URN_NBN_SI_DOC-0W70JUAA

STATISTIKA KNJIŽNIC VISOKIH IN VIŠJIH ŠOL V LETU 1974 S tatistična preglednica za leto 1974 je razdeljena nekoliko drugače, kot je bila v p rejšn jih letih. K njižnice so razvrščene v tri večje skupine: knjižnice lju b ljan sk e univerze, knjižnice drugih visokih in višjih šol v L ju b ljan i te r knjižnice visokih in višjih šol v M ariboru. P reglednica p rinašala tudi podatke o knjižnici SAZU in Slovanski knjižnici v L jubljani, ker sta ti dve še posebno pom em bni za uporabnike iz visokih šol. Seveda so predvsem v L jubljani, a tud i v M ariboru, še knjižnice, ki jih up o rab­ ljajo tudi štud en tje in p red avatelji visokih šol, v en dar pa prav vsega v takšnem pregledu le ni mogoče zajeti. V sekakor upam o, da bodo p red ­ stavljeni podatki dali dovolj zvesto sliko o delu visokošolskih knjižnic v obeh slovenskih visokošolskih središčih. T em eljna knjižna zaloga v vseh visokošolskih knjižnicah iz leta v leto narašča. To je lepo, saj so fondi knjižnic tako vse bogatejši, res je pa tudi, da prostorska stiska, v k ateri je večina knjižnic, vedno bolj ra ­ ste. N obenega dvom a ni, da je večina knjižnic v prem ajh n ih in n ep ri­ m ernih prostorih in je že sk rajn i čas, da se knjižnicam zagotovijo vsaj norm alne razm ere za delo, ki jih nek atere (npr. CTK) že zdavnaj nim ajo več. Ne glede na to pa se bomo počasi le m orali dogovoriti, k atere k njiž­ nice bodo obdržale tudi arhivsko, hram beno vlogo, katere pa bodo im ele predvsem tisto gradivo, ki je še v stalni uporabi, zastarelo gradivo pa bodo izločale. Z aenk rat h ran ijo vsi vse, k a r se odraža tudi v razm erom a m ajhnem letnem o bratu knjig, saj im ajo knjižnice ljub ljan sk e univerze brez NUK letni obrat 0,5, druge visokošolske knjižnice v L ju b ljan i 0,4, visokošolske knjižnice v M ariboru pa 0,5. P rira st knjižnega gradiva je bil v knjižnicah lju bljanske univerze leta 1974 za 4660 enot (4,7 %>) m anjši kot v letu 1973, čeprav so se v istih knjižnicah sredstva za nakup knjižnega gradiva povečala za 1,489.297 din (18,5 %>). Povečanje sredstev za nakup gradiva ni doseglo povečanja cen strokovne literatu re, tako da so knjižnice prisiljene, da svoje nakupe vse bolj om ejujejo. T udi druge visokošolske knjižnice v L jub ljan i so nabavile m anj no­ vega gradiva kot lani in sicer za 609 enot ali 9,8 %>, čeprav so se tudi n jim povečala sredstva. Visokošolsko knjižničarstvo v M ariboru se spričo tega, da bo v m e­ stu nastala nova univerza, razvija bolj živahno; tako je VŠK M aribor 1. 1974 nabavila več novih enot kot v letu 1973. Število tekočih časopisov in časnikov se je v knjižnicah ljubljanske univerze povečalo za 1037 naslovov ali 8,7 % , čeprav so m orale posam ezne knjižnice število tekočih časopisov in časnikov zaradi finančnih težav zm anjšati. Tudi VŠK M aribor je povečala število tekoče periodike, m ed­ tem ko so knjižnice visokih in višjih šol v L jub ljan i v letu 1974 dobivale 49 naslovov ali 8,5 “/o m anj periodike kot v letu 1973.