Gospodarske stvari. Opravila pridnega konjerejca mescca decerabra. Zima je. V blevih treba je skrbeti za toploto ali prav za prav stalao temperaturo, da ae bo pretoplo pa ae prehladao. Ako termometer kaže 10° Reaumur, to utegae aajbolje ugajati konjem pa tndi žrebetora. Koaje pokrije zimska dlaka, aaturaa sukaja zoper zimski mraz. Zimska dlaka je konjem na ogerskih pustab in divjim koajem v Aziji ediaa odeja ia bramba, da ae zmrznejo. Da oadi nimajo posebao dobre klaje, to je umevao. Toda ovo trdo življenje jim ne škoduje, ampak jib dela še krepkeje in trdneje zoper vremenske aczgode. To so pa nekateri koajerejci na eakrat hoteli posnemati; ali hudo so se zmotili. Bilo je namreč nekde v Avstriji državno kobilarstvo. Njegov ravaatelj ukaže sredi hude zirne malo polagati, to pa še le mesaaice, namreč malo seaa pomešaaega z obilo slame. Koaje so izganjali pod milo nebo vecji del daeva, čeravno je termometer kazal ^— 20" Reaumvir in je toraj silno rarzlo bilo. Ce pa ni kazalo na zrak puščati koaj, morali so pa v hlevih stati, kojih okaa in dveri so bile noč in daa odprte. Voda v vedrih je zmrzaila, gaoj in bcalaica je bila trda ko led. Ali kaj se zgodi? Breje kobile oslabijo, da ae morejo se več po koaci držati. Mnogo jib povrže, ia kar vendar živo pride na svitlo, je revao in mršavo. Ni dolgo trpelo neumao gospodarstvo. Prisiljeai 80 z ajim preaehati pa tudi ravaatelj se mora pobrati. Zopet drug ravnatelj ceaarskega kobilarstva je se pregrešil v aasprotno straa. Dal je aamrec za konje napraviti hleve, kakor izbe ali sobe nič slabeje, kakor za ljudi. Lepa peč gorela je skoraj ves dan. Kakšen pa je bil nasledek ? Zmiraj koaj ai bilo mogoče v hlevu imeti, časib. bilo je treba jih spastiti aa zrak. Ia sedaj so dobili koaji zaporedom hripo, vnetico, drisko. Iz povedanega se iiaa posneti modri nauk : hlev ne^ sme konjem biti ae premrzel pa ae pretopel. Ce je hlev prevelik in zato hladea, treba vaaj naaositi stelje, v aili tudi krme: slame, seaa pa vse se naj do dil opredeli z deskami. Kder pa so blevi premajbni, preaizki ia zato soparai, ondi se naj konji vsaki dea goaijo aa zrak in med tem se pustijo dveri in okaa odprta, pa ne predolgo, če je zima velika. Na zdrave koaje v lilevu odeje polagati, to pa nikakor ne kaže. To bi ravao tako bilo, kakor če bi kdo v kurjeaej biši kožuh oblekel, a ga vselej slekel, kedar bi na zrak šel. (Konec pribodajič.) Grof Henrik Attems pa štajersko sadjerejstvo. IV. Slov. graški okraj pripada oaim, ki štejejo maogo izvrstaih sadjerejcev. To pripisovati smemo tudi temu, ker še v tem kraji aemškutarji ni8o toliko polu-aemško-slovenskih trapežev vzredili, kakor v mahreaberškem okraji. Kajti slov. graškega okraja Slovenci saj berejo, čitajo sv. moborske knjige, slovenake časopise, zlasti ,,Gospodarja" aekdaj' pa ao Novice radi prebirali. Ljudje so sploh bribtai , zavedni ia toraj tudi za gospodarstvo bolje akrbijo. Temu nebote pritrdi tadi grof Henrik Attems, ker v svojej kajižici tamošaje ljudje hvali, zlasti slov. graško kmetijsko podružnico, ki je na Tržaško razstavo poslala lepega sadja. Bila je zato odlikovaaa s srebrno svetiajo. Razstavili so pa takšaega sadu, katero kaže, da so tamošnji sadjerejci modro in srečao znali odbirati pravib. sort ia jihovo zasajaaje pospeševati. Škoda le, da sadeži po sortah niso bili razdeljeni in z imeni zaznamovaai. Predsednik podražaičin g. vitez NarediRainer ima za lepi uepeh mnogu zaslug. Ne bodemo se pa motili, če rečemo, da jih tudi g. nadučitelj Barle mnogo ima. Hvala obema! Zelo drugače je v Mahrenberškem okraji. Takaj so nemškutarji v šolali nemeevalnicah ubogo kmetsko ljudstvo uže atraano skvarili. Ne berejo ali čitajo nič, ne nemški, ae slovenski — izjem je zelo malo — nikder ni videte po cerkvi tako malo molitvenih knjig. Gospodarstvo je hudo zaaemarjeao, nikder ni videti napredka. Najbolj žaloatao pa je zastraa sadjerejatva. Povsod je vse polao goličav, kder bi se dalo maogo eadovaega drevja zasaditi, ki bi ravao tako lepo rastlo i n obilao rodilo, kakor v slov. graškej dolini pa n. pr, y Jjavantakej na Koroškem. Tržaške razstave se ni udeležil nihče, še niti mahreaberški Rudl ne, ki bi vendar ves okraj rad komaadiral. Bila je razatava letos tudi uakraj Radelna v prijaznem Ivnika. Iz vseb sosedaih okrajev štajerskih bili so razstavljalci, le iz mahreaberškega ai bil ailiče. Slovenskib domoljabov pozornost bodi na to obraeaa. Z druženimi močmi se da tudi tukaj pomagati. Laški okraj šteje maogo pa uže sedaj krasnih mladih saduaosaikov. V kratkera bodo začeli roditi. G. K. Valentiaič ima prav žlabtnib sort: parižke ramborje, guldarje ali štruceljne, lederarce, poletne mašaaceljae, tafeljae, g. F. Tieber pa zlate pepiaeke. (Konec prihodajič.) Zborovanje konjerejcev bo 6. decembra v Ptaji, 9. v Račab, 16. v Lipaici in 17. pri sv. Lenartu. Sejnii 10. dec. št. Ilj v Slov. goricah, 13. dec. Jurklošter, av. Krjž aa Murskem polji, sv. Peter pod av. gorami, Zavec, Studenice, 15. dec. sv. Lovrenc pri Oelji, 18. dec. Ljatomer, 19. dec. Buče.