GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, ?. JUNIJA 1960 LETO VIL, ŠTEV. 44 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 22. seja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora, dne 3. junija 1960 44. Na podlagi 2. odstavka 15 .člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS St. 19/52) in 3. točke odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 v zvezi z odlokom o podaljšanju veljavnosti odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 tudi za leto 1960 (Ur. 1. FLRJ št. 5/59, 52/59 in 12/60) le okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 3. junija 1900 sfrejel ODLOK o dohodnini v stalnem znesku v okraju Ljubljana za leto 1960 1, člen 4. godci, ki godejo po sejmih, ulicah, svatbah, ob praznikih in podobno 3000 dinarjev; 5. snažilcl obutve 10.000 dinarjev; 6. postreščki 4000 dinarjev; 7. žagarji (ročni), ulični prodajalci časopisov, srečk in drugih proizvodov, perice, likarice ter druge osebe, ki opravljajo delo samo s svojo telesno silo 2400 dinarjev. 2. člen Davčni zavezanci, navedeni v prejšnjem členu tega odloka, plačujejo dohodnino v stalnem znesku le tedaj, če ne delajo s tujo delovno silo oziroma če niso združeni za opravljanje posameznega dela. 3. člen 1. člen Ustanovi se sklad za razširitev in modernizacijo obstoječih in graditev novih kino dvoran na območju občin Ljubijana-Center, Ljubljana-Crnuče, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Mo-ste, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Rud-nik, Ljubljana-Sentvld, Ljubljana-Siška in Ljubljana-Vič (v nadaljnjem besedilu »sklad«). ganizacij, ki ga vplačujejo podjetja za promet s filmi na območju, ki je navedeno v 1. členu tega odloka, v dobro podjetij za predvajanje filmov; b) občinski prometni davek od vstopnic za kinematografske predstave, ki ga odstopijo skladu občinski ljudski odbori; c) obresti sredstev sklada; č) dotacije, darila in drugi prispevki. 5. člen Administrativne zadeve sklad? opravlja pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora. 6. člen Sklad ima rezervo. Skupna rezerva mora znašati najmanj 5 % vsakoletnih planiranih sredstev sklada. To višino mora rezerva doseči v petih letih. Koliko se VABILO na 8. sejo zbora proizvajalcev 0L0 Ljubljana Na podlagi 74. in 83. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in 48. člena statuta okraja Ljubljana Dohodnino v stalnem znesku plačujejo: 1. obrtniki, ki imajo po 75. členu ulredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Ur. 1. FLRJ št. 5/54) in odredbe o obrtih brez stalnega poslovnega mesta (Ur. 1. LRS št. 24/54) dovoljenje za opravljanje obrti brez stalnega poslovnega mesta, in sicer: — v občinah na območju mesta Ljubljana 6000 dinarjev; — v mestih: Domžale, Kamnik, Kočevje, Litija, Vrhnika, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Hrastnik 4000 din; — v vseh ostalih krajih 3000 din; 2. osebe, ki so socialno zavarova-n® na podlagi sedanjega ali prejš-n)ega delovnega razmerja, kadar »Povijajo obrtne storitve za zaseb-nike, če nimajo stolnega poslovnega mesta: a) krojači, šivilje, čevljarji, urarji, nzerjl in brivci: . . — v občinah na območju mesta Mubljana 8000 dinarjev; v mestih: Domžale, Kamnik, Kočevje, Litija, Vrhnika, Trbovlje, *a8oi je ob Savi, Hrastnik 6000 di- narjev; narj V vseb os^a**^1 krejih 5000 dl-b> vsi ostali: t v občinah na območju mesta JUbljana 12.000 dinarjev; k x~ y mestih: Domžale, Kamnik, očevje, Litija, Vrhnika, Trbovlje, ‘'“gorje ob Savi, Hrastnik 10.000 di-narjev; jnarjoVV vseb ostalih krajih 8000 di Uxi(3-,učitelji jezikov in glasbe tc novo *** Poučujejo po zasebnih str ’ stenografi, stenodaktilr Za„ : m daktilografi, kadar delajo z noD»nike’ čc nimajo stalnega poslov n6(), na katero je povabi! tudi zastopnike nekaterih ljubljanskih občin. Svet sc je v načelu strinjal s poročilom ter predlaga Mestnemu svetu, da sprejme naslednje sklepe in priporočila: I. Območje mestnega prometu obsega pomerij, ki sega na severu do Cmuč in Šentvida, na zahodu do Viča, na jugu do Rudnika in na vzhodu do sedanje meje občine Moste. II, Območje primestnega prometu obsega pomerij, ki sega na se-V(,ru do Mednega, nu zahodu do Brezovice in Dobrove, na jugu do Škofljice in na vzhodu do Zaloga oz.iro-'uu Sostiu. Vse ostale linije so medkrajevnega značaja. III. Na območju mestnega pro-uieta se naj ojačijo obstoječe od-*>°xno podaljšajo naslednje linije, kl> bodo izpolnjeni pogoji, ki so navedeni v poročilu: . L podaljšanje trolejbusne linije Črnuč, zato priporočamo občini Črnuče, da takoj pristopi k gradnji voznega vodu; . 2. nova avtobusna linija po Lin- •urtovi cesti do Zal; 3- preusmeritev in podaljšanje avtobusne linije Rudnik—Ajdovšči-11 a skozi Trnovo: . . *• podaljšanje JUOVŠČina—Zale UO (»ovni JJi> m Podaljšanje avtobusne linije Ajdovščina—Moste, po Zaloški cesti do avtobusne linije do Novih Jarš in Novih stanovanjskih naselij, s tem n opusti zveza po Pokopališki cesti; 3. občina Vič in »Ljubljana-/ansport« naj proučita problema /I-D° v zvezi z ureditvijo ceste po "■Kem mostu in v zvezi s perspek-uvno gradnjo kolodvoru Vič. IV. Na območju primestnega prometu naj se rešuje vprašanje povezave Kozarij z mestom z uvedbo avtobusne linije Ljubljana—Dobrova odnosno Brezovica, Vrhnika— Logatec, Polhovgrndce in Horjul. V. Zaradi stalnega naraščanja števila potnikov, povečanju mesta in pridobitve potrebe rezerve v vozilih, mora podjetje povečati prevozne kapacitete in zgraditi objekte, ki so potrebni za vzdrževanje prevoznih kapacitet. Zato je potrebno v letu 1960/61 investirati okrog 1 milijardo 600 milijonov dinarjev, s čimer bo v glavnem končana 111. faza rekonstrukcije mestnega prometa v Ljubljani. Mcstru' svet bo zagotovil v letu 1960 okrog 70 do 100 milijonov din, kot svojo udeležbo pri realizaciji ti* težke naloge. Ostala sredstva naj preskrbi podjetje »Ljubijana-trans-port< kot industrijske kredite in uporabi lastno amortizacijo. VI. Mestni svet priporoča podjetju: 1. da z organizacijskimi ukrepi ureja vozne rede, dokler no bodo na razpolago potrebna rezervna vozilu; 2. du sr v najširšem obsegu uvede na vseh delovnih mestih nagrajevanje po učinku, šoferje pa osebno zadolži z poverjenimi jim vozili; 3. da podjetje pripravi osnove zu pripravo odloka o rnzmahnjenem delovnem času, odnosno začetku in koncu pouka, najkasneje do začetka septembru 1960; 4. določa eenc prevoznim storitvam izrednih voženj mestnega in primestnega prometa, du pojava disciplino prometnega osebja in potnikov s pomočjo ustreznih vzgojnih metod. Vil. Mestni svet priporoča občinam, da zgrade na najbolj frekven-tiranih postajah pokrita postajališču nu lokacijah in po tipih, ki jih določita skupaj občina in LT. Postajališča na končnih postajah naj bodo opremljena s sanitarijami za osebje LT. Dalje priporoča Mestni svet, da prizadete občine čim preje urede nn svoje stroške vozišča, kjer bo »Ljubljana-transport« odstranil stare tramvajske tirnice. Mestni svet priporoča vsem občinam in Okrajnemu zavodu zn urbanizem. du pri izdelavi urbanistične dokumentacije upoštevajo tudi vse potrebe mestnega prometa (postajališča, izogibališča, obračališča, -'•rditev volišča itd.). VIII. Mestni svet priporoča podjetju »Ljubljana-transport«, du v zvezi z novim sistemom tarif uvede prodajo vozovnic po lokalih, kioskih, trafikah in avtomatih, s tem poveča hitrost vstopanju potnikov in komercialno brzino prevozov. IX. Mestni svet priporoča Obl,O Ljubljana-Siška, da sprejme sistem tarif, kakor ga predlaga podjetje »Ljubljana-transport«, z veljavnostjo od I. avgusta 1960 dalje. 1. du znaša cena prevoza brez pravice prestopa 20 din, cena prevoza s pravico prestopu 30 din. Prestopno mesto je Ajdovščina in Kolodvor; 2. da znaša cena ugodnostnih avista vozovnic za delavce in uslužbence 1200 din mesečno brez pravice prestopa ter 1800 din mesečno s pravico prestopa. Vozovnice omogočajo neomejeno število voženj na dan; 3. da znaša cena ugodnostnih avislu vozovnic za dijake in študente 400 din nu mesce na relaciji dom —šola s pravico neomejenega števila voženj; 4. primestne tarife priložnostnih in ugodnostnih vozovnic določa podjetje »Ljubljana-transport« samo v analogiji s cenami v javnem mestnem prometu. Podjetje »Ljubljana-transport« jc pooblaščeno, da v dosego večje rentabilnosti lahko dajo komercialne popuste. X. Mestni svet priporoča Okrajnemu ljudskemu odboru, du dopusti podjetju »Ljubljana-transport«, dokler bo vsled objektivnih pogojev nerentabilno, formiranje sklada za kadre in sklada skupne porabe v breme izgube podjetja, ki jo krije Okrajni ljudski odbor. Zu leto 1959) nuj znaša ta prispevek 5 milijonov dinarjev, zu leto 1960 pa 20 milijonov din, a za naslednja leta se sporazumno določa. Tako formirana sredstva skladov sc smejo uporabiti le za ureditev izdajanja toplega obroka, za potrebe letnega oddiha delavcev in za stanovanjsko izgradnjo. Mestni svet priporoča Okrajnemu ljudskemu odboru in občini Šiška, da tudi v bodoče oprostita podjetje »Ljubljana-transport« plačila prispevka po gospodarskih instrumentih, ki pripada njunima proračunoma. XI. Mestni svet priporoča podjetju »Ljubljana-transport«, da poleg mestnega prometa še naprej širi in razvija ter organizacijsko izpopolnjuje svoje stranske dejavnosti, zlasti medkrajevni in tovorni promet v svrho dosege rentabilnosti podjetja. Prosim Mestni svet, da o poročilu razpravlja in sprejme predlagane sklepe in priporočila Sveta za komunalne zadeve OLO. Seji Mestnega sveta prisostvujejo tudi predstavniki podjetja »Ljubljana-transport«, ki bodo lahko podali še nadaljnja podrobna pojasnila, ki niso obsežena v poročilu. Modernizacija mestnega prometa in sprememba sistema larii Komunalno podjetje »Ljubljana-transport« jc podalo o svojem delu, problemih in nadaljnjem razvoju naslednje poročilo: I. Podatki o podjetju Komunalno podjetje »Ljubljana-transport« v Ljubljani, ki opravlja vse vrste cestnega prometu in dc-lavuiške dejavnosti, se je razvilo iz podjetja E CZ. Ljubljana. To podjetje, ki jc opravljalo mestni potniški promet s tramvaji, je pričelo leta 1554 vsled zastarelosti z rekonstrukcijo svoje osnovne dejavnosti. Prva faza rekonstrukcije je obsegala zamenjavo tramvajskega prometa proti Viču, Vižmarjem in Rakovniku s trolejbusi in avtobusi. Ta prva etapa je bila zaključena sredi letu 1957. Druga faza rekonstrukcije mestnega prometa v Ljubljani je obsegala dokončno nadomestitev tramvajev in tramvajskih prikolic nu še preostalih linijah z avtobusi. Ta faza je bila zaključena v decembru 1958, s tem, du je bil nadomeščen tramvaj na krožni progi: glavni kolodvor—Magistrat—Moste—Zale— glavni kolodvor, z modernimi avtobusi. Obe fazi rekonstrukcije sta tekli v skladu z načelnim investicijskim programom komisije bivšega MLO Ljubljana za pripravo predloga rekonstrukcije. Ta investicijski pro- gram obsega tudi tretjo fazo; razvoj podjetja za prihodnjih 10 let. V skladu s predlogi tretje faze ter sklepi Sveta za komunalne zadeve OLO Ljubljana in priporočili Mestnega sveta je podjetje pristopilo k pripravam za izvajanje tretje faze. Mestni potniški promet je močno pasiven zaradi nizkih priložnostnih tarif prevoza potnikov, zlasti pa zaradi nizkih cen predplačilnih vozovnic za delavce, uslužbence in dijake. Ker je lastna cena prevozov znatno višja od dosežene realizacije v mestnem prometu, nastaja v mestnem prometu blizu 100 milijonov letne planirane izgube. Letno poslovno izgubo podjetja in še del anuitet za investicijska posojila pokriva OLO Ljubljana z dotacijami iz svojega proračuna. Zato je podjetje nu priporočilo Mestnega sveta razširilo obseg poslovanja in uvedlo nove rentabilne dejavnosti, ki naj bi s svojim dohodkom pokrivale del izgube v mestnem prometu. Zn izpolnitev te naloge je bila razširjena registracija podjetja, ki obsega sedaj naslednje dejavnosti: 1. potniški krajevni in medkrajevni promet; 2. tovorni promet; 3. usluge v servisnih' in ostalih lastnih delavnicalf. Razvoj podjetja in rekonstrukcije ter povečanje števila vozil je razviden iz tabele L PREGLED Tabela 1 POTEKA REKONSTRUKCIJE IN SPREMEMBE STRUKTURE OSNOVNIH SREDSTEV PODJETJA PO VRSTAH VOZIL IN PO LETIH Lelo Vrednost v 000 Tram-vnji in prikolice turist. Avtobusi ni sku- paj Oseb. prik. mest. Trol. mest. Kam. Tov. pri- kolic 1949—52 1,095.630 61 — — — — — _ — 1952—55 1,179.500 56 — 3 3 — 4 — 1956 1,751.799 31 2 16 18 — 24 2 — 1957 1,922.434 31 2 16 18 — 24 2 — 1958 1,975.022 — 12 31 43 — 30 33 3 1959 2,422.399 — 16 31 47 — 30 65 45 1960 (plan) 2,700.000 — 21 31 52 7 30 65 45 Kljub uvajanju novih stranskih dejavnosti pa podjetje ni zanemarilo svoje osnovne, najvažnejše in največje dejavnosti mestnega potniškega prometa v Ljubljani in okolici. PREGLED RAZVOJA MESTNEGA POTNIŠKEGA PROMETA Lele Prevoženi km Prepeljani potniki Dosežena realiaacija Število mest 1956 3,225.802 24,486.372 258,333.718 6.321 1957 3,448.223 26,933.579 308,369.991 6.323 1958 3,509.101 30,556.857 331,437.768 6.015 1959 3,550.889 34,762.196 407,777.611 6.120 1960 (plan) 3,760.000 38,000.090 430,000.000 6.570 Število prepeljanih potnikov je treba povečati za cca 30% zaradi prestopanja, ker se potnik pojavijo dvakrat v naših vozovih z isto vozovnico, vendar pa je statistično samo enkrat zajet. II. Sedanja problematika podjetja glede mestnega prometa 1. Iz tabele 2. je razvidno, do raste število potnikov v mestnem prometu povprečno za 12 do 13% letno. Nasprotno po rastejo prevozne kapacitete komaj za 2—3% v preteklih letih, oziroma za G—7% po planu za leto 1960. Pri tem je treba posebej upoštevati, da narašča število potnikov zlasti v času največjih obremenitev, medtem ko je porast izven teh končnih obremenitev povprečen. Naglo povečanje števila potnikov naprain malemu povečanju prevoznih kapacitet vodi do preobremenitve vozil, gneče in negodovanja potnikov. 2. Obremenitve v konicah naraščajo zaradi stanovanjske in druge izgradnje, ki je zaenkrat najmočnejša na periferiji mesta, od koder sc delavci in uslužbenci vozijo na delo in z dela. To nam kaže tudi tabela 2 iz katere vidimo, da znaša porast potnikov 12—13% letno, porast realizacije pa 15—16%. Razlika 3 % pomeni, da se podaljšuje povprečna pot potnika. Tudi to podaljšanje poti vpliva na preobremenjenost vozila v mestnem potniškem prometu. 3. Brzina potovanja naših vozil (komercialna brzina) sc zmanjšuje, kar je posledica povečanega števila potnikov in počasnega načina vstopanja v voz zarodi sistema plačevanja (predvsem potnikov z mesečnimi vozovnicami). Stalno zmanjševanje komercialne brzine zahteva nujno ukrepanje, bodisi s spremembo sistema plačevanju in s povečanjem prevoznih kapacitet. 4. Tehnično stanje avtobusov in trolejbusov v mestnem prometu se iz leta v leto hitre zmanjšuje zaradi prevelikih in neenakomernih obre-menitev, zelo slabili cest in ulic v mestu in staranja vozil. Izkušnje kažejo, da obstoječa vozila ne bodo vzdržala pri dosedanjih obremenitvah normalne amortizacijske dobe (8—10 let). Vsled tega je pod-jeiie povečalo leta 1959 amortizacijsko dobo vozil za 50% v smislu tozadevnih predpisov. Poleg tega je podjetje povečalo obseg remontnih in servisnih delavnic (prostornin- sko, z opremo in kadrom), vendar je v perspektivi potrebno poslabšanje tehničnega stanja preprečevati tudi s povečano čezervo voz. 5. Razvoj mesta nujno terja povečanje števila mestnik in primestnih linij. Preden preidemo na obravnavanje uvajanja novih linij v mestnem in primestnem prometu moramo določiti območje mestnega in območje primestnega prometa, ker ima to svoj odrGz pri določanju tarif. Območje mestnega prometa naj bi obsegalo pomerib ki sega na severu do CrnuČ in Šentvida, na zahodu do Viča, no jugu do Rudnika, na vzhodu pa do meje občine Moste in Novih Jarš. Torej območje. k"i leži znotraj kroga s polmerom okoli 5 km in središčem na Ajdovščini. Območje primestnega prometa pa naj bi obsegalo pomerij, ki sega na severu do Mednega, na zahodu do Brezovice in Dobrovc, na jugu do Škofljice in na vzhodu do Zaloga in Šentjakoba. To območje leži znotraj kroga s polmerom okrog 10 km s središčem na Ajdovščini. Vse linije, ki tečejo preko meje območja primestnega prometa se obravnavajo kot linije medkrajevnega značaja. Na območju mestnega prometa se naj bi uvedle v bližnji bodočnosti in ob izpolnitvi kasneje navedenih pogojev naslednje nove linije oziroma podaljšek obstoječih linij: a) podaljšek trolejbusne linije do Črnuč; b) avtobusna linija po Linhartovi cesti do Zal; c) preusmeiitev linije Rudnik— mesto skozi Trnovo; d) podaljšek avtobusne linije do Novih Jarš in e) podaljšek avtobusne linije po Zaloški cesti do novih stanovanjskih naselij v Mostah. Ad o) Proga proti Črnučam ie po investicijskem programu podaljšek obstoječe trolejbusne linije im Ježico. Obl.O Črnuče je pripravljen za to linijo zgraditi električno napeljavo in zgraditi postajališče in pentljo v Črnučah. Ostane le odprto ' vprašanje, kdo bo prispeval investicijska sredstva za nabavo dveh trolejbusov (okoli 42.000.000 din) in kdo h-i krj! občutno poslovno izgubo te 1 predvidoma znašala okoli 100 din po prevoženem kilo-inclru. Ad b) Linija po Linhartovi cesti bo lahko uvedena ko bo urejeno in utrjeno cestišče Linhartove ceste proti Zalam. S tem bo razbremenjena obstoječa linija proti Zalam in skrajšan prevoz v sredino mesta. Avtobusna proga z Rudnika pa Bi bila v tem piimeru podaljšana po Linhartovi cesti do Žal. Potrebna bo tudi sprememba intervala trolejbusnega prometa v smeri Ježice, tako, da se zgradi novo obračališče trolejbusov v Stožicah in do tam uvede 6 oziroma 8 minutni interval. Podaljšek do Ježice odnosno do Črnuč pa bi imel 12 oz. 16 minutni interval. V tem primeru bi odpadla potreba avtobusne zveze s Stadionom, ker bi v konicah lahko podaljšali obstoječo trolejbusne linijo Litostroj—Ajdovščina do Stadiona, Seveda je pri tem poijebno vsaj 3 trolejbuse več v pro:n§ft>. S tako rešitvijo bi odpravili tudi osnovni prometni problem v ljubljanskem središču to je obračanje trolejbusov na Ajdovščini, vsaj izven konic. Ad c) Linija skozi Trnovo je preusmerjena linija Rudnik—Ajdovščina, ki bi tekla namesto po Prulah, preko novega prulskega mostu in po Opekarski cesti ter skozi Trnovo po Korunovi ulici, Čez GradašČico ter sc vključila po Emonski in Aškerčevi cesti nazaj v obstoječo linijo. Za uvedbo te linije bi bilo zgraditi približno poldrug kilometer utrjenega cestišča in nov most čez Ljubljanico. Izguba na tej progi sc napram obstoječemu stanju ne bi povečala, vendar je upoštevati, da znaša preko 70 din nn kiloihetcr. Sčasoin, ko bi uspelo pritegniti vcČ potnikov, bi izguba predvidoma postopoma podala. ki bi jo podjetje potegnilo do Brezovice oziroma Dobrove v kombinaciji z medkrajevno linijo na Vrhniko oziroma v Polhovgradcc in Horjul tor Logatec. Potrebno bi bilo rodhodno urediti cesto Vič—Do-rovn in Horjul, ker sedanja ni sposobna za težke avtobuse podjetja Na območju primestnega prometa naj bi se poleg obstoječih linij Ljubljana—Zalog, Ljubljana—Škofljica, Ljubljana—Sostro, postopoma uvedlo, kakor je že spredaj omenjeno, avtobusno linijo proti Brezovici odnosno Dobrovi in proti Podgorici—Sent j akob. Ostale nove proge, ki jih poedi-ni zbori volivcev predlagajo, niso aktualne v večji meri in jih zato tudi nismo posebej analizirali. Za urejen mestni potniški promet v Ljubljani so nujno potreone dobro zgrajene ceste. Cestišča na nekaterih obstoječih cestah, kjej teče mestni promet so slaba, obrabd makadamske, postajališču netlako-vunu, kanalizacija neurejena itd. Poleg tega leže v mnogih ljubljanskih cestah še stare tramvajske tračnice, ki jih je treba odstraniti, ker zaradi temperaturnih sprememb stalno rušijo odnosno rahljajo cestišče. Podjetje LT sc je obvezalo prispevati za odstranitev tračnic in delno popravo cestišča 40—50 milijonov ter je od' tega zneska že porabilo v letu 1958 za ureditev cest preko 6,000.000, a v letu 1959 za ureditev cest bivše krožne proge in delno viške proge okoli 19 milijonov din. Odstranitev preostalih tramvajskih tirov stane po predračunu še približno 20,000.000 din, v tem znesku niso upoštevani stroški za popolno prctlukovnnje vozišč. Ad d) Podjetje LT predlaga tudi, da se sedanju avtobusna linija glavni kolodvor—Zale podaljša do Novih Jarš, s čimer zajame območje Javnih skladišč in nove stanovanjske gradnje. Ad e) Dosedanja linija po Zaloški cesti se naj podaljša še dalje po Zaloški cesti, s čimer bo zajeto območje nove stanovanjske in industrijske gradnje na tem področju. Opusti pa naj sc prečna povezava po Pokopališki ulici čez železniški prelaz, ker je malo frekventirana in dolgotrajno čakanje avtobusov pred zaprtimi zapornicami onemogoča redno izvajanje voznega reda. Predlagane nove linije odnosno podaljški obstoječih linij mestnega prometa so v soglasju s perspektivnim planom stanovanjske izgradnje, ki sta ga dala na razpolago Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLG in Zavod za zadružno gradnjo OLG. Želji prebivalcev s področja Ko-zarij in okolice, da se naj podaljša obstoječa trolejbusna linija na Vič še dalje, ni mogoče ugoditi, ker zmogljivost napajalne postaje na Prešernovi cesti ne dovoljuje podaljška. Poleg tega pa je pričakovani dotok potnikov zelo majhen ter ne opravičuje investicij zn novo tro-lejbusno linijo. Povezava Kozarij z Ljubljano se naj bi reševala s primestno linijo, Kategorija Visokokvalificirani delavci Kvalificirani delavci Polkvalificirnni delavci Nekvalificirani delavci Višje strok, in vodil, uslužbenci Srednje strokovni uslužbenci Nižje strokovni uslužbenci Skupaj III. Stanje podjetja V zvezi z izvršeno celotno rekonstrukcijo podjetja ter z močno razširitvijo stranskih dejavnosti se je popolnoma spremenila tudi kvalifikacijska struktura delavcev, kar je pomenilo zelo težak problem znotraj podjetja. Namesto prejšnjih voznikov tramvaja ter ključavničarjev za vzdrževanje tramvajskih voz, je podjetje naenkrat potrebovalo veliko število visokokvalificiranih šoferjev ter visokokvalificiranih avtomehanikov in avtoelektričnrjev za vzdrževanje nove vrste vozil. Z izrednimi napori je podjetju uspelo večino tramvajskih voznikov prekvalificirati v trolejbusne šoferje (okoli 60), s postranskimi dejavnostmi zaposliti ključavničarsko delavnico in z ostalimi ukrepi dobiti nujno potrebno število visokokvalificiranih šoferjev ter avtomehanikov in avtoclektričarjev za obratovanje in vzdrževanje nove vrste vozil. Posebej moramo opozoriti nn ono delovno silo okoli 50 delavcev, ki jc v podjetju že dolgo vrsto let in sc jc v času izvedbe rekonstrukcije ni uspelo prekvalificirati, Sprememba kvalifikacijske strukture je razvidna iz primerjave zaposlenih delavcev po kategorijah in raznih letih. Tabela 3 193» 1997 1998 1999 88 146 199 259 173 173 170 153 153 117 103 104 10 13 26 28 17 15 26 43 3 2 5 6 459 470 529 393 Poleg tega se v podjetju uči še 40 vajencev. Poleg mestnega in primestnega potniškega prometa sta najvažnejši strunski dejavnosti podjetja medkrajevni potniški promet in tovorni promet. Kapacitete teli stranskih dejavnosti so razvidne iz sledečega pregleda doseženih uspehov v letu 1959: Vrsta prometa Število voa Prevoženi km Realizacija Medkrajevni potniški promet 16 avtob. 1,147.072 156,127.970 Tovorni promet 65 tovornj. 45 prikol. 2,464.982 265,003.967 V medkrajevnem potniškem prometu vzdržujemo 12 rednih med-kiajeviiih prog in dve zimski ter dve letni sezonski progi. V tovornem prometu sodeluje Podjetje z Interevropo Koper, ki nna za to ustrezno mrežo poslovalnic po vsej državi. Poleg tega pa je podjetje včlanjeno v poslovno združenje SIovenija-Transport. Glede stranskih dejavnosti moramo posebej poudariti naslednje: a) stranskih dejavnosti naše podjetje ne uvaja z namenom odstra-ojevttnja kapacitet iz mestnega Prometa, temveč z namenom uvajanja stranskih rentabilnih dejavnosti za delno kritje izgube mestnega prometa in boljše izkoriščanje de-favniških kapacitet; bi investicijski plan podjetja, ki je obrazložen tudi v tej problematiki je najboljši dokaz kako želi podjetje izpopolniti in zboljšati mestni promet v Ljubljani. Ker je obseg podjetja močno po-rastel, zahteva zlasti od vodstva in organov delavskega upravljanja izredne organizacijske napore, da se organizacija podjetja in sistem dela prilagodi povečanemu obsegu. Da ta problem ni majhen je lepo razvidno iz naslednje tabele: Tabela 4 Leto Realizacija na eno zaposleno osebo Celotna realizacija 1936 728.570 334,414.455 1957 831.500 390,805.382 1958 1,133.560 599,654.592 1959 1,774.880 1.052,506.284 Povečana realizacija in zlasti močan porast realizacije na posamezno zaposleno osebo v podjetju je v prvi vrsti rezultat uvajanja in razširjanja novih dejavnosti ter močnih investicijskih naložb, poleg ‘egn pa rezultat dviga produktivnosti in naporov vodstva podjetja Jer organov delavskega sumouprav-fjanja za organizacijske izboljšave m pravilno investicijsko politiko. Povečanje realizacije v letu 1959 na Posamezno zaposleno osebo znaša ““sproti letu 1956 okoli 240 •/<,. , .Organizacijska shema podjetja Kaže dokaj centralistično ureditev Posameznih dejavnosti. Osnovno V.ejatvo, da aktivne dejavnosti s svo-j'm dohodkom krijejo izgubo mestnega prometa namreč ne omogoča samostojnega gospodarskega računa Posameznih obratov. Zato organiza-e,tsko posamezni obrati nimajo sa-mostojnrga delavskega upravljanja, druge posebne operativne samostojnosti. i ”aČ pa podjetje statistično in Knjigovodsko točno zajema dohodke n stroške po posameznih dejav- ^elolni dohodek Materialni stroški Amortizacija J^hresti in prispevki J^sebni dohodki in skladi Poslovna izguba V Ilustracijo navajamo, da je iz-jL"° mestnega prometa diamctral-nasprotna padanju celotne izgu- nostih in so obračuni uspeha poslovanja točno razvidni iz zaključnega računa tako za leto 1958 kakor tudi zn leto 1959. Pri tem se vsi direktni stroški knjižijo na svoje stroškovno mesto, mecftein ko splošni upravni stroški in ostali stroški se razmejujejo proporcionalno. Statistična služba je v podjetju organizirana dokaj dobro, saj ima že dolgoletno tradicijo. Zato je število prevoženih km in prepeljanih potnikov, kakor tudi doseženi dohodki po progah in na km, točno. Občasno organizira podjetje tudi štetje potnikov na posameznih postajali, kakor tudi anketne popise predplačilnih vozovnic. Te podatke potrebujemo zlasti v svrho študija intervalov in frekvence po posameznih progah in postajah. Kot dokaz točne evidence navajamo, da je realizacija prevoženih kilometrov v primerjavi s planom za leto 1959 izkazovala 101 */#, kar kaže na zelo točen plan. Primerjalni pregled doseženega dohodka in njegova razdelitev kaže po letih naslednjo sliko: Tabela 3 1957 Realizacija 1958 1959 390.806 599.655 1,052.506 119.119 333.450 484.803 145.460 145.787 307.933 3.564 6.020 7.938 122.663 143.917 270.376 72.473 29.519 18.544 bc podjetja. Samo mestni promet kaže po letih naslednjo izgubo: Realizacija Plan p 1957 1958 1959 1960 *mvna izguba mestnega P0'n iškega prometa 81.941 73.656 95.631 100.00 n, *zKaba v mestnem potniškem n, l.*?e*u raste zaradi vključevanja kur ! H^P^det (tako v vozilih, ka-i Ju<" v opremi in zgradbah za zv..«* anje), kakor tudi zaradi lani -onJa frekvence vozil (krajna 6 '“fervtlov od 12 na 8 in celo n« 4 lamuk oziroma v konicah celo He» 111 1 minute) ter zaradi nnl-isin/ P°v,‘#anja amortizacije od »snem stagniranju tarif. ieti,.r°VcIne, ki nastopajo v pod-■> > kakor tudi izven podjetja, zaradi spremenjenih pobojev sc naj bi reševalo z naslednjimi ukrepi: A. Nove investicije v vozilih in opremi. B. Organizacijske spremembe v obratovanju ter zboljšave zn kul-turnejši prevoz potnikov, C. Spremembe sistema tarif. A. Nove Investicije v vozilih tn opremi Podjetje je napravilo petletni perspektivni plan Investicij, ld ga kaŽis tabela 6. Perspektivni plan kaže v letu 1960/61 še močna investicijska vlaganja v vozila ter realizacijo že začetih investicij, medtem ko kaže v letih od 1961 do 1965 le postopne nadomestitve obstoječih kapacitet. Praksa ostalih podjetij, tako doma kakor v tujini, namreč določa norme števila vozil na določenem mestu, glede na možnost vzdrževanja in ga-ražiranja in tako normo doseže naše podjetje z realizacijo plana investicij v letu 1960/61, pri čemer pa bodo nove kapacitete vključene šele postopoma do leta 1901, ker se vozila ne nabavljajo kompletna, nego se izdelujejo karoserije doma. Podjetje je postavilo tako velik plan investicij v nabavi vozil zato, ker gre za vozila lz uvoza, ki jih bo po planu možno uvažati še do leta 1961, pozneje pa bo treba nabavljati izključno domača vozila, ki niso najprimernejša za mestni promet (avtobusi FAP in TAM). Tabela št. 6. Količinski plan opreme (nabave in nadomestitve) Vrsta opreme (v kosih) 1960/61 1962 1963 1964 1965 1966 I. Motoma vozila 1. Trolejbusi Oerllkon v Izvedbi R. Končar 5 7 7 7 7 7 2. Avtobusi OM Super Orione In Monotrali 40 25 25 25 25 23 3. Avtobusne prikolice - Viberti 7 1 1 1 1 1 4. Kamioni prikolice OM Super Orione Adige 50 20 20 20 20 20 3. Specialni voz — avtodvlgalo 1 — — — — — II. Servisna in remontna oprema 1. Servisna oprema iz uvoza Garniture za pranje 1 2 2 — — — Garnitura za mazanje 1 1 1 — — 1 Dizalica 10 ton 1 1 — — — Aparati za preizkušanje 6 4 — — — — 2. Remontna oprema Specialni stroji in oprema 7 — — — — — Specialno orodje (garniture) S B B 5 5 5 Vrednost gornje opreme v milijonih dinarjev 1608 891 885 876 876 876 Nabava trolejbusov in avtobusnih prikolic je namenjena izključno za zboljšanje mestnega prometa. Od 40 novih avtobusov bo podjetje vključilo v mestni in primestni promet 26 vozil (10 Monotralov in 16 avtobusov), 14 vozil bo vključilo v medkrajevni potniški in turistični promet. Nabave vozil v letih od 1961 do 1965 predstavljajo v glavnem nadomestitev obstoječega voznega parka, vključno z investicijami tekočega leta, ker je glede na rok trajanja treba nadomestiti letno ca. 20 % skupnega števila avtobusov in trolejbusov. Pri nabavi avtobusov planiramo poleg tega ca. 7 do 10-odstotno letno povečanj« kapacitet (skladno s porastom prebivalstva). Porast potnikov v mestnem in primestnem prometu sicer presega stopnjo naravnega prirastka prebival- stva in znaša v zadnjih letih 12 do 13 % letno, vendar pričakujemo, da bodo nekatera naša vozila le sposobna za obratovanje po preteku amortizacijske dobe in zato lahko upoštevamo v planu povečanja kapacitet to rezervo. V mestnem prometu bi bilo poleg ostalih Investicij nujno treba predvideti pokrita postajališča za potnike kot n. pr. ga je zgradil ObLO Rudnik pri postajališču Rakovnik. Pri končnih postajališčih bi bile potrebne tudi sanitarije za naše voznike in sprevodnike. Taka postajališča na najbolj frekventiranih postajah bi stala 20 milijonov, ker bi jih bilo potrebnih približno 30. Podjetje nima sredstev za Izgradnjo postajališč in predlagamo, da pristojni občinski ljudski odbori predvidijo za svoje teritorije ta sredstva in zgrade potrebne objekte v soglasju s podjetjem LT. Tabela št. 7. Finančni plan Investicij In nadomestitev za leto 1960 Investicije A. Gradnje 1. Poslovni lokali — zgradbe 2. Delavniški objekti 3. Ostale gradnje Vrednost Kdo) bo Kdaj bo Vpliv na strukturo v 0«0 nabava plačano dohodka 45.000 1960 II., III. Prihranek na najemnl- IV. trom. nah in ugodnost prodaje uslug 40.000 1960 II., III. Boljše vzdrževanje vozil 13.000 1060 III., IV. Bolje urejeno poslovanje B. Oprema 1. Karoserije avtob. prikolic 2. Tovornjaki in avto-vlnkl 3. Avtobusi 4. Avtodvlgalo 5. Oprema delavnic 6. Inventar 7. Ostale potrebe prometa C. Ostalo 34.000 1960 n., III. 612.000 1960 III., IV. 625.000 1960 III., IV. 20.000 1960 IV. 100.000 1960 III., IV. 15.000 1960 III. 4.000 1960 I,—IV. Povečanje prevoznih kapacitet Razširiter tovom. parka Razširitev in obnova potniškega prometa Vzdrževanje avtoparka Vzdrževanje vozil Bolje urejeno poslovanje Bolje urejeno poslovanje 1. Anuitete dolgoročnih posojil za osrl. in obrat, sredstva 100.000 1960 Po posojilih Skupaj . . . 1,608.000 B 2 — 4 Potrebna sred. 1,000.000 (iz investicijskih posojil) Krito iz amorti sklada 608.000 Od razpoložljivih investicijskih sredstev za planirane investicije bo formiralo sklad podjetja takole: Saldo na računu amortizacije 1.1.1960 130.800/m Vplačila v 1960 za 1959 07.200/m Vkalkulirana amortizacija za 1960 300.000/m Prodaja osnovnih sredstev 80.000/m Skupaj razpoložljiva t sredstva 608.000/m Razen sredstev sklada amortizacije nima podjetje nobenih drugih investicijskih sredstev, ker posluje s planirano izgubo in ne formira lastnih skladov. Plan investicij, ki smo ga navedli na prednjih straneh, je predmet ve-člh posebnih investicijskih programov, od katerih sta dva že odobrena, a zadnji je v postopku. B. Organizacijske izboljšave podjetja glede mestnega prometa 1. Organizacijska sprememba v voznih redih. Zaradi že omenjene pereče tehnične nepopolnosti voz, kar je posledica slabih cest in neenakomernih prevelikih obremenitev, pogosto izpade kak voz na progi iz prometa. Ker podjetje nima zadostne rezerve voz, nastopijo med rednimi intervali (6 oz. 8 minut) presledki, zaradi izpadlega voza celo do 15 in 20 minut, na posamezni progi. Dokler p >djetje ne bo razpolagalo z zadostnim številom rezervnih voz v pripravljenosti, bo reševalo te izpade s spremembami voznih redov operativnega značaja (n. pr. če na progi, kjer redno obratuje 8 voz z 6 oz. 8-minutnim intervalom, izpadeta dva voza zaradi okvar, ostali vozovi začno takoj obratovati z 10-minutnim intervalom. S tem odpade neljubi presledek v rednem obratovanju, ki povzroča toliko negodovanja potnikov.) Pri tem sistemu se bo morda zgodilo, da na progi, kjer sovpadajo vozila dveh različnih prog (n. pr. Vič iz Vižmarij in z Ježice), pride do s porednih voženj. 2. V svrho večjega prizadevanja delavcev našega podjetja prehajamo postopoma na plačevanje delavcev po učinku (od km oz. inkasa) ter na osebno zadolžitev šoferjev z vozili. S tem sistemom bo vsak delavec zainteresiran čimbolj .čuvati vozilo (preprečevanje izpadov), da bo izvršenih čimveč km v prometu. Kvaliteto kadra v podjetju je še vedno treba izboljševati. Kot smo že navedli, je podjetje v treh letih namestilo veliko število novih ljudi (šoferje, avtomehanike, avtoelektri-čarje itd.). Podjetje zaradi sorazmerno nizkih plač, brez visokih presežkov ni moglo dovolj izpopolnjevati kadrov. S prehodom na plače po učinku se bo to stanie izboljšalo, ker se bodo prejemki dobrim delavcem zvišali. Delavci sami bodo iskali novih možnosti za utrditev in izpopolnitev tehnološkega procesa tako v prometu, kakor tudi v delavnicah. katerega reševanje pa ni odvisno samo od osnovnih prejemkov, ampak tudi od splošne skrbi za dvig osebnega standarda delavcev. Tu moramo poudariti pomanjkljivo stanovanjsko izgradnjo v našem podjetju, nezadostno organizirano delavsko prehrano, pomanjkanje počitniškega doma itd., kar je posledica tega, ker podjetje ne razpolaga z lastnimi skladi, od koder bi finansiralo te potrebe. Ves dohodek namreč, ki ga doseže kolektiv iz strunskih rentabilnih dejavnosti in s povečano produktivnostjo, gre namreč za pokritje izgube mestnega prometa. 3. V sklop organizacijskih sprememb spada tudi predlog podjetja, ki je bil dan svoj čas od strani Mestnega sveta, kot priporočilo, da ustanove, podjetja iri zlasti šole diferencirajo začetek svojega delovnega časa oziroma začetek pouka. Ta začetek bi se moral razvleči po polurnih razmakih od 6. do 8. ure, a konec dela oziroma pouka v enakih razmakih. Zato je podjetje izvedlo med stalnimi potniki anketo, katere rezultati bodo podlaga za izdelavo potrebnega odloka Mestnega sveta. C. Zboljšanje prodaje kart in sprememba sistema tarife Zaradi odklonitev zastojev pri vstopanju in izstopanju potnikov ter za povečanje komercialne brzine, kakor tudi da odpravimo slepe potnike, ki jih je zlasti v konicah do 10 %, bo podjetje reorganiziralo prodajo vozovnic in preneslo del prodaje na najbolj frekventiranih postajah v lokale oz. kioske. V svrho izvedbe tega načrta je nujno potrebna določena sprememba sistema tarif v smeri poenostavitve. Načelno je treba rešiti pri sistemu tarif vprašanje popustov. Kot je razvidno iz analize podjetja, je po dosedanjih predplačilnih vozovnicah povprečno 35 % potnikov uživalo olajšavo znižane cene prevozov ali celo brezplačen prevoz. Glede na to, da pri ostalih uslugah osebnega standarda kot so stanovanjske najemnine, električni tok, voda in podobno iste kategorije prebivalcev ne prejemajo nobenih popustov, predlagamo, da Mestni svet ponovno pre-motri to vprašanje in ga reši. Podjetje predlaga, da obdrži nekoliko popusta še za dijake in one, ki so doslej imeli brezplačne vozovnice (invalidi nad 80%, slepi s spremljevalcem, otroci do 4 let, narodni heroji, narodni poslanci LRS in FLRJ, prometni miličniki in aktivni uslužbenci); znižano vožnjo 10 . din pa otroci od 4 do 10 let starosti, vojni invalid! do 80 %, svojci aktivnih uslužbencev, pitomci vojnih šol iz Vižmarij do Ajdovščine in obratno, nosilci spomenic iz leta 1941, medtem ko se cene vseh.drugih vozovnic približajo komercialnim cenam. Sprememba tarifnega sistema obsega naslednje: Tak sistem vozovnic bi omogočal njih prodajo v kioskih in trafikah, kar bi omogočalo hitrejše vstopanje potnikov brez nepotrebne gneče in nervoze pri sprevodniških blagajnah. Nadalje bi ta sistem omogočal podjetju, da bi dajalo potnikom komercialne popuste v izveor,ozonski letni dobi glede na oblike in v višini po individualnih študijah ter analizah tržišča. Podjetje je podrobno analiziralo več variant spremembe sistema tarif ter predlaga kot najustreznejšo naslednjo varianto: a) Sprememba predplačilnih delavskih in uslužbenskih vozovnic v avista karte in sicer brez pravice prestopa 1200 din, s pravico prestopa pa 1800 din, z neomejenim Številom voženj na relaciji od doma do delovnega mesta in nazaj. b) Sprememba dijaških vozovnic v avista karte s povišanjem cene od dosedanjih 250 din na 400 din, zaradi možnosti večjega števila voženj na relaciji dom—šola—dom. c) Sprememba sistema priložnostnih vozovnic na enotno ceno 20 din iz vseh smeri do Ajdovščine oz. kolodvora in 30 din iz vseh smeri s pravico prestopa pri Ajdoščini. S tem se dohodek podjetja ne bo povečal, ker je podjetje pri obravnavanem predlogu upoštevalo znižanja števila potnikov (izpad nekaterih potnikov na kratkih progah, ki se jim cena prevoza poveča), ker kot smo že omenili, delno regulira pretiran naval in gneča, a je hkrati začasnega značaja in se v roku enega leta normalizira. V tem času bi podjetje uspelo z novimi' investicijami povečati prevozne kapacitete. Delavsko upravljanje in problemi kolektiva: K splošni problematiki podjetja moramo posebej omeniti nekatera vprašanja, ki so za naše podjetje specifična, vendar pa zelo važna. To so: 1. Delavsko upravljanje podjetja S posebnim odnosom na komunalni značaj naše dejavnosti. 2. Perspektivni plan stanovanjske Izgradnje za člane našega kolektiva. Struktura organov delavskega upravljanja je naslednja: DS podjetja skupno VK KV PK Skupno 48 34 14 — delavcev 45 32 13 — uslužbencev 3 2 1 — UO podjetja Skupno 10 9 1 — delavcev 9 8 1 — uslužbencev 1 1 — — Sodelovanje uprave podjetja z organi delavskega samoupravljanja je zelo tesno,, saj se vsi vodilni uslužbenci obvezno udeležujejo sej DS in UO ter dajejo pojasnila in odgovore na vprašanja. Prav tako se je udeleževal vseh sej DS In UO tudi sekretar komiteja ZK podjetja, predsed- nik sindikalne podružnice In predsednik mladinske organizacije. Zaradi boljše povezave z organi delav-skega samoupravljanja in vodstvom političnih organizacij v podjetju je bil postavljen poseben posvetovalni organ, sestavljen iz vodstva vseh do- j litičnih organizacij podjetja, ki se je sestajal redno tedensko in nakazal direktorju podjetja tekoče probleme. Ad 2. Stanovanjska izgradnja v podjetju LT za eno najbolj težkih vprašanj iz razloga, ker so potrebe po stanovanju zelo velike kol v vsakem podjetju, posebej pa še zaradi hitrega porasta delovne sile (visokokvalificirane), na drugi strani pa podjetje ni ustvarjalo sredstev za ustrezne sklad;, iz katerih bi lahko finansiralo stanovanjsko Izgradnjo, ker je zaradi objektivnih razlogov poslovalo z izgubo. Zato je število novozgrajenih stanovanj (32) v razdobju od leta 1953 do danes zelo majhno v primerjavi s številom članov kolektiva (ca. 700), zlasti še, če primerjamo število stanovanj in število članov kolektiva drugih večjih, n. pr. Litostroj. Prav zaradi tega perečega proble- 1 ma in ob upoštevanju dejstva, da de- j lovni kolektiv s svojimi uspešnimi j napori pokriva pretežni del te izgube mestnega prometa, pa upravičeno želi imeti tudi ustrezna namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Zato je na predlog političnih organizacij podjetja in velike večine članov kolektiva sklenil DS v zaključnem računu za leto 1959 vključiti v ostanek : poslovne izgube tudi 5 milijonov dinarjev sredstev za namenske sklade podjetja, med katerimi je najvažnejše vprašanje stanovanjska izgradnja in družbeni standard. Ker pa s tem zneskom podjetje ne more zadovoljiti niti minimalnih potreb po stanovanjih, je DS podjetja sklenil, da najame posojilo i* stanovanjskega sklada v svrho iz-; gradnje nekaj manjših in večjih stanovanj. Poleg tega je podjetje ustanovilo zelo močno stanovanjsko zadrugo (katera šteje preko 60 članov) ter je iniciativo teh članov zadrug6 podjetje podprlo s primernim zmogljivim posojilom stanovanjski zadrugi iz svojih namenskih sredstev- V ilustracijo oz. prikaz, kako pereč je stanovanjski problem v mgšeb’ kolektivu, lahko navedemo, da bi Pf 1 trebovali za zadostitev najnujnejših potreb po stanovanjih ca. 100 družinskih stanovanj in ca. 40 samskih ležišč (20 % čolnov kolektiva nin>a primernega dostojnega stanovanja)1 Perspektivno bo moralo pod jeti6 iz dobička svojih aktivnih dejavnosj1 vsako leto vkatkulirati do 20 mili' jonov namenskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, zboljšanje delavske prehrane, nabave primernega števila ležišč v počitniški skupnosti 'h kulturno prosvetni dvig članov kolektiva. Podjetje je napravilo tudi obširen program vzgoje kadrov in ustanovilo Center za vzgojo kadrov, zlasti prometnih (šoferjev in sprevodnikov). V zadnjih nekaj letih je podjetje imelo sorazmerno dobro organizirano servisno In remontno službo za vzdrževanje motorjev in scednjcga ustroja vozil, pri tem je bilo vse bolj občutno pomanjkanje karoserijskega servisa za redno vzdrževanje in obnavljanje karoserij na vozilih. Podjetje je v tekočem letu kot sve: stransko dejavnost osnovalo karoserijski obrat, z osnovno nalogo vzdrževanja vozil. Razuml jivo je, da od vseh teh organizacijskih sprememb nastopa kot najbolj pereče vprašanje (kadrovsko). a) Sprememba predplačilnih vozovnic iz dosedanjega blokovnega sistema na sistem avista (legitimacijskih) vozovnic. Ta sistem naj se uvede tako za delavce in uslužbence kakor tudi za dijake. b) Glede priložnostnih vozovnic se uvede enotna cena prevoza ne gle-ne na razdaljo, z možnostjo ali brez možnosti perstopanja. Ta enotna cen i bi pomenila občutno pocenitev vozovnic na dal jše relacije, kar pomeni za podjetje določen izpad dohodka, a pri tem delno povečanje cene prevoza kratkih potnikov, kar naj bi delno reguliralo tudi naval potnikov in znižalo prometne konice, obenem pa nadoknadilo izpadli dohodek potnikov na daljših progah. Varnost promela v Ljubl am Poročilo ir bilo objavljeno n IH. številki tGlasnikat. Daneu objavljamo zaključke k temu poročilu, ki jih je dal v svojem referatu na seji Mcslnegn snela in g. Rudolf Ci-rnoli n i. in sicer: Pri reševanju problemov cestnega prometa v Ljubljani je treba upoštevati ekonomski in varnostni faktor. Doseči: hitro in neovirano odvijanje prometa, vendar ob zadostni skrbi zn varnost vseh koristnikov cest. Pogoji za to pa bi bili: — dobro vzdrževane, urejevan6, opremljene ceste, — učvrstiti načrt za perspektivni cestno omrežje na področju mesth — opremiti ceste s sodobnimi tehničnimi napravami (semaforji, utipajoče luči, Pupinovi svetlob11 stožci), — sprostitev ceste, zagotoviti pnr' kirnc prostore, — ojačiti kontrolo prometa, — obravnavati povzročitelje nesreč. Za izvajanje teh načel bi biK 0 določitvi delovnega časa upravnih organov občinskega ljudskega odbora Domžale. 1. člen Delovna obveznost uslužbencev kinvnlh organov občinskega Ijud-e8a odbora Domžale traja 'dnevno d Ur> kolikor ni s tem odlokom ali "ogim predpisom drugače določeno. 2. člen Delovni čas traja: n«. 1 v Ponedeljek, torek, četrtek in Pct£k od 7. do 14. ure; b> v sredo od 7. do 16. ure; c/ v soboto od 7. do 12. ure. 3. člen 0. eiovni čas za sprejem strank j 12 P°nedeljklh in petkih od 8. d Ig' brc, ob sredah pa od 8. d Sprejemna pisarna, prijavna -m-,p. n® ter matična služba spreje de]a„ ‘rronke in njihove vloge vsa Javnik ves delovni Čas. Vloge, ki jih želijo dati vložniki ustno na zapisnik in so vezane na rok ali so kako drugače neodložljive, se sprejemajo vsak delovni dan v teku vsega delovnega časa. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St.: 02/1-01-22/1-60. Domžale, dne 21. maja 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Habjan, 1. r. OBČINA GROSUPLJE 317. Na podflagi 5. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ št. 9/60) Je občinski ljudski odbor Grosuplje na seji občinskega zbora in na sefi zbora proizvajalcev dne 9. maja 1B60 sprejel ODLOK o višini dnevnic za uradna potovanja. nadomestila za ločeno življenje In kilometrine za uslužbenec občinskega ljudskega odbora Grosuplje, občinskih zavodov In občinskih organizacij. 1. člen Uslužbenci v smislu tega odloka so osebe, ki so v delovnem razmerju z občinskim ljudskim odborom Grosuplje, občinskim zavodom ali občinsko organizacijo (v nadaljnjem besedilu: občinski organi), za katere velja zakon o javnih uslužbencih. 2. člen Dnevnica uslužbencev občinskih organov znaša: 1. za uslužbence, razvrščene od XX. do vštetega XI. plačilnega razreda in za tehnično osebje, razen za osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1300 din; 2. za uslužbence, razvrščene od X. do vštetega V. plačilnega razreda, in za tehnično osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1500 din; 3. za uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor — 1700 din. Honorarnim uslužbencem se določa dnevnica po honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim honorarna služba ni edini poklic, se določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanje ugodnejše. 3. člen V smislu četrtega odstavka 21. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev se uslužbencu, če na službenem potovanju ni prenočeval, zmanjša dnevnica za 30 %. Dnevnica pa se ne Delovna obveznost uslužbencev upravnih organov občinskega ljudskega odbora Ivančna gorica traja dnevno 7 ur, kolikor ni s tem odlokom ali drugim predpisom drugače določeno. 2. člen Delovni čas traja od 7. do 14. ure. 3. člen Delovni čas za sprejem strank je ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure. Glavna pisarna-vložišče sprejema vloge vsak delavnik ves delovni čas. Vloge, ki jih želijo dati stranke ustno na zapisnik in so vezane na rok ali so kako drugače neodložljive, se sprejemajo vsak dan v teku vsega delovnega časa. 4. člen Delovni čas snažilk traja 8 ur; začne se neposredno po delovnem času iz 2. člena tega odloka. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St.: 01/1-4154/1. Ivančna gorica, dne 27. dec. 1959. Predsednik občinskega ljudskega odboral Stanislav Keber, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-SISKA 319. Na podlagi 5. člena o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Ur. 1. FLRJ št. 9/60) in 1. odstavka 30. člena statuta občine Ljubljana-Siška je občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. maja 1960 sprejel ODLOK o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje In kilometrino za uslužbence občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siška, občinskih zavodov in organizacij 1. člen Uslužbenci v smislu tega odloka so osebe, ki so v delovnem razmerju z občinskim ljudskim odborom Ljubljana—Sišlca, občinskim zavodom ali občinsko organizacijo (v nadaljevanju besedila: občinski organi), za katere velja zakon o javnih uslužbencih. 2. člen Dnevnica uslužbencev občinskih organov znaša: 1. za uslužbence, razvrščene od XX. do vštetega XI. plačilnega razreda in tehnično osebje, razen za osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1300 dinarjev; 2. za uslužbence, razvrščene od X. do vštetega V. plačilnega razreda in za tehnično osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1500 dinarjev; 3. za uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor 1700 dinarjev. Honorarnim uslužbencem se določa dnevnica po honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim honorarna služba ni edini poklic, se določi dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanje ugodnejše. 3. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša za uslužbence občinskih organov od 6000 do 10.000 dinarjev na mesec. Izjemoma se sme priznati uslužbencem prve in druge vrste ter tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, ki pa ne sme presegati 15.000 dinarjev na mesec. Ce se prizna uslužbencu nadomestilo nad 10.000 dinarjev na mesec, mora o tem izdati predstojnik organa posebej obrazloženo odločbo. 4. člen Uslužbenci občinskih organov imajo po 14. členu uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev pravico do kilometrine, ki znaša 25 dinarjev za vsak prevoženi kilometer. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neba veljati odlok o povračilu stroškov za službena potovanja in terensko delo, ki se opravlja v mejah občine Ljubljana-Siška do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine (Glasnik št. 74/59). 6. člen Ta odlok velja takoj. St.: 01/1-1-76/1-60. Ljubljana, dne 24. maja 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Janez Nedog, 1. r. OBČINA LOŠKA DOLINA 320. Na podlagi 16, člena zakona o veterinarski službi v LRS (Ur. list LRS št. 6/59) ter 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Ur. list FLRJ št. 51/53) je občinski ljudski odbor Loška dolina na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. maja 1960 sprejel ODLOČBO o ustanovitvi Veterinarske postaje Loška dolina. 1. Ustanovi se veterinarska postaja (v nadaljnjem besedilu: zavod) Loška dolina kot samostojni zavod s sedežem v Starem trgu. 2. Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga da v upravljanje ustanovitelj, in s premoženjem, ki ga ostvari s svojim poslovanjem. 3. Zavod opravlja vse strokovno operativne veterinarske naloge, zlasti preventivno in kurativno veterinarsko službo v občini Loška dolina. 4. Zavod ima zlasti tele naloge: a) strokovno sodelovanje pri za- tiranju in preprečevanju živalskih kužnih, zajedalskA in vzrejnih bolezni, kolikor izvajanje posameznih ukrepov ni izrecno pridržano veterinarskemu inšpektorju, zlasti pa opravlja: varstveno, razpoznavno in zdravilno cepljenje živali in diagnostični postopek zaradi ugotavljanja kužnih, zajedalskih in vzrejnih bolezni; b) z izvajanjem veterinarsko-higi-enskih ukrepov skrbi za preprečevanje drugih živalskih bolezni; c) zdravi bolne živali; d) izvršuje osemenjevanje ln ukrepe za zatiranje jalovosti; e) kastrira domače živali; f) proučuje možnosti sanacije nezdravih predelov v cilju zatiranja živalskih kužnih in drugih bolezni; g) skrbi za strokovno izpopolnjevanje pomožnega veterinarskega osebja; h) seznanja živinorejce z veteri-narsko-higienskimi ukrepi za varstvo zdravja živali, posebno glede zatiranja in preprečevanja živalskih kužnih, zajedalskih In vzrejnih bolezni; 1) vodi evidenco o zdravstvenem stanju živali, o kužnih in zajedalskih boleznih ter druge predpisane evidence. 5. Organa zavoda sta upravni odbor In upravnik zavoda. Upravni odbor ima 5 članov; sestavljajo ga štirje člani, ki jih imenuje izmed veterinarskih in živinorejskih strokovnjakov, javnih delavcev in državljanov ter uslužbencev zavoda občinski ljudski odbor, in upravnik. Delovna doba upravnega odbora traja 1 leto. Upravnika zavoda imenuje in razrešuje občinski ljudski odbor. 6. Zavod ima tele sklade: a) sklad za nagrade delavcev ln uslužbencev; b) amortizacijski sklad. 7. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora. 8. Podrobnejša organizacija in način dela zavoda se predpišejo s pravili zavoda, ki jih izda občinski ljudski odbor na predlog sveta za kmetijstvo In gozdarstvo. 9. Zavod začne poslovati 1. maja 1960. 10. Ta odločba se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St.: 01/1-01-15/1-60. Datum: 10. maja 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Jože Mlakar, l. r. OBČINA VRHNIKA 321, Na podlagi 5. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov zavnih uslužbencev (Ur. list FLRJ št. 9/60) je občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 9. maja 1960 sprejel ODLOK o višini dnevnic za uradna potovanja, nadomestila za ločeno življenje ln kilometrine za uslužbenec občinskega ljudskega odbora Vrhnika, občinskih zavodov in občinskih organizacij. 1. člen Uslužbenci v smislu tega odloka so osebe, ki so v delovnem razmerju z občinskim ljudskim odborom Vrhnika, občinskim zavodom ali občinsko organizacijo (v nadaljnjem besedilu: občinski organi), za katere velja zakon o javnih uslužbencih. 2. člen Dnevnica uslužbencev občinskih organov znaša: 1. za uslužbence, razvrščene od XX. do vštetega XI. plačilnega razreda, in za tehnično osebje, razen za osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1300 dinarjev; 2. za uslužbence, razvrščene od X. do vštetega V. plačilnega razreda, in za tehninčo osebje s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca — 1500 dinarjev; 3. za uslužbence, razvrščene od IV. plačilnega razreda navzgor — 1700 dinarjev. Honorarnim uslužbencem se določa dnevnica po honorarju v skladu z določbami, ki veljajo za redne uslužbence. Honorarnim uslužbencem, ki jim honorarna služba ni edini poklic, se določa dnevnica po glavnem poklicu, če je to zanje ugodneje. 3. člen V smislu 4. odstavka 21. člena Uredbe o povračil^ potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev se uslužbencu, če na službenem potovanju ni prenočeval, zmanjša dnevnica za 30 %. Dnevnica pa se mu ne zmanjša, če je bil uslužbenec, ki je službeno potoval, na poti večji del noči. 4. člen Nadomestilo za ločeno življenje znaša za uslužbence občinskega organa od 5000 do 10.000 din na mesec. V posebno upravičenih primerih se sme izjemoma priznati uslužbencu I. in II. vrste ter tehničnemu osebju s kvalifikacijo visokokvalificiranega delavca tudi večje nadomestilo, vendar največ 15.000 din na mesec. Ce se prizna uslužbencu nadomestilo nad 10.000 din na mesec, mora Izdati o tem predstojnik organa posebno obrazloženo odločbo. 5. člen Uslužbenci občinskih organov imajo po 14. členu uredbe o povračilih za potne in druge stroške javnih uslužbencev pravico do kilometrine, ki znaša 25 dinarjev za vsak prevoženi kilometer. 6. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o kilometrini ln dnevnicah za službena potovanja (»Glasnik« št. 92/59), 7. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana in velja takoj. St.: 01/2-01-47/1-60. Vrhnika, dne 9. maja 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Janez Brenčič, 1. r. VM m\ \ Vabilo na 8. sojo zbora proizvajalcev. 44 Odlok o dohodnini v stolnem znesku * okrilju za lito 1960. 45 Odlok o ustanovitvi sklada za razširite* in modernizacijo obstoječih in gradil«;* novih kino dvoran na območju obči* mesta Ljubijuno. 46 Odlok o razveljavitvi odloka o ustanO-vitvi sklada za potrebe družbenega standarda na območju občin mosta Ljub* 47 Odločba o potrditvi odredbe Sveta trž.ifiče o določitvi najvišjih maloprodaj' niti cen za sveže goveje in svinjske 48 Odločba o spremembi odločbe o usta«®' Vitvi Okrajnega zavoda za produktivno** dela. 49 Odločba o ustanovitvi štiriletne kmetij' ske šoie v Stični 50 Sklop o postopni odpravi gimnazije f Stični Izvolitve, imenovanja iu razrešitve n< 22 seji 01.0 Modernizacija mestnega prometa l" sprememba sistema tarif Varnost prometa v Ljubljani. 516 Odlok o določitvi delovnega časa upre*' nih organov o|)čine Domžale 317 Odlok o višini dnevnic za uradna po*®' vaiija, nadomestila zn ločeno >ivlje®JJ in kilometrine za uslužbence obČinskfi$* ljudskega odbora, občinskih zavodov ,n organizacij občine Grosuplje. ^ 318 Odlok o določitvi delovnega časa upf®v* nih organov občine Ivančna gorica 319 Odlok o višini dnevnic zn uradna p®*?* vonja, nadomestila za ločeno živijo*1] in kilometrino /n uslužbence ObLO L j11 Ijana-Siška, občinskih zavodov in org®*1** <«cij. 320 Odločim o ustanovitvi Veterinarske l,