Razgled po šolskem svetu. — Hrvaška drnžba st. Cirila in Metoda za Istro je imela v zadujih letih 65.490 K 52 b dohodkov in 47.952 K 96 h izdatkov, torej 17.537 K 56 h prebitka. Družba vzdržuje 12 enorazrednic, 3 dvorazrednice in 1 štirirazrednico. — Bosanski nčitelji na Dunaju. Učiteljska deputacija iz Bosne je 15 t. m. odpotovala na Dunaj, da predloži finaučnemu ministru Burianu in eventualno še cesarju svoje zahteve glede izboljšanja učiteljskih plač. — Stolica za madjarski jezik na belgrajskem rseučilišču. nBudapesti Hirlapu" poročajo iz Belgrada, da namerava srbska učna uprava ustanoviti na belgrajskem vseučilišču stolico za madjarski jezik. — Pouk o čiščenju zob so uvedli v londooskih šolah. Šolsko mladino poučujejo vsako jutro, kako morajo rabiti ščetko za zobe. Učiteljstvo vestno pazi na to, če si znajo otroci res čistiti zobe. — 8000 poljskih dijakoT se je letos vpisalo na varšavsko vseučilišče. — Nova poljska gimnazija. V Lodzu je bila slovesno otvorjena poljska gimnazija, ki jo je ustanovilo poljsko društvo. Gimnazija ima sedaj štiri razrede in šteje že 270 učencev. — Nemška šola t Pnlju. V proračunskem odseku je povedal naučni minister Marcbet, da zacno dela za novo poslopje nemške šole v Pulju še letos, dozidana bo šola do početka šolskega leta 1907/08. Stalo bo to šolsko poslopje 140.550 K — Vidi se, kako vlada skrbi za Nerace v neneraških deželah. Kako sovražno stoji nasproti slovenskim šolam, vemo dobro n. pr. iz žalostne zgodovine sloveuske mestne šole v Gorici. — Neraec pošilja svoje otroke v čedna poslopja v šolo, za Slovenee v Gorici pa je še vedno na razpolago le — stara vojašnica! — Boj za srednje šole v Gorici z deželnima kot učninia jezikoma je popolnoma prenehal. nSoča" piše glede tega: Samo kadar zboruje goriški deželni zbor, se čuje kako interpelacljo ali kak predlog o tej stvari, potem pa je vse tiho, in srednje šole so še vedno take kot prej. Nihče se ne zgane, niti ene besedice se ne ču.je več Zeleznica nam je dovedla v Gorico mnogo nemškega življa in ga nam še dovede Toliko ga bo ščasoma, da ne vemo, če bo mogoče kdaj kasneje priti do srednjih šol v Gorici z deželnima kot učnima jezikoma. Vlada ščiti Nemce povsod in kako! In kar hipoma se utegne zgoditi, da bi se z vso silo upirala uvedbi deželnib jezikov za pouk na naših srednjih šolah, češ, kam pojd^jo pa ti Nemci, ki so tudi domačini! če bo to vprašanje spalo tako naprej kakor sedaj, bo kasneje zaman ves boj z vlado. Glavna krivda zadeva vedno Lahe, kateri, kakor smo že stokrat pribili, rajši sami trpijo, kot da bi Slovencem kaj privoščili. Narodno sovraštvo Lahov je velika ovira, da se ne more rešiti to šol _o vprašanje v korist deželanov obeh narodnostij. Sedaj pridejo pa še druge ovire, in posledica — razširjevanje Nemcev! — Nazadnje pa še — nadškofova gimnazija! — Šole na Bolgarskem, t Bosni in Hercegovini. Sarajevska nSrbska Riječ" je priobčila zaniraivo štatistiko o šolah v Bosni in Hercegovini ter napravila paralelo s štatistiko bolgarskih šol. ^Naša domovina in kneževina Bolgarjka" — piše omenjeni list — sta pričeli v istem letu ^kulturno" napredovati. t j. živeti po evropsko. Ker se vedno poudarja, da se kultura kake dežele najlažje ocenjuje po številu osnovnih šol, hočemo pustiti, da govore številke in ne pišemo nikakega komentarja. — Tekom 28-letnega nkultiviranja" je odprla bolgarska vlada 4700 osnovnib šol, doeim smo mi v Bosni in Hereegovini osrečeui le z 250 šolami! Bolgarska z vztočno Rumenijo iinata 4,050 000 prebivaleev na 96.345 km2. Ena šola pride torej na 862 prebivalcev ali na 20 ~km2. Bosna in Hereegovina imata 1,750.000 prebivalcev na 51 028 hm*. Potemtakem prihaja pri nas ena šola na 7000 prebivalcev ali na 204 km2. Številke govore!" — Nadškofova gimnazija t Crorlci. Nadškof in knez dr. Sedpj je obljubil v svojem slovitem pastirskem listu, da ustanovi s pomočjo ljudstva malo semenišče z gimnazijo.— Kakor čujemo, otvorijo prvi razred nadškofovega gimuazija že s prihodnjim šolskim letom. Pouk bo nemški. Razred se otvori v Bockmauovi obsežni vili, ki jo je bil kupil že rajnki Missia v take namene. — Nemška šola t_ Ormožu iraa letos 224 otrok. Na novo jih je vstopilo 54 Oe se pomisli, da šteje Orraož okolu 590 takozvanib Nemcev — se vidi iz tega, kako se ponemčujejo štajerski Slovenci! — Italijansko šolstro t inozemstTa. V proračunu italijanskega ministrstva za zunanje zadeve je stavljena tudi vsota 1,125.000 lir za vzdržavanje italijanskih šol v inozemstvu. Za te šole skrbi tudi društvo nUante Alighieri". Šole ki jih podpira to društvo, obiskuje 76 000 otrok. Teh podpor sta deležna tudi Istra in Dalmacija.