110
Narodno blago.
Doneski k slovanski mitologiji.
Spisuje Davorin Trstenjak.
VIL Kralj Gonjaš, Henil, Gongele, Hainal.
Bila je se za moje mladosti pri štirskih Slovencih navada, da so na binkoštno nedeljo pastirji zgodaj še pred jutranjim svitom govejo živino na pašo gnali.
Kdor je prvi na pašo prignal, je bil od druzih pastirjev poslavijen, ovenčali so mu najstarejo kravo, in pastirja postavili za kralja Gonj asa.
Venec iz pisanih cvetlic spleten bil mu je — krona, pisana palica — žezlo; drugi pastirji pa so mu v čast piskali na žveglicah (pišalkah) in orglicah, in pokali z biči, da je vse hrumelo po dolini. Kdor je slednji na pašo prignal, je bil zasramovan, njegova najstareja krava je dobila venec iz kopriv, on pa krono iz smrdljivih rož in luka (čebule), in pa priimek: Lukevc.
Ta navada je še zdaj po vsem Stajarskem, tudi nemškem, da posebno mladi ljudje na binkoštno nedelja zgodaj vstanejo, kdor pa zaspi, dobi venec iz kopriv, ki se mu na kluko obesi, in -Nemci ga zasramujejo s psovko: ,,lrfingstlukenu.
Kralj Gonjaš je večer, ko so pastirji čredo svojo domu prignali, hodil od hiše do hiše in bil obdarovan z orehi in suhimi slivami, in na vrata vsake hiše je s palico potrkal. Dolgo nisem razumel, kamo ta pastirska igrača meri, dokler ne najdem pri Marbuttu popisa ena-cega običaja.
V  sredi meseca maja hodijo litovski pastirji in pa-starice lepo oblečeni in z venci opleteni pobirat darov od gospodinj. To se zgodi prav rano, ko ni še solnce zasijalo. Opoldne zakurijo ogenj na pašniku, in si starca za kralja zberejo okoli njega pevaje in plesaje. To svečanost imenujejo Gon igli s.
Hesavci in plesavke kličejo pri tej priložnosti božanstvo na pomoč, katero se veli: „Gongele Devute", in prosijo, da bi jim varovalo čredo pred volkovi (Nar-butt II. 303). Gonjaš in Gongele sta torej nekdaj morala biti božanstvi pastirjev, branitelja črede.
V litovščini pomenja: ganau, „pasco gregem", genu, „treibe das Vieh aus", ganijkla „Weide", hrv. po Belostencu: gonim ;,pecus deduco".
V  indogermanskih mitih pa je solnčni bog varuh in čuvaj črede, tako grški Apollon „vofiiog", in indijski: Gane9a. In tudi litovski: Gongele je moral biti solnčni bog, ker pastirjev zbor pri tej svečanosti poje:
To božanstvo so tudi poznali Poljaci, ker Narusze-vicz pravi, da se je praznik Ve le so v božestva črede velel: G o ni d 1 o.
Tudi nahajamo njegov sled med polabskimi Slovani. Diethmar meziborski (IV. 471) je še* slišal, da so pokrščeni Slovanje okoli Mezibora (Merseburg) imeli navado palico: „baculum, in cujus summitate m anus erat, unum in se ferreum tenens circulum" — po srenj-skem pastirji od hiše do hiše nositi dati, ki je pri vsaki hiši zakričal: Henil budi!    Henil vigila!
Ta navada se je še ohranila do najnovejšega časa. Kuhn (Markische Sagen. 330) piše, da okoli Salzwe-delna ponemčeni Slovani na odločeni dan v letu se okoli maje (Maibaum) zberejo in plesaje okoli drevesa kričijo: Henil, Henil wacne!
111
H en i I je dialektična oblika za: Genii, Gro nil, in isto označuje, kar: Gonjaš, Gongele, gregem pascens, gregem deducens pastuoi, der Viehhiiter. ¦L
Zakaj pa se božanstro črede in pastirjev prosi, da bi bedelo nad vasjo? Mi smo uže gore spoznali, da je bog črede bil solnčen bog, a solnčni bog je bil tudi varuh javnega reda, postav, občinstva, branitelj mest in vasi, tako grški Apollon vopiog, zato so pomeni: pastir, Čreda, red, zakonitost ozko združeni, primeri: čreda v pomenih: grex, pascuum, vices, series, ordo, gršk.: voprj, Weideplatz, Theilung, Vertheilung, vopog, Weideplatz, Gebraueh, Sitte, Gesetz, Ordnung.
V pradobi je bila čreda največe blago rodbine in plemena, in kdor je največ goved imel, bil je poglavar rodbini, plemenu, zato še pri Homerju poraenja: 7ioifir(v — pastirja in poglavarja, in pri starih Indih: Gospa, Gopati: Kuhhirt, Fiirst, Konig. Kratko, a lepo piše bistroumni Gfrorrer: „die Begriffe der Herr-schaft sind dem Hirtenleben entsprossen". (Urge-schichte des menschlichen Geschlechts I, 63.)
Pomen Heniiove palice pa je uže veleumni Schwenk dobro razložil pišoč: „Ein einfacher Stab war aber He nil nicht, sondern die Hand mit dem Ringe gab ihm noch eine besondere Bedeutung. Die Hand halt den Ring gefasst, so, dass er fest in derselben ist. Der Sinn dieser Darstellung kann sein, dass das Gemein-wesen die Menschen, die in demselben verbunden sind, einen Ring bilde, den die fežtgesetzte gesetzliche Ordnung gefasst halte, so, dass der mit dieser Darstellung versehene Stab an das Gemeinwesen una seine gesetzliche Ordnung erinnerte, und an die Abwehr aller Stoning der gesetzlichen Ordnung durch die Wachsamkeit des Gesetzes. Der abwehrende Henilstock mit seiner sinnbildlichen Verzierung wurde ungefahr in dem Sinne herumgetragen, wie ehmals ein S pie s s in den Dorfern herumgetragen ward, als Unterstiitzung des Schultheisen in der Aufrechterhaltung der Sicherheit und Ordnung". (Myth. VII. 174.)
Roka je simbol oblasti in mogočnosti, zato tudi v krščanski simboliki roka iz oblakov segajoča znači božjo moč, oblast in vsegamogočnost. Okolek, kolobar, rinka pa je simbol spon, vezila, tudi palica je simbol oblasti in gospodarstva, toda so Henilovi simboli vsi prikladni.                                         (Kon. prih.)
------    116    ------
Narodno blago.
Doneski k slovanski mitologiji.
Spisuje Davorin Trstenjak.
VIL Kralj Gonjaš, Henil, Gongcle, Hainal.
(Konec.)
Pri Slovacih tudi nahajamo sledove božanstva He-nila. Njihove narodne pesmi omenjajo nečega lučne ga božanstva: Hainal, kar ni druga, nego slovaško dialektična oblika za: liani 1, Han al, H o oil, Ganil, Genii, in slovaška narodna pesem:
117
„Hainal svita, již đen bielv, Starajte velkj i maly, Dosti trne již dluho spali" itd. (glej:  Kollar Zpčv. 247)  nam  zopet pričuje,   da  je Ganil,   Genii,   Gonil,   Henil   bil solnčni bog.   Jung-mann ga je tuđi kot tace^a spoznal, in tolmačil v mladoletno solnce (Slov. I.  623).
Pri Slovaeih se Hainalove pesmi velijo pesme budnice — jutrne, — Week- und Morgenlieder, — in isti Madjari so od Slovakov si izposodili pozuameuovanje.
Gori smo slišali, da Poljaci imenujejo praznik V e-lesov: Gonidlo. Nestorova kronika (edit. Timkovsky str. 72) ima tri traktate, kateri so bili pod Olegom, Igorom in Svjatoslavom z Grecijo sklenjeni. V Olegovem in Svjatoslavovem traktatu se imenujete božestvi: Perun id Vol o s. Volos (var. Veles) se imenuje „bog skotij'*, to je bog živine. Dobrovski nam pripoveduje, da je Veles tudi bil češčen pri starodavnih Cehih (Slawm., 415), in staročeski glosator Wacerad ga primerja grško -latinskemu: Panu; toda je Volos, Veles bil bog cede ia pastirjev. Poljaci pozaajo božestvo: Vel (Szyc. Slow. Bogow. 38;. V „Slovu: o polku Igorovem'* se ruski Ho-merid in Kyklikar: Bojan veli: vnuk Velesov, torej je Veles tudi bil bog petja in godbe, in to je zopet solnčni bog v arjanskih mitih.
Naš slavni učenjak prof. dr. Krek je o Velesu v Jagičevem „Slaw. Arhiv" napisal obširno, kritično razpravo, in v njem tudi spoznal solnčno božestvo.
Jaz še omenjam, da se tudi pri Slovencih najdejo sledovi o češčenji Velesovem. Najprvo opominja na t> kranjsko: Velesov o. Se prevod nemški: Michel-stetten to potrjuje, kakor se meni dozdeva. Sv. arh-angel Mihael v nemških mitičnih legendah nadome-stuje po gostem solnčno božanstvo nemškega mita.
Na Vela-Velesa opominjajo imena pašnikov: Velenje k pri Pulskavi, *) Velovnjak kraj Pesnice, ime srenje: Velešice, v fari sv. Roperta nad Laškim, ki inia res lepe pašnike.
Ceske narodne povesti stavljaj o car3tvo solnca za morjem, zato češka pravljica: „zaletel nekam za mora k Velesu", kar je očividen dokaz, da je Veles solnčno božanstvo bilo. Rusi po žetvi kruh in sol zavijejo v klasje, in pustijo vse na polji. To imenujejo „zavijanje brade V o losu", varuh klasja pa je sopet solnčni bog, toda nova priča, da Vele s a imamo staviti v vrsto solnčni h božanstev. (Glej Orest Miller Opyt. str. 60).
On je enak grškemu Apollonu noipvio; in aovom\ir\q in indijskemu: Kršni gopala, custos pecoris.
Ime je praslovansko. Uže v staroindijščini nahajam: vallava, vallu, pastor, in litovščina pozna okrepčano obliko: wai - wolas, Hirt, pastir. Bopp izpeljuje: vallava, vallu, iz korenike: val — vali, tegere, custodire, circumdare, adhaerere, deditum esse. Veles je torej čuvaj, branitelj, pokrovitelj, Huther des
Viehes.
Sufikse: -aB, -es, -os nahajamo v slovanščini, primeri poljsko: kljuk-as, langer Schnabel, ruski: kur-as, tiichtiger Hahn, češki rafc-os, Rohr, dalje slovenska imena: Kor-es (tudi bolgarsk.) starosrb. Kak-os, toraj tudi: Vol-os, Vel-es mogoče.   Dr. Krek se ni
*) V ograjenem pašniku in lesu: Velenje k je gotovo v paganskih časih stalo svetišče: Velovo — Velesov o. Tam bo tudi grobi, ki jim ljudstvo pravi gomile. Vse te grejo pod imenom rimskih in keltiških grobov, a ne slovenskega starinoslovca, ki bi njihovo domačnost branil! — Žalostno! — Kolikrat sem uže klical mlajše moči na to delo, a rajši se poje in raja. Res je prav imel sredovečni pisatelj, ki je Slovanu dal priimek: Sclavus saltans.                      Pis.
spuščal v razlago imena: Vele s, Volos, pač pa temeljito dokazuje, da se ni izobrazilo iz krščanskega: BXdcnog. *)
*) V zadnjem listu „Novic" so po stavku: SolnČni bog je tudi mogel biti litovski Gongele, ker o njegovi svečanosti zbor pastirjev poje:   izpale vrstice pesmi, ki se tako-le glasijo: Mi branimo, branimo ovce, in ne bojimo se tebe o volk, Ker bog solncnimi  žari te ne pušča k nam „su Saulinej plaukaj  Dewas tau nelajskaj".             Pis.