jjff* io4 - H VUumUti turni srcu. 21 V ljubi)oni, 27. ianuaeia 1936 ide f. Uotitue v Sriiji Vcniidos tclumfint v - Suiji k * v m r » SSii Kondilis radoootjen Tsaldatis poražen - Atene. 27. jan. Včeraj so se vršile po vsej Grčiji po I« letih prve volitve, v katere vojska ni več tako aktivno posegala, kakor doslej. V volilni boj je poseglo 10 strank, ki pa razen sknpin venizelistov, caldaristov in združene liste Condilis Teotokis iiimajo nikakegn upanja, da bi odločilno vplivale na končni rezultat in razmerje poslancev v parlamentu. Razpis volitev je bil prvi večji državniški čin kralja Jurija po njegovi vrnitvi v domovino, ki je popolno svobodo volitev zasignral s postavitvijo nevtralne vlade in z drugimi odloki, med katerimi je bil najvažnejši ta. da je za časa volilnega boja in volitev dni odstaviti vse* pokrajinske namest-nike in namesto njih postaviti predsednike sodišč. Kralj Jurij je hotel na ta način izmeriti moči posameznih političnih strank in si iz njega dobiti ključ za rešitev zapletenega notranjepolitičnega položaja v Grčiji, ki naj pod njim dobi končno rešitev. _ _ _ Atene, 26. jan. Včeraj je bilo življenje v Atenah izredno živahno. Volilna udeležba je bila nad vse pričakovanje velika. Volitve so se vršile v popolnem miru in redu, kar dokazuje, da je vlada zadostno poskrbela za mir pri teh volitvah. Na vseh voliščih sc je opažalo veliko število venizelističnih glasov ter je bilo /.e včeraj zvečer znano, da vodijo v Atenah venizeli-sti z 10%. Končni rezultati bodo zaradi kompliciranega volilnega sistema znam sele danes popoMne^ ^ jfl)l Tukajšnji časopisi so ves dan Izdajali posebne izdaje, s katerimi so sproti javljali potek volite-v in prve rezultate. Po 'mestnih ulicah je bilo ves dan izredno vrvenje. Občinstvo je v trumah prihajalo na volišča. Po vsem mestu se je opazila velika napetost. Ker pa je vlada poslala na cesto močne vojaške in žandarmerijske patrulje, ni prišlo do nikakih incidentov. Koiulilis |£ suten Atene, 27. jan. General Condilis je včeraj sprejel zastopnika agencije »Avale« in mu iz- j javil, da jc izredno zadovoljen z volilnimi rezultati ter poudaril, da je njegova skupina v zvezi s skupino Tcotokisa dobila več glasov, kakor pa lista g. Tsaldarisa. G. Condilis jc tudi prepričan, da bodo kljub velikemu številu veni-zelističnih glasov zmagale antivenizelisiične stranke. Atene, 27. jan. Po prvih znanih izidih jc dobila stranka generala Condilisa nad vsa pričakovanja veliko število glasov. Ta vest je med atenskimi političnimi krogi izzvala veliko izne-nadenje. tudi volilni rezultati po deželi ne bodo spremenili volilnih prognoz, ki krožijo v javnosti na podlagi rezultatov v Atenah samih. Atene, 27. jan. V dobro poučenih krogih sr vzdržujejo vesti, da bodo antivenizelisti dobili absolutno večino, verjetno okoli 165 mandatov. Venizelisti bodo imeli 110 mandatov, ostali mandati pa bodo razdeljeni na druge manjše stranke. Atene, 27. jun. Po rezultatih, ki so bili objavljeni ob 1. ponoči, sc računa, da'bo liberalna slrunka donila 8%, Condilis, Teotokis in Tsaldaris 5%, komunisti pa 22%. Atene, 27. jan. Ob 1. ponoči so bili objavljeni naslednji volilni rezultati: liberalci 21 tisoč 97') glasov, populisti It.114. komunisti 5414 in .kondilisti 6691 glasov Atene, 27. jan. V jutranjih urah sc v dobro poučenih krogih trdi. da bodo protivenizeliati v najkrajšem času sklenili blok, da bi na ta način zavladali proti veni/elistični manjšini. Solun. 27. jan. m. Po polnoči so bili objavljeni naslednji rezultati: Na 44 voliščih je volilo 40.77"i volilcev. Pri tem so dobili venizelisti 17.527. Tsaldaris 6871, kondilisti 6690, komunisti 5292, macedonski reformisti 1980, republikanci 1118. Metaksas 594. V solunskem okraju so znani volilni rezultati dosedaj v 80 voliščih. Volilo je vsega 80.41)2 volilcev. Venizelisti so dobili 15.375 glasov, macedonski reformisti 5117, caldaristi 8289, Metaksas 940, republikanci 2225. komunisti 2415 in kondilisti 28%. agrarei pa 956. \olini rezultati niso znani še iz 24 okrajev. Rešeni tituli Iz Ourieva ob Kaspijskem morju: Odkrili so ledeno ploščo, na kateri sc je nahajo 1800 ribičev s 1.400 konji. Ledeno ploščo so zagledali na odprtem morju 250 km od obrežja. Niso pa še našli druge ledene plošče, kjer je okoli 40 ribičev. Iščejo jih tri letala. Pcut rezultati Atene, 27. jan Ob 1. uri ponoči še niso bili znani končni rezultati državnozborskih volitev v Grčiji. Znani so samo rezultati za 150 volišč v Atenah. Rezultati so sledeči: venizelisti »0-927 glasov, Condilis in Teotokis 18.929 glasov, Tsaldaris 15.426 glasov. Če vzamemo le atenske rezultate za merilo, vidimo, da so venizelisti dosegli relativno večino, ki jim bo pa po sedanjem proporcijo-nalnem sistemu najbrže prinesla absolutno večino poslancev v parlamentu. Prepričani so, da Trije borilci pri včerajšnjih grških volitvah: Venizelos, Tsaldaris, Kondilis, Malboft ktoovi boji domini sc sc kcnlnli z zmage ItoUinncti Tridnevna bitka pci Mahali Ras Kasa trikrat napadel - Obupne junaštvo Abesinreo A sina ra. 27. jan. Rp. Dopisniki vseh evropskih agencij poročajo, da so v tembienskem okrožju ze tri dni divjale strahovite bitke, o katerih so pa tako Abesinci kakor Italijani molčali. Italijanom je šlo v teh bojih za to, da nekako afirmirajo zmago na južni fronli in da dokažejo, da so njihovi oddelki na obeh frontah enako junaški in da se morejo tudi proti številčni premoči uspešno boriti Abesinci niso v tej bitki pretrpeli skoraj nič manj izgub, kakor zadnjič, ko jih je porazil general Graziani. Ncpotnene vesti govore o 6000 padlih Abcsimih. Italijani skušajo na severu 7, vsemi silami popraviti svojo fronto, katero so Abesinci zadnje čase precej ohrutno zverizili. Jtaliiiuu tulilo A s mara. 27. jan. Po italijanskih vesteh Ahe-stnci sami priznavajo, da je usoda Makale ze sko-raj zapečatena in da se bodo abesinske čete s lega sektorja kaj kmalu umaknile. Vojaki ne na en , ne na drugi strani ne gledajo nic na svoje žaljenje, marveč se liorijo naravnost obupno. Kas Kasa je predrl pokrajino Tembicn v bližini 20 km zapadno od Makale. Njegova vojska je štela 40.000 vojakov. Imel jp namen, da Makalo obkoli in prisili Italijane na odločilno bitko. Italijansko poveljstvo pa je poslalo v vsej naglici svoje divizije, ki štejejo okrog 40.000 mož. Ras Kasa je skušal te italijanske oddelke obkoliti, toda to mu ni uspelo, ker je imel premalo vojakov. Tako je prišlo do bitke. fašisti so sc odlikovali Italijanske čete so sestavljali povečinoma oddelki milice, ki so v tem boju vzdržali kljub velikim izgubam. Boji so trajali ves dan in so bile sile precej izravnane, zaradi tega ne moremo govoriti, da bi tudi Italijani vzdržali prot. številčno močnejšemu sovražniku. Italijani so sc branili predvsem z ognjem iz strojnic, kajti le tako je hilo mogočo zadržati goste vrste abesinskih čet, ki so sc ves dan vsipale nad Italijane. Drugi^ dan bitke je prišlo do boja na nož in so bili Italijani že čisto na lem, da se bodo morali umakniti. — Zadnji hip pa so dospela ojačen,ja, tako da so miličniške čele v boju vztrajale. Ti ojačevalni oddelki so naglo napadli Abesince. Posrečilo se jim je. da so jih potisnili v beg, kar je razumljivo, če pomislimo, da so bile abesinske čete zaradi dvodnevnega boja že močno izčrpane. Tako je Italijanom uspelo, da so dobili bitko ter so Abesinci sprevideli, da je bolje, da se v redu umaknejo. Italijani so tudi v Tcmbienu uporabili tisto taktiko, kakor v zadnji bitki na južni fronti. Njihovi ovijoni so ves čas bojev sejali zmedo v neposredno zaledje abesinske fronte. Ko so se začeli Abesinci umikati, so šli za njimi oddelki tankov in oklop-nih avtomobilov, ki so prišli vse do Nadare v podnožju Oarerskega gorovja. Abesinci jim niso nudili nikjer niti najmanjšega odpora. tilcc vode na dan Asmara. 27. jan. Z južnega bojišča poročajo, da so čete generala GrassianijaT začele prodirati proti visoki planoti Bembi. Ta planota je vsa pokrita i gozdovi in visoko travo, toda kljub temu vlada tam strahovito pomanjkanje vode. Ker Italijani še niso zgradili dovolj cest, ki bi jim omo- gočale ivcio z zaledjem in zadosten dovoz hrane ter vode, je bil general (»raziani prisiljen, da skrči količino vode na najmanjšo mero. Vsak vojak bo dnevno smel dobivati samo liter vode. Zaradi silne vrofie. ki vlada na tem oddelku fronte, je to naravnost malenkostno, če ne bo vprav voda močno ovirala nadaljne prodiranje italijanskih čet na južni fronti. Addis Abeba, 27. jan. Posebno poročilo z abesinskega bojišča javlja, da je abesinsko vrhovno poveljstvo poslalo rasu Desti novo ojačenje. Te čete štejejo 50.000 vojakov. Neapelj, 27. jan. Agencija Stefani poroča, da je odplul v Masavo parrtbrod »Nasario Sanro« z 800 delavci specialisti. It Port Saida pa poročajo, da je pretekli teden plulo skuzi Sueški kanal v Vzhodno Afriko lit italijanskih ladij s skupnim številom 17.341 vojakov in HUMKI ton materijala. V istem času se je v Italijo vrnilo 908 vojakov in 420 italijaških civilnih osebnosti. Z bojišča v Tcmbienu. Ptiiu Paule v £ciuftciui London, 27. jan. m. Smoči ob 17,14 je prispel v London Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Iz Folks-tona proti francoski luki Boulogne sta prišli nasproti ladji, .na kateri se je vozil knez Pavle s svojim spremstvom in na kateri je vihrala jugoslovanska zastava, dva 'britanska rušilca, ki sta po izkazanih časteh knezu Pavlu in njegovemu spremstvu spremljala ladjo v Folkston. V tem pristanišču so pozdravili kneza namestnika Pavla v imenu britanske mornarice admiral Evans, v imenu vojske britanski general, ki je prideljen na službo Nj. kr. Vis. kneza Pavla za časa njegovega bivanja v Londonu. Pri sprejemu je bil navzoč tudi jugoslovanski poslanik dr. Grujič. Ko je stopil knez Pavle z ladje, se je zbralo veliko število prebivalstva, ki je viharno pozdravljalo visokega gosta. Na železniški postaji v Londonu je kneza Pavla pozdravil vojvoda Kentski in princeza Katarina. Navzoč je bil tudi svetnik jugoslovanskega poslaništva Karovič z vsem osebjem poslaništva. Knez Pavle je bil za časa votfnie iz Bou-lognea v Folkston zelo dobro razpoložen, V Londonu je sedel v avtomobil Nj. kr. Vis. vojvode Kentskega^ v katerega hiši so za njega rezervirani prostori. Tudi ob prihodu v London je kneza namestnika navdušeno pozdravljala množica. Včeraj je prispela v London tudi delegacija jugoslovanske vojske na čelu z armijskim generalom Beličem ter parlamentarna delegacija. Zgodba španskih reoolucijcnatjeo Iz Madrida: Vojaško sodišče v Pampeluni je izreklo razsodbo zoper revolucijonarjc, ki so sodelovali pri vstaji meseca oktobra 1034. Obtožena Caifraga Brieto, in Ibara sla obsojena na smrt. 19 obtožencev jc obsojenih na 25 let ječe, 20 na kazni od tri do pel let ječe, 105 obtožcncev jat pa oproščenih. ] openska — gospodat Azije Japonci ponujalo Kitajski protektorat v obrambo pred Sovjeti Tokio, 27. jan. Včerajšnji listi prinašajo izjavo jajKmskega generala Izogaja, katero je dal vrhovnemu poveljniku kitajske vojne sile maršalu Cang-kajšeku. V tej izjavi je general Izogaj vrhovni poveljnik japonskih čet na Kitajskem obljubil,* da 1)0 Japonska dala Kitajski vso svojo vojaško pomoč v primeru, da jo napade kaka tretja sila. Spričo sedanjega položaja na Daljnem vzhodu je jsno, proti komu je ta izjava aperjena. Japonci so zdaj oficiclno pokazali stremljenja, katera zasledujejo v Mandžuriji in Mongoliji. S to gesto hočejo pridobili zase tudi kitajsko javno mnenje, ki se je zdaj obračalo proti njim. Radi bi Kitajcem predstavili sebe kol začitnike njihove neodvisnosti ]K> geslu, ki ga irijo po vsem skrajnem shodu, geslo, ki se glasi: Azijo Azijcem! ZvUonie laponskih sredstev Tokio, 27. jan. .laponski minister za vojno in mornarico bo na prihodnji seji ministrskega sveta stavil nujno zahtevo, da vlada dovoli nove ogromne kredite za ojačenje japonskih posadk na Kitajskem. Minister opravičuje to svojo zahtevo s tem, da je treba začeti z intenzivnim delom, pri po-speevanjii kitajsko-japonskega sporaznma v boju proti komunistični nevarnosti, ki postaja v severnem Kitaju vse bolj kritična. Japonsko vojno poveljstvo namerava osnovati v najkrajšem fasn močno posadko v Tungceju, ki ga smatrajo za najvažnejšo slrateko točko v vsej pokrajini Hopej. Ce se ozremo po drugi strani na mrzlične sovjetske priprave v vzhodni Sibiriji, vidimo, da sc spor na Daljnem vzhodn naglo bliia svojemu višku. Tokio, 27. jan. Kljub japonskim uradnim demantijem so se razširile trdovratne vesti, da je Mandžurija izročila zunanji Mongoliji nltimatuni. Po zadnjih odkritjih o sovjetskem organiziranju mongolskih čet je jasno, da je ta nltiinatum v zvezi s širjenjem sovjetskih vojnih priprav na Mongolijo, za katero se bo vršil glavni boj med Japonci, Rusi 'in Angleži, Iti si vsi skušajo pridobiti v lej pokrajini tal, saj tvori Mongolija sre.e Azije. Ce odgovarjajoo vesti o ultimatumu resnici, potem je v najkrajšem času treba pričakovati, da bo v najkrajšem času izbruhnil spor v mongolskih puščavah, ki bo imel za posledice splošni vojni IHržar na Daljnem vzhodu. Japonci so ojačili vse svoje garnizije v Mandžuriji in neprestano dovažajo vojni material in čete. JajKKiska letala dan za dnem preletavajo mejo med M ogolijo in Mandžurijo ter vrše izvidniške polete v neposrednem obmejnem pasu, kjer sovjeti z vso naglico organizirajo posebne mongolske obmejne čete. Prillo je tudi že do več spopadov med obmejnimi stražarji, katerim pa trenutno ne pripisujejo Še nobenega ]>omena. so pa vse te praske takega značaja, da bi lahko v primernem trenutku sliriRle kot neposreden j»ovod za večje sovražnosti. Sovze-tom zdaj ni na tem, da bi izzvali vojno im Daljnem vzhodu, ker niso še vojaško zadosti pripravljeni. Zdi se, da bi Japonci v sedanjem trenutku želi daleč več uspeha, kakor pa Sovjeti. Zato skušajo Sovjeti Japonce zadržali s tem, da na vse kriplje podpirajo komunistično propagando in organizacijo Rdeče armade na severnem Kitajskem zato, da bi zaposlili japonske in kitajske vladne čete na kitajskem ozemlju samem. Pogled med zborovalce Peiomajski „delovni poslanci Ko je minister Jankovič govoril o tem, kako se vlada trudi, da bi pomagala socijalno Šibkim ia kako bi rešila iz krize ves narod, mu je vpadel v besedo dr. Lovrenčič, eden od direktorija Narodnega delovnega kluba in znani lovski strokovnjak. Tedaj je minister Jankovič dejal: »Vlada se mora pri svojem delu boriti z ogromnimi težko-čami. Ena teh tezkoč so tudi opozicijski poslanci, ki pri vsaki priliki in povsod skuiajo ovirati drlo vlade. Na ta način tisti poslanci, ki so poslani v Belgrad zato, da Ščitijo interese ljudstva, ovirajo tiste, ki hočejo za ljudstvo kaj napraviti. Dnevna razgrajanja v skupščini In motenje dela s strani opozicijskih poslancev Škoduje le stvari in vso to Škodo mora čutiti ljudstvo. Tukaj imate sami eklatanten primer; Med vami sedi poslanec dr. Lovrenčič. Temu gospodu ni dovolj, da lahko moti delo v skupičini; celo tukaj na tem gospodarskem zborovanju hoče zborovanje motiti s političnimi medklici. Ne valite torej krivde na viado, marveč pošiljajte v parlament ljudi, ki so voljni delati, ne pa ovirati delo vlade!« Danes poročamo o poteku včerajšnje gospodarske konference v Trgovskem domu, ki se je razvila v veliko gospodarsko zborovanje. Omenili smo v poročilu, da je bilo na zborovanju tudi več poslancev. Dasi so se ostali poslanci zadržali zborovanju primerno, torej tako kakor se za poslanca spodobi, sta dva poslanca, ki sta člana poslanskega ».delovnega« kluba, smatrala za potrebno, da preneseta način zborovanja iz belgrajske narodne skupščine tudi v dvorano ljubljanskega Trgovskega doma na zborovanje, ki je imelo popolnoma gospodarski značaj in reševalo vprašanja, ki so eksistenčne važnosti za tri četrt Slovenije. Kljub vsej resnosti tega zborovanja so ravno tisti, ki bi morali najbolje zastopati ljudske interese, zborovanje motili. Tako je poslanec Milan Mravlje, o katerem imamo v vsakem belgrajskem poročilu priliko čitati, kako nastopa v narodni skupščini, hotel vplesti med debato o gospodarskih vprašanjih naenkrat učiteljske premestitve. Minister Jankovič ga je zavrnil tako efektno, da je Mravlje takoj utihnil, ker ši ni upal igrati se z razpoloženjem zborovalcev. Resolucija včerajšnje konference Na včerajšnji veliki gospodarski konferenci je bila sprejeta sledeča resolucija, v kateri so nanizane vse zahteve, ki jih je stavil včerajšnji mogočni gospodarski zbor v Trgovskem domu. Resolucija. 1. Narodna banka naj brezpogojno odkupi klirinške terjatve naših izvoznikov, in to po kurzu Din 3. 5540 za liro, lo je po kurzu, katerega računa uvoznikom liro pri vplačilih. Ta zahteva se nanaša na vse blago, ki je bilo izvoženo v Italijo do 18. novembra p. I. brez ozira na to, da-li je vplačal italijanski kupec odgovarjajoči znesek pid ali po 18. novembru. Izvoznikom, katerim je Narodna banka obračunala klirinško liro po Din 3.15, se mora tečajna razlika takoj doplačati. 2. Zahtevamo, da Narodna banka brezpogojno obračuna izvozniške devize pri izvozu v vse druge države po kurzu, ki odgovarja stvarni tržni vrednosti dotične devize, in ne kakor dosedaj po prisilnem kurzu, ki predstavlja za izvoznike nadaljno lizgubo 18%. 3. Da se s potrebnimi merami prepreči propadanje lesnih podjetij, ki se nahajajo že več let v aktualni krizi ter so zadolžena pri denarnih zavodih, in katerim se z eksekucijami in s sodnimi dražbami odvzemajo njihova sredstva, potrebna za nadaljni obstanek in delo, ker niso v stanu zadostiti svojim plačilnim obveznostim. Zahtevamo, da se potom zakona izvede zaščita lesnih podjetij, ki so v takem položaju ter da se takoj ustavijo vse eksekucije ;tn dražbe. 4. Zahtevamo, da se izvedejo hitri in uspešni ukrepi za olajšanje davčnih dajatev za vsa področja, katerih lesno gospodarstvo je prizadeto vsled krize in sankcij. 5. Zahtevamo, da se reorganizira sistem naše zunanje trgovine s tem, da se uvede kontrola uvoza ter s striktnim (izvajanjem kompenzacijskega principa zaščiti izvoz naših lesnih izdelkov. 6. Zahtevamo, da se po vzorcu drugih držav omogoči izvoz na oddaljene trge predvsem finalnih lesnih izdelkov potom izvoznih premij. 7. Zahtevamo, da se izvede reorganizacija naše zunanje trgovinske službe s tem, da se koncentrira poslovanje vseh pristojnih ustanov, ki imajo odločujoč vpliv na našo zunanjo trgovino, in to v najožjem sodelovanju z našimi strokovnimi organizacijami. 8: Da se usvoji uredba o zaščiti in posjieše-vanju lesnega gospodarstva, katero je predložil Centralni odbor na svoji IV. plenarni skupščini ter da se omogoči Centralnemu odboru sodelovanje pri trgovinski pogajanjih z državami, ki pridejo v poštev za prevzem našega lesa, ter da se mu da možnost, da s potrebnimi ukrepi organizira in zajamči izvedbo mednarodnih dogovorov, sklenjenih z lesnimi organizacijami drugih evropskih držav. 0. Zahtevamo, da se znižajo lučke in lokalne železniške tarife, kakor tudi tarifa za izvoz preko Djevdjelije v Solun tako, da ne bodo lesni izdelki železniško tarifarno v razmerju vrednosti blaga težje obremenjeni nego poljedelski izdelki. 10. Zahtevamo, da se uvedejo stalne, redne in brze paroplovne proge za prevoz blaga v Levanto, subvencionirane od države. 11. Zahtevamo, da slavijo državni denarni zavodi na razpolago kredite, ki so fjotrebni za obnovo in nadaljno delovanje gozdnega in lesnega gospodarstva. 12. Zahtevamo, da se posveti posebna pažnja problemu malega gozdnega jx>sestnika v naši državi, strokovni izobrazbi gozdnega posestnika ter problemu proučevanja in propagande večje uporabe lesa doma. 13. Zahtevamo, da se ukine taksa za pogozdovanje, ki se pobira od .privatnih gozdnih posestnikov, v kolikor so že jx> zakonu obvezani, da sami pogozdujejo posekane ploskve in da se ukine tudi izterjanje zaostankov te takse. 14. Zahtevamo, da se s povišanjem carine omeji uvoz lesnih finalnih izdelkov, kakor n. pr. rotacijskega f>apirja, kakor to delajo vse druge države, ki imajo zadosti lastnega lesa. 15. Zahtevamo, da gospod minister za šume in rude izda uredbo v smislu čl. 63 finančnega zakona za 1935-36, s katerim bi se uredila sledeča vprašanja. a) glede starih obvez naj bi imela vsaka trvdka pravico, da zahteva in dobi dovoljenje za obročno odplačevanje svojih dolgov, nastalih do koncem leta 1935, ter onih iz obračuna po preliminaru leta 1935, ako nudi državnemu erarju polno jamstvo, da bo pričela z odplačevanjem, čim prestanejo sankcije. b) preliminar za leto 1936-37 naj se regulira na podlagi pooblastila za g. ministra za šume in rude, da sme te preliminare odgoditi, trvdke pa da imajo pravico prvič ali da se jim podaljša pogodba za eno leto, lo sc pravi, da smejo ono količino lesa, katere ne {»sekajo v letu 1930-37, posekati v prvem letu po poteku pogodbe, drugič ali da se jim dovoli, da nep>osekano količino lesa posečejo še za časa trajanja pogodbe, vendar v letih, ko bo konjuktura boljša. Obe alternativi naj veljata tudi za slučaj, da bi tvrdke v letu 1936-37 posekale le 50% določenega pre-liminara, vendar pod pogojem, da plačajo avanse na bazi količine, katera se bo posekala. 16. Zahtevamo, da se nujno rešijo vse prošnje posestnikov malih žag, katere so vložili na podlagi zakona o zaščiti domače lesne industrije, in to v smislu samega zakona, ki predvideva zaščito domače lesne industrije. Da se pooblasti g. minister za šume in rude, da sme na podlagi navadnega zakona sklepati pogodbe s posestniki malih žag za dobo 10 let od dne podpisa pogodbe, tako da bi jx>sestniki malih žag na podlagi tega zakona mogli obratovati celili 10 let. Z včerajšnje konference Kakor smo poročali, je minister za gozdove in rudnike sklical za včeraj gospodarsko zborovanje, ki so se ga poleg ministra Jankoviča udeležili tudi minister brez listnice g. dr. Miha Krek. minister za zgradbe dr. Marko Kožulj, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, bivši minister ing. Ulmanski ter najodličnejši predstavniki našega lesnega gospodarstva. Delegati in interesenti iz cele Slovenije pa so do zadnjega kotička napolnili prostorno dvorano. Zborovanje je otvoril predsednik. sekcije trgovskih združenj g. Škrbec, ki je po poztdravu prosil ministra Jankoviča, naj prevzame predsedstvo. Javna dela. Ko je minister pddal nekaj statističnih podatkov, je nadaljeval: »Ko govorim o zaposlitvi delavcev, mi dovolite, gospodje, da vas seznanim z velikimi javnimi deli, ki se začenjajo izvajati na področju dravske banovine in ki bodo mnogo pripomogla k ublažitvi nezaposlenosti in k temu, da se z omogo-čitvijo zaslužka gospodarsko povzdigne ta naš vrli in delovni narod. Pred kratkim se je začela graditi železniška proga Št. Janž-Sevnica, kar bo stalo okoli 15 milijonov Din, v načrtu pa je gradnja proge Črnomelj—Vrbovško, ki bo stala okoli 70 milijonov Din. Pomen te proge prvega reda bo z gospodarskega stališča velik, ker bo šla skozi osrčje Slovenije in bo privabila velik del transportov iz Evrope. Razen tega se bodo v kratkem začele graditi ceste Ljubljana—Kranj v znesku 20 milijonov Din, Maribor—avstrijska meja v znesku 50 milijonov Din in Ljubljana—Kočevje čez Delnice na Sušak v znesku 10 milijonov Din. Vsa ta dela se imajo začeti v najkrajem času in se bodo izvršila iz s V Žrtev zločinskega zapeljivca Maribor, 26. januarja. Varnostne oblasti so te dni raziskovale neobičajen zločin. V Mariboru se je zadnje čase klatil 26*letni brezdelni trgovski pomočnik Josip Koder iz Ješenca pri Račah. Koder je šele nedavno prišel iz kaznilnice, v kateri je presedel 4 leta ro-'bije. Fant je z vsemi žavbanii namazan; komaj je btl iz ječe, že je tičal v elegantni obleki, v kateri se je vešče kretal v boljših družbah. Na nejjo-iasnjen način je znal dobiti stike z 18-letno gojenko nekega mariborskega zavoda. Začel je dekleta zasledovati, pisaril ji pisma na skrivne naslove in ga je dobil čisto v svoje mreže. Končno je spravil deklico tako daleč, da je privolila, da z njim pobegne. Beg pa. je znal Koder tako spretuo zasnovati, da starši dekleta, ki se ne nahajajo v Mariboru, niso ničesar slutili, obenem pa si je zapeljivec zagotovil lepe denarce. Pregovoril je namreč svojo znanko, da je pisala staršem, da v mariborskem zavodu ne more več zdržati in naj jo pošljejo k uršulinkam v Gradec. Starši so se dali res pregovoriti. Oskrbeli so hčerko s potnim listom in 4000 Din, ko je 24. t. m. prispelo iz Gradca pismo od uršulink, ki ga je pa poslal Koder. Na podlagi tega pisma je hčerka odpotovala. Istega dne je izginil tudi Koder. 'Ker ni bilo nekaj dni od deklice sledu, se je mati zanimala in s strahom zvedela, da je v Gradcu sploh ni. Policijske poizvedbe so potem ugotovile, da je dekle v družbi mladega moškega izstopilo na Pesnici iz vlaka ter se vrnilo v Maribor, in od tu z ljubljanskim vlakom naprej. Izdana je bila takoj za Kodrom tiralica, ki je imela uspeh. Parček so izsledili, deklico vrnili staršem. Kodra pa vtaknili v zapor, kjer ga čaka sedaj pravična kazen. Slučaj je vzbudil v mariborski javnosti umevno pozornost. 2 km drloa vrsta taka... Puri. dan |c pud krsto ] urila London, 27. jan. Včeraj sta prišla vojvodinja in vojvoda Kentski v We8tminstorhall in nekaj časa prisostvovala defileju občm-»tvapred ostanki pokojnega kralja Jurija V. Za ta čas so dofile prekinili ter sta lahko vojvoda in vojvodinja nekaj trenotkov nemoteno pomolila ob krsti vojvodovega očeta. Prvi dan je pred krsto prišlo 120.000 ljudi, ki so se vsi v sveti tišini spominjali svojega mrtvaga kralja. Včeraj opolnoči je bil naval na Westminsterhalll tolik, da je vrsta ljudi, ki so čakali, da pridejo do krste, bila še opolnoči dolga' dva kilometra. Včeraj so se ostan: kom mrtvega kralja poklonili tudi številni V. prišle 120.01)0 nudi tuji diplomatski zastopnilli in poslaniik. Tja je prišel tudi knez Starhemberg s člani avstrijskega poslaništva. Jutrišnjo pogrebne svečasnosti bodo prenašale vso angleško radijske postaje in sicer mod 14. in 15. uro našega časa. Pogrebni sprevod od Westininsterhalla do palače Saint James bodo prenašale postaje med 10.30 in med 11.15. Za vso britansko cesarstvo pa bodo prenos vršilo 3 angleške kratkovalovne postaje. Tu|t zastopniki ptlha|a|o London, 27. jan. Včeraj so prišli v London ekupaj minister zunanjih zadev g. Eden, av- G. Škrbcc otvarja zborovanj'e državnih sredstev. Razen njih bodo pa še banovinska dela. Upamo, da bo spričo krajev, kjer se bodo ta dela izvršila, velik del ljudstva iz vseh krajev dravske banovine mogel najti dela. Razen teh del, ki se bodo, kakor sem rekel, začela izvajati, je v načrtu, da se z javnimi deli zgradi tudi ena izmed najvažnejših tujsko-promet-nih cest, ki bi držala iz Avstrije čez Maribor v Ljubljano ali čez Podkorensko sedlo, Kranjsko goro, Kranj in Ljubljano na Sušak in bi zvezala našo lepo Slovenijo s krasnim Primorjem. Z izvedbo javnih del po eni strani, z zboljšanjem cen poljskih pridelkov po drugi strani, se bo, gospodje, začelo ozdravljenje našega gospodarstva, Časopisi — krivci sedanje krize ... Za njim je govoril ing. Lenarčič s Pohorja. Popisoval je razmere, kakršne so, ne da bi pokazal na sredstva, s katerimi bi se dale razmere ozdraviti. Velik del govora je ing. Lenarčič posvetil časopisom, češ da ti premalo informirajo javnost o položaju lesnega gospodarstva in o gozdarskih razmerah. Če bi časopisi bolj pisali o lesni krizi itd., potem bi se kriza že dala na neki način omejevali. Tako so prav za prav tudi časopisi krivi za sedanjo krizo in zastoj v lesnem gospodarstvu. Iz govora se je videlo, da ing. Lenarčič res ni poseben prijatelj čitanja časopisov. Zopet poslanec Mravlje ... Zborovanja se je udeležilo tudi več poslancev. Nekaj je bilo med njimi tudi onih, ki sebe nazi-vajo, da so “delovni«, a so se v belgrajski skupščini proslavili na svojevrsten način z razbijanjem po klopeh in kričanjem. Nekaterirti tudi na včeraj-šnjem gospodarskem zborovanju žilica ni dala miru. Tako je poslanec Milan Mravlje prekinil govor inž. Lenarčiča z medklicem: »Pač pa premeščajo učitelje!« Bučen ropot v dvorani je bil dokaz, da večina zborovalcev na gospodarskih zborovanjih ne želi politike. Vstal je tudi minister Jankovič in izjavil proti mestu, kjer je bil Milan Mravlje: »Tukaj je gospodarsko zborovanje in ne politično. Kdor hoče imeti političen shod, naj se potrudi v sosedno dvorano, kany>r pridem tudi jaz, pa bomo imeli tam politično zborovanje. Najprej pa bo. mo končali tukaj v tej dvorani gospodarsko zbo* rovanje. Premestitve učiteljstva pa z gospodar« skimi zadevami nimajo ničesar opraviti.« Poslanec Mravlje, ki pač nikjer — ne v narodni skupščini in kakor.se ie včeraj pokazalo, ne na gospodarskih zborovanjin — ne opusti nobene prilike, da ne bi motK zborovanj, se včeraj ni več oglasil... Vrstili so se nato drugi govorniki. Zakaj učiteljske premestitve Včeraj je v nabito polni dvorani društvenega doma pri Št. Vidu nad Ljubljano imel politično ■ zborovanje minister brez listnice g. dr. Miha Krek. Na tem zborovanju .te minister govoril tudi o učiteljskih premestitvah ter je v zvezi s tem dejal; »Ena izmed vaših zahtev, ki sem jih povsod slišal, je bila: Prosimo vast popravljajte krivico. Zdi se mi, da se med našimi somišljeniki veliko jezite, češ, da se krivice popravljajo preveč počasi. Mislim pa na drugi strani, da ne mine teden, ko ne bi vsuj ona od krivic bivših režimov bila popravljena. Toda oni, ki so nas pet let pritiskali in preganjali, kriče sedaj, ko popravljamo krivice, po vsej Sloveniji in posebno v Belgradu. kakor da bi mi v Sloveniji samo liberalce klali. Za. vsakega učitelja, ki je bil premeščen, prihaja v Belgrad nešteto intrig, deputacij, pisem, telegramov, tako da čloVek, ki naših razmer ne pozna, res misli, da je nekaj na tem. Dejstvo je, da je bilo letos pri nas prestavljeno toliko učiteljstvu, kakor druga lota in nič več. Od 4000 učiteljev je bilo prestavljenih okrog 270 in dejstvo .ie, da ni bilo prestavljenega nič več učiteljstva, kakor po drugih banovinah, marveč mnogo man j. Dejstvo je, da so naši nasprotniki gnali naše dobre učitelje iz službe — na cesto, dočim mi nikomur nismo vzeli niti pare in nihče radi nas m izgubil službe. Dejstvo je dalje, da so nasi nasprotniki poslali naše najboljše učitelje iz domovine tja doli na jug naše domovine, kjer so poiskali za nje, kar so najslabsega najti mojrli. in sicer so pregnali tja doli starejše naše ljudi, družinske očete, dozorele ljudi in strijski podkancler knez Starhemberg in romunski zunanji minister Titulescu. Na kolodvoru se je zbralo veliko število ljudi, da je morala policija odločno nastopiti, da jih radovedneži niso ovirali. Včeraj sta prišla v London tudi bolgarski kralj Boris iti romunski kralj Karol s svojim spremstvom. Dalje je dospel tudi princ Piemontski, ki zastopa privpogrebu italijanskega kralja. Za daues pričakujejo prihod predsednika francoske republike g. Lebruna, katerega bo spremljal zuimnji miuister Flandin, minister mornarico Pietri ter šefi generalnega štaba vojske mornarico in aviacije. Za danes pričakujejo v Londonu tudi prihod zastopnika sovjetske armade maršala Tu-hačevskega, kar vzbuja posebno pozornost, ker je to prvi primer, da se je vojaški ziistop-nik sovjetske Kusije. udeležil pogreba imperialističnega vladarja. Danes pride v London tudi komisar za zunanje zadeve Litvinov v družbi turškega zunanjega ministra Rudži Arasa. odlične strokovnjake samo radi tega, ker politično niso bili njihovi. Mi .smo jih samo par premestili izven banovine, toda samo take, ki jih v dotičnem kraju že živ krst trpeti in videti ni mogel. Mi moramo povedati tudi toje: nam je težko, da šo do danes nismo mogli postaviti nazaj v službe vseli tistih ubogih učiteljev in profesorjev, ki jih jo bivši režim brez povoda vrgel na cesto in so še dunes na cesti. Kljub teinu, da so še danes brez službe, so nasprotniki tako predrzni, da lažejo naj višjim državnim funkcionarjem, kako mi v Sloveniji preganjamo ljudi. Vi sami lahko presodite, ali je sploh kaka jmmera med tem, kar se je vršilo nekdaj in kar se vrši danes^ če smo pa premestili nekatero učitelje in učne moči, ki tako žive, da so v občini pohujšanje širili ali pa tako delajo, da starši že otrok niso hoteli v šolo pošiljati, ali pa, če smo liremestili katerega izmed onih učiteljev, ki so kot predsedniki voliluili komisij kar na debelo goljufali, če smo to delali, smo to morali storiti, ker je bila to nuša dolžnost. Gospodje učitelji naj torej vedo, da se bomo takega plevela skušali otresti pri vsaki priliki, pa naj se njihovo organizacije še tako lepo dajo prilepiti okrog Kramarjev ali Marušičev. Mi namreč pravimo: kljub' vsej avtoriteti, ki jo mora imeti učitelj in državni uradnik, vendar ostane osnovno pravilo, da so učitelji tiikaj radi naroda in 110 narod radi učiteljev! Hočemo, da vodi učitelj šolo in mladino v duhu narodovih želja in narodovih kulturnih. smernic. Tistim učiteljem, ki naši mladini dobro hočejo, rečemo: Največjo avtoriteto in priljubljenost si boste stekli s pridnim, poštenim in pravilnim delom med mladino v soglasju s starši. Kaj je lažjega kot to kulturno ljudstvo oblikovali v dobrem, kulturnem in lepem slovenskem duhu in smislu. Učitelj, ki na tej bazi gradi, bo rastol med nami vzgojnega velikana in velikega našega prijatelja, ki mu ljudstvo njegovih dobrot 110 bo nikdar pozabilo, ampak sc bo hvaležno oklepalo njegove roke. Tega naj učitelji ne pozabijo! Tn če danes katori izmed takih učiteljev trdoto razmer Čuti, naj ve, da prihaja ta trdota.od ravnanja ogromne večine našega učiteljstva proti narodu in proti ljudstvu, da ta trdota pri -baja odtod, ker se je učiteljstvo dalo vpreči v politični voz, ki je s svojimi kolesi in valjarji šel preko našega trpljenja, da prihaja ta trdota odtod, ker so sc zastopniki gotove kulturne in gotove politike razpredli v strankarskem smislu najslabsega kalibra, kakor mroža^ preko Yseh naših občin. Kakor osat med žitom in kakor pleza.vka so prepredli celo domovino, da razjedajo dobro rast slovenske njive. Jasno je, da bomo mi pri vsaki priložnosti tak osat in tak .plevel populili.« Podsrede je ‘21. Podsredi posestni poškodoval po "I 0 letna hči jiosesl nl> j, ž. sc je '21. nju padla in si z .je pričakovano zmagala mlada Sonja Heuie. Otroška skoraj ij.copažcna Sonja Heuie iz prvih olimpijskih iger v Chamonixu jo v jvoji umetnosti postala nedosegljiva. Njej jo sledila Fritzi Bureger (Avstrija) in Amerikanki Loughoam in ViiiHon. V moškem umetnem drsanju je zmagai komaj pred Dunajčanom BocRl-om 7,o|)et (rillis Grafstriiin mi• priboril na ta tiačin Šyp tiski drugo zlato kolajno. K. Selitiffer so je St. Moritzu planiral na -četrto m e« to. V drsanju v dvojicah je zmagal francoski par Joly- Rrunet, ki sta zmagalu tudi 4 leta kasneje v Lake Placidu. V hitrostnem drsanju sta si morala deliti prvo in drugo mesto Finec Clas Thunberg in Norvežan Bernt Kvensen. Borba .je bila prav dramatična V .sijajnem teku je premagal Thunberg tedanjega rekorderja na 500 m Larsena (Norveška) z časom Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek. '27. januarja: Polikarp. Jutri, torek, 28. januarja: Sv. Udefona. Nagrajeni osnutki plakata za ljubljanski velesejem, ki bo od 30. ninja od vodstvom znanega strokovnjaka za pljučne bolezni dr. Bole-slava Okolokulaka. dvakrat na teden; število ordi-nacijskih ur je bilo 104. Zdravniških preiskav je bilo izvršenih 707, od tega je bilo prvih pregledov 468, ponovnih pregledov pa '239; nadalje je bilo izvršenih 89 preiskav izmečka, 294 preiskav krvi in 143 reiitgenofoških preiskav (z rentgenaparatoni v pitijski bolnišnici). K preiskavi se je |'ostrovojno javilo 113 oseb, po. naročilu skrbstvene sestre se jih je javilo 00. Popolnoma je bilo pregledanih 40 družin s skupno 134 družinskimi člani. Zdravniške preiskave pri 468 osebah, kolikor je bilo prvič pregledanih, so pokazale tuberkulozno infekcijo pri 200 osebah, od tega 194 z pljučno tuberkulozo, 6 pa s tuberkulozo drugih organov; pri pljučni tuberkulozi je bilo 34 primerov odprte tuberkuloze, pri ostalih je bila tuberkuloza zaprta Poleg ugo-» tovljene tuberkuloze je v 6 primerih obstojala še istočasno tuberkuloza grla. Pri 142 osebah sicer ni bilo tuberkulozne infekcije, zato pa so bile ugotovljene druge bolezni netiiberkuloznega značaja, le 125 oseb je bilo zdravih. V samem dispanzerju sc je zdravilo 58 oseb. v zunanje zdravljenje je bilo poslanih 88 oseb. Obiskov na domu je bilo izvršenih 142. Pri prvem obisku na domu se je ugotovilo, da je le 24 stanovanj bilo zdravstveno neoporečnih, ostala stanovanja (29) so bila slaba in nehigijenska. Stanovanjske razmere, ki so se pri tej priliki našle, so zelo poučne; omenimo le nekaj podatkov: Enosobnih stanovanj, ki so hkrati služila kot kuhinja in stanovanjski prostor za vso družino, je bilo med pregledanimi 8, v petih primerih od tega je stanovalo v njih nad 6 oseb, štiri od njih so imela bolnika z odprto tuberkulozo; torej v enem prostoru je prebivalo (odnosno še prebivajo) 6 oseb, med njimi bolnik z odprto tuberkulozo. V dveh primerih so našli, da bolnik z odprto tuberkulozo spi skupaj z otroci. — Dispanzer je med svoje oskrbovance razdelil 23 termometrov, 5 pljuvalnikov, za desinfekcijo je dal 1S00 gr lizola in izročil bolnikom 78 kom. raznih zdravil. V bolnišnico je poslal 22, v zdravilišča 7 in drugam 24 bolnikov. Od oskrbovancev jih je umrlo 11 (8 moških in 3 ženske), -in sicer vsi za pljučno tuberkulozo. V dveh primerih je posredoval za delo za lažje bolnike, v enem primeru je interveniral za stanovanje, v desetih pa za socialno pomoč. Ti podatki zgovorno pričajo o velikem in požrtvovalnem delu protijetičnega dispanzerja v Ptuju in dokazujejo, kako potreben je bil. Njegovo delo je težko in naporno, boriti se mora z boleznijo, ki se bo dokončno mogla premagati le takrat, kadar se bodo socialne razmere velike večine prebival- Na »Dan sveta«, ki ga bodo priredili v okviru olimpijskih iger, bo za Evropo govoril raziskovalec Sven Hedin. stva korenito spremenile, kajti danes je že menda vsakemu jasno, da jc tuberkuloza socialna bolezen in da bo vprašanje protituberkulozne borbe rešeno z rešitvijo socialnega vprašanja. Ptujski prot i jet ič n i dispanzer trpi zaradi velikega nedoslatka: nima namreč svojega rentgtn-a parala ia mora vse svoje bolni ko zaradi rentgenske preiskave poslati v ptujsko bolnišnico, To pa je velika ovira za hitro poslovanj; dispanzerja, ker je bolnišnica precej oddaljena, na drugi strani pa lo bolnišnico močno obremenjuje. Znuapcsno delovanje dispanzerja je torej nabava rentgen* aparata nujno potrebna Zato se obrača ptujski protijetični dispanzer na vse, ki so dobrega srca, da po možnosti z denarjem prispevajo, da se dispanzer v Ptuju more izpopolnit; v lVagor naj-bednejših. Radevolje isti sprejema tudi prisp;'.:;c v naravi, ki jih bi razdelil med najpotrebnejše. \ odslvo dispanzerja bo v la namen razposlalo na župne urade v ptujskem okraju okrožnico s proš-, njo za podporo, ki prošnje gotovo ne bodo odklonili ie sc ji odzvali vsaj z 'majhnim prispevkom, da s tem podprejo človekoljubno delo protijetičnega dispanzerja v Ptuju, i:i je itak namenjen vsemu ptujskemu okraju. Celje škoda pri povodnji. Zadnja povodenj, ko je Savinja s svojimi pritoki zopet močno narasla nad normalo, jc voda napravila na vsej svoji dolgi progi mnogo škode. V zgornjem delu Savinjske doline, okrog Braslovč, jo Savinja trgala travnike in njive v Podgorju, daljo pri Orli vasi. na levem bregu Savinje pri Podvinu. V Vrbju pri Žalcu je voda vdrla v hiše 13 posestnikom. Železniški promet na savinjski progi je bil zaradi naraslo vode nekaj časa ustavljen. Poškodovana ji' bila banovinska cesta Žalec—Griže pri potoku Lava. Tudi železniška proga rudniške direkcije v Zabukovci jc bila pod vodo. Savinja je mnogo škode napravila tudi v Petrovčah. Veliko je Savinja odplavila raznega lesa, katerega so potem lovili ljudje na raznih mostovih. Ob koncu leta 1935 sc jo mudilo na teritoriju mestne občine celjske 485 inozemcev. Orožni listi, motorna rotila, bicikli in fijaker-ski tozari ^ celjski občini. V celjski občini je bilo ob koncu leta 1935 registriranih 343 orožnih listov. Med letom jc bilo izdanih 17 novih, 12 lastnikov orožnih listov je pa prišlo iz drugih krajev. Potniških avtomobilov je bilo 01 ob koncu lota, prirastek med letom znaša 10. tovornih avtomobilov 34. prirastek je K, motornih koles je bilo 23, jirirastek znaša t>. 'Večina prirastka gre na račun združitve obeli občin. Biciklov je vseh registriranih 2149 in 60 fijakerskih voz. Žrtvo nesreč in napadov. Brezposelni ‘29 letni mizarski pomočnik Kovačič Jurij iz Gajnofa pri Št. Janžu na Dolenjskem je padel v gozdu in si zlomil desno roko. — Posestnika Umeka Ivana iz t. ni. napadel v Veterniku pri Anton Sikošek z nožem in ga vi in hrbtu. — Kovač Marija, mika iz Šibenika pri Št. Juriju • t. m. igrala pred šolo, pri igra-zlomila desno roko. "Prav! Naredi, kar hočeš. To ti pa rečem, če si daš ti ostriči lase, si pustim potem jaz rasti grivo!!« Kočevarji Mnogo bolj kakor mariborsko jc naši javnosti zlasti iz zadnjega časa znano kočevsko narodnoobrambno vprašanje. Ce smo v prejšnjem rekli, da se kaže tam neposredno vpliv sosednje kulture v gospodarskem id kulturnem oziru na uaše prebivalstvo, tudi tu ni brez teli znakov, ki pa so bili še močnejši v preteklosti, ko so nemški kočevski okr. glavarji prištevali h Kočevarjem malone celo Dolenjsko tja do Dobrepolj in Novega mesta in ko jc bil čas zelo naklonjen nemškularjenju. Danes vemo, da so Dolenjevašeani s svojo čisto slovensko občino v narodnem oziru nekaka predstraža ko- • n/.a rvv/ čevskemu naselju, ki sega potem na vzhod nekako do Crmošnjic, na jug do Mravc, na zapad pa do Kočevske Reke. Izvor Kočevarjev Seveda ni to naselje čisto kočevsko, ampak močno namešano s slovenskimi prebivalci, ki so zašli v te vasi največ iz ribniške ali tudi iz črno-nieljske okolice večinoma zaradi zaslužka bodisi na prejšnji znani kočevski »glažuti«, bodisi na rudniku, ko se je ta odprl, bodisi kot oglarji ali vozniki, bodisi kot lesni delavci pri kočevskih lesnih podjetjih ali gozdni delavci, bodisi tudi po »sili življenja« ali kako drugače. Tako nahajamo med njimi vse polno slovenskih imen, ki so se v predvojnem času, ko smo bili še vsi skupaj avstrijski j>odaniki in so igrali Kočevarji vodilno politično in ponemčevalno vlogo v tem kraju, s silo ponemčila in imamo zdaj polno slovenskih imen z nemško, ozir. kočevsko oblito, tako da je pravih in prvotnih kočevskih imen zelo malo. Glede te^a se je že veliko pisalo kakor tudi glede kočevskih krajevnih imen. (Kar se krajevnega imeaa samega Kočevja tiče, bi opomnil, da sem v nekem starem, latinsko pisanem poročilu novomeške gimnazije našel poleg kočevskega osebnega imena Eisenzopf še Krajevno: Gotho-Sevius, kar bi naj značilo Kočevar tn končnica »Sevius« posebej toliko kot švab). Narodna zavesi Drugače pa je z narodno zavestjo. Kočevsko narodno vprašanje se rado enači s koroškim, kar pa je napačno. Na Koroškem smo se mi naselili ob preseljevanju narodov, in sicer kompaktno v živem stiku z ostalim narodom, dečim so se Kočevarji v neprimerno manjšem številu iz nemških j»krajin iztrgali ter se na privoljenje takratnih grofov Ortenburžanov naselili na tem tedaj še jx> večini neobljudenem ozemlju, ki ga danes označujejo s pridevkom »Gotscheerlaud«, To ni torej nikaka prvotna naselitev v tem smislu kakor pri koroških Slovencih ali tudi n. pr. pri Lužiskih’ Srbih, ki so le vrhi gora nad poljanami slovenskih naselij, ki so se [>a [»greznile v nemško morje. Kočevarji so svojevoljno in zgolj iz življenjskih koristi stvorili skromno naselbino na našem ozemlju, kar bi se moglo kvečjemu primerjati stanju naših izseljencev na Westfalskem ali kje drugje. (Kouec prihodnjič.) > ‘-'"Sli •■v;-?. U 38 Pustolovščine nemške podmornice v svetovni vojni Tudi ostali kapitani so izrazili zdaj vsak svoje želje in mi smo jun skušali v vsem ugoditi. Zato sem vselej poslal na parnik po enega ali dva moža od svoje posadke, da sta poiskala tam potrebne stvari. Obleke in podobne stvari smo našli seveda le na potniških ladjah. Drugače nisem nikoli dovoljeval svoji posadki, da bi preiskovala potniške ladje, preden so se potopile. Vedel ,sem namreč, kako vabljiva je taka izkušnjava, zato jim rajši nisem nudil prilike za izkušnjavo. Na tovornih ladjah sem jim dovolil izfikati, kakor jint je poželelo srce, kajti na teh itak ni bilo kaj prida najti. Ko smo prišli do Otrantske ožine, so bili angleški kapitani mnogo bolj v skrbeh kot jaz in so mi dali celo nekaj koristnih nasvetov. A jaz sem jih tolažil, češ, še nikoli me ni zapustila sreča, pa me tudi zdaj ne bo. fn res, čudovito nam je šlo vse po sreči. V Kotorskem zalivu sem sc poslovil od kapitanov. Tu so jih kot ujetnike odvedli v ujetniško taborišče, kjer so lahko odslej brez skrbi živeli. Take kuhinje pa, kot so jo imeli na podmornici, pa tam najbrž, niso več imeli. Naš kuhar je zavil vsakemu velik kos potice in mesa, da se ga bodo spominjali, če pozneje ne bodo imeli več tako izvrstnega kuharja, kol je bil on. Naš kuhar je bil v kuhinji resničen strokovnjak — to so mu tudi izbirčni Angleži priznali. Dragocenosti, kot: ure, denar in siceršnje vrednosti, ki so mi jih bili izročili v varstvo, sem jim zdaj vrnil; slišal pa sem na svoje začudenje, da so jim v ujetništvu pozneje te stvari pobrali in za- Elenili. Nemalo sem se zgražal nad takim bar-arstvom. Po vojni sem prejel še marsikak pozdrav od enega ali drugega kapitana. Z mnogimi smo postali prav dobri prijatelji. Na tej poti smo potopili razen v ITinchalu še šest in trideset tisoč ton, V celem je vseboval moj seznam okrog sto potopljenih ladij s približno tristo tisoč tonami. Od cesarja sem prejel brzojavno obvestilo, da sem prejel najvišje vojno odlikovanje Pour le merile . Pred menoj je prejelo doslej le enajst mornarjev to odlikovanje, med njimi razni admirali, ki pa tako odlikovanje pač mnogo laže dosežejo kot pa mi, navadni bojevniki v fronti. Prav tako me je razveselila vest, da me jo moje rojstno mesto Sonderburg prištelo med častne občane. To je bilo zame odlikovanje, da bi si niti sanjati ne upal o njem. Sondenburg je imelo doslej le enega častnega občana in to je bil dq-vedesetlelni general Schulenburg, zadnji poveljnik trdnjave Sonderburg, ki pa so jo že pred dvajsetimi leti podrli. Poklicani sem bil v Berlin, da bi mi slovesno izročili odlikovanje. Cesar sam mi ga je hotel osebno izročiti. Toda ker je bi 1 cesar ravno v Slezi ji pri knezu Plopu, jaz.pa nisem imel dosti časa, poleg lega pa sem imel še neko drugo željo, mi je izročil odlikovanje kar admiral Muller, načelnik mornariškega ministrstva, ki je bil cesarjev zaupni prijatelj. No, nekaj jo že v tem, če si smel v mogel s takim odlikovanjem po berlinskih ulicah — koliko pa jih je bilo, ki so se mogli ponašati ž njim?! Še več pa je pomenilo lo za Koblenz, kjer me je že-pričakovalo moje dekle. Lahko si mislite, kako sem mogel zdaj ugajati dekletu — saj je znana stvar, kako uniforma privlači ženski svet, kaj šele uniforma s takimi okraski! In zdaj bom stopil s Pour lo merile pred njo! Brzojavno sem sporočit v Koblenz, da pridem, in vsa rodbina me je pričakovala na kolodvoru. Zdaj je bilo. treba reči le še zadnjo besedo, odločilno besedo »da ! In ona je res rekla da — in bila sva zaročena. To sem hotel omeniti na tem mestu, da vidite, kako so s takimi odlikovanji združene še druge prijetne posledice ... Nekoliko vmesne igre s Senuzi, Delfini in zaljubljenci. V adiniralneni' štabu so imeli pripravljen nov nalog zame. Vprašali so me, če bi hotel odpluti k Scnuzoni. Danes ve vsak otrok, po znani cigaretni znamki, da so Senuzi neki rod Arabcev. Takrat tistih cigaret še ni bito. Jaz sem bil pripravljen za to pot, le to sem vprašal, *kaj naj prav za. prav počnem pri Scnuzih. Senuzi so Arabci, ki prebivajo med Egiptom in Tripolisom. Bili so na naši strani in so se borili proti Angležem. Njihove boje je vodil neki gospod Manncs-mann, po rodu Nemec. Razume se, da so bili Senuzi sovražni tudi Italijanom v Tripolisu. Že pred vojno so sc borili Senuzi proti Italijanom pod vodstvom Enver Paše. Boji, ki jih je Mannesinann vodil proti Angležem in Italijanom, se niso slabo razvijali. Le Senuzotn je primanjkovalo hrane in municije, in kar je bilo poglavitno, imeli so skoraj prazne blagajne. Odpluli smo torej k Senuzotn. Z nami je šel bivši nemški konzul dr. Priipster, turški major D jemal in dva beduinska vohuna. Major Djemal je imel s seboj več zabojev zlata, srebra in tudi daril za voditelja Senuzov, tako zvanega Velikega Senuza; ta darila in denar je prejel major od svoje vlade v Carigradu; tudi oba vohuna sla bila iz Carigrada. Pred vojno sta šla na božjo pot v Mekko, pa ju je prehitela vojna in nista mogla več domov. Po čudnih okoliščinah sta prišla v Ca- rigrad. Na poti mi je konzul Priipster mnogo pripovedoval o Scnuzih. Posebno o Velikem Senuzu mi je pripovedoval čudovite zgodbe, ki pa so bile menda vse resnične. Po lem pripovedovanju je moral biti ta pravi čarovnik. Bil je duhovni in vojaški vodja svojega naroda. Senuzi so zelo stroga verska sekta in štejejo približno slo tisoč duš. Veliki Senuz velja kot prerok, sicer ne tako velik kot Mohamed, vendar pa spoštljiva veličina. Izvrševati službo Velikega Senuza gotovo ni lahko. Konzul Priipster mi je pripovedoval, da Veliki Senuz večkrat zabava svoje ljudstvo na ta način, da odseka črnemu in belemu koštrunu glavi, jih zamenja in pritrdi črnemu belo, belemu eno ter jih spet oživi. Dalje, da usadi v puščavski pesek zrno kake rastline in napravi, da zraste iz zrna v nekoliko minutah velika rastlina, celo drevo. Zvečer ob mraku, kadar vstaja mesec iznad morske gladine, iztegne svojo čarovno polico proti mesecu in ga razbije. Pred očmi vseh navzočih se razdeli mesec v dve polovici. Senuzov poslane ob takih čarovnijah strah; vržejo so Velikemu Senuzu pred noge in ga prosijo, naj mesec spel združi. Končno se Veliki Senuz omeči in iztegne svojo čarovno palico proti mesecu — in obe polovici spet skočita skupaj in se združita. Z obema beduinama se nisem mogel kaj dosti razgovarjati; imela sta vso vožnjo morsko bolezen. Bila sta pa čudovito lepa moža. Nekajkrat sem poskušal s pomočjo konzula Propslerja začeti ž njima razgovor, a sta bila vsled morske bolezni preslabotna. Rekla sta, da bi rajši šestdeset dni jezdila na kameli kol čepela le en dan v podmornici. Vožnja je potekala mirno, brez vsakega večjega dogodka^ — le z eno izjemo. Ko smo že zagledali obalo in na obrežju dim iz taborišča, ki se je vil visoko proti nebu, je prihitel Wcndlandt razburjen k meni na most. Kaj se je zgodilo?« sem vprašal. \Vendlaut je skoraj zakričal: »Gospod kapitan, spodaj sedi turški major z vojakoma; odpirajo zaboje z zlatom in ga dele med seboj!« Rekel sem Wendlandtu, naj pokliče majorja. Čez nekaj časa je prišel, vidno užaljen. Želite?« je vprašal nevoljno? »Kaj počnete z denarjem, tam spodaj?« Gore s temne strani Najnovejše angle ško bombno letalo Toda deset mesecev pozneje, 2. julija 1935, ga spet najdemo v steni, z drugim tovarišem. Har-ringerjevega trupla do danes niso našli). V steni, iz katcer se je bil komaj, komaj rešil, v steni, kjer je bil zigubi! dolgoletnega najboljšega prijatelja! Po dvodnevni borbi zmagata on in Maicr razvpito steno in s tem rešita enega od zadnjih velikih alpinskih problemov centralnih Alp. Čudežna je bila njegova rešitev, da ji skoraj ni najti enake! Nič manj čudežna pa ni bila tudi njegova energija, ki mu ni dala miru prej, dokler ni dosegel stvari, katere se je bil lotil. Njegova zmaga učinkuje skoro kakor porog in zasmeh steni in usodi. Dve novi zmagi Lansko leto, 1935, je prineslo dve veliki alpinistični zmagi: severno steno Grandcs Jorasscs in severno steno Aletschhorna. Padla bi bila pa skoraj brez dvoma tudi severna stena Eigerja, tisočštiristometrska ledena stena. Toda tudi tu je bil vremenski preobrat tisti, ki je drugim alpinistom preprečil namere in pogubil dve mladi življenji. blede prikazni davno umrlih mož, naskakoval-cev, nesojenih junakov, ki so prerano, na pragu podjetne moške dobe, pustili svoja vroča življenja v razbitih žlebovih in grapah. Vse te svetle, bleščeče duše ljudi, ki so v odurnosti ledenih in skalnih strmin brez pomoči morali čakati smrti, besni, tako življenja željni ljudje, tako mladi še, tako podjetni, sam načrt jih je bil, sama slast za burnim bojem. Čisto natančno in jasno so vedeli, da zanje ni rešitve, brez pomoči so strmeli v nepremični, gosti zid sive megle. Poskusili so vse, lezli gor, lezli nazaj, sestopali, izgubljali orientacijo — dokler se niso premraženi in izstradani sesedli, vedoč, da je vsega konec. In tam doli so hiše, so ljudje. To bodo še naredili ljudje in onega se bodo lotili, brez nas! Konec je! Mar je res konec? Ne, saj ni! Ne, ne sme biti! To ni mogoče, to bi bilo krivično! Ni še konec! V onemoglem besu sc jim zadirajo nohti v dlani. Konec. Ti, — pa ti — nikdar več! — Omagajo. Sladki sen utrujenosti, toplota, mir. Tišina. Sneg pa tiho pada, brez konca, brez kraja. Konec. Lepe so gore, čudovit je krvafi solnčni požar, ki objame zvečer večne snego^e in led. Ne- Doma je pripovedoval svojemu sosedu, ki je bil tudi precej petičen, vso stvar Ta pa mu je svetoval, naj se hitro vrne v Varšavo in vso stvar izroči policiji. Na policiji so mu povedali, da je nasedel spletkarskemu konzorciju. Onih 5000 zlotov, ki jih je dal temu lažnemu konzorciju, bo videl šele takrat, ko bo prišel Eiffclov stolp v Varšavo. Do tedaj pa bo preteklo gotovo še precej časa... Sovjetski vzorci Moskovska Pravda« zasmehuje proletarske smernice sovjetske tekstilne industrije. Cvetlice, proge in koekc se smatrajo za izraz kapitalistične miselnosti. Kmeticam namenjena bom-baževinu je poslikana z motornimi plugi, ki navdušujejo za poljska dela. Cvirnasto blago za perilo je okrašeno s slikami nove lurkestansko-sibirske železnice. Karavana velblodov tava skozi rumeno peščeno puščavo, kjer se pasejo ovce in drvi vlak. Kako prijetno bo nositi te okrasne spodnje hlače! Platno za srajce' je pokrito z veselimi vzorci: letala opravljajo setev, dočim spuščajo zrakoplovi bombe. Blago bo torej enako primerno za vojaka iu kmetovalca. In volneno blago za obleke! Jo je okinčano s prizori iz meščanske vojne: gledamo topove, oklopnicc, strojjlice, kri in ranjence. Železničarske dame si lahko oskrbijo bluzo s postaje-načelnikom, ki strumno pozdravlja vlak z roko pri službenem pokrivalu. Na razpolago je tudi blago s prizori iz kitajske revolucije in tekem za prvenstvo Moskve v lahki atletiki Ali ne bi bile ženske lahko zadovoljne? In vendar niso! Dve srci Dunajski fiziolog prof. Wenkebacli je predložil pisarni mednarodnih zdravniških kongresov | razpravo o človeškem srcu. Smatra ga v nasprotju I z dosedanjimi nazori za dvojni organ, kakor pljuča i ali ledvice. Človek ima prav za prav dve srci, ki pa sta tako tesno zvezani, da govorimo o desnem in levem pridvoru ozir. desnem in levem prekatu dozdevnega enega srca. Vendar živi vsaka polovica samostojno življenje. Ta ugotovitev ima velik pomen za zdravljenje srčnih bolezni. Poročevalec je bival več le tv Indiji, kjer ga je zanimala tropska spalna bolezen. Slednja večkrat napade samo »eno polovico srca«, kakor so govorili poprej, ali »samo eno srce«, kakor bo treba govoriti vnaprej. Dcčirn se napihne obolelo srce kakor otroški zračni obroček, ostane drugo popolnoma zdravo, tudi če povzroči spalna bolezen smrt. Drobnogled ugotavlja v sličnih primerih jako tenko mreno, ki deli bolno srce od zdravega. Zdravniki se morajo ozirati na dvojni značaj srca tudi pri jako razširjenem prekomernem krvnem pritisku. Dosedanja zdravila so veljala izključno bolnemu srcu, dočim ni nihče mislil, da oležkočijo delovanje drugega zdravega. Vsled tega nastanejo n. pr. pri pobijanju naduhe mučne bolečine. Samo omenjena dvostra-nost je vzrok, da učakajo lahko bolniki visoko starost. Zdravo srce ojači svoje delovanje in odtehta oslabelost bolnega, kakor to opazujemo tudi pri obistnih in pljučnih boleznih. Nekoč je hotel Napoleon vzeti iz omare knjigo, pa je ni mogel doseči. Komornik mu prihiti na' pomoč in pravi: Veličanstvo, pustite, jaz sem nekoliko večji.« »Le daljši, dragi komornik!« mu je odvrnil Napoleon. Naročajte Slo venski dom“ Bombe na ognjenik. Pred nedavnim je bruhal havaj ski ognejnik Mauna Loa. Tedaj so ameriški bojni letaki skušali z bombami zajeziti lavo. Dva Monakovčana (odtod se v zadnjih desetletjih rekrutirajo najboljši plezalci tako v ledu kot v skali) sta 3. septembra (nerazumljivo pozen čas za ture te vrste) naskočila severno steno Eigerja, neverjetno ledeni in skalni zid te gore. Bila sta to Steinauer in znani Meier, Tri dni ni bilo o njih ne duha ne sluha. Ko sta vstopila, je bil dan dokaj lep, tudi drugi dan je še šlo za silo. Tretji dan pa so nastopili viharji, megla, sneg je 'Začel mesti. Ves leden ni mogla radi nemogočega vremena nobena ekspedicija odriniti na pomoč pogrešanima plezalcema, Tudi Peters je bil med reševalci. Letalo ju je izsledilo Šele znameniti letalec Udet, ki se je 12. septembra 1935 na dvajset metrov razdalje z avio-nom približal steni ter jo do podrobnosti razgledal, je opazil dve črni lisi, o katerih je domneval, da sta to pogrešana alpinista. Radi poznega letnega časa je bilo seveda nemogoče priti do njih in tudi sploh poskušati kaj takega. V siloviti razdivjanosti prirodnih moči sta podlegla, omagala in zmrznila oba drzna naskakovalca. Na ozki polički ležita dve postavi, še v smrti navezani na vrvi, ki ju je bila družila v življenju, dve postavi,, zavarovani s klini, zabitimi v led in skalo. Njuni nepremični telesi sta kakor dve zmagoslavni trofeji stene, ki je znala ostati svobodna. Triumf surovih prirodnih sil nad vsemogočnostjo malega, neustrašnega, neuklonljivega bitja, ki se mu pravi človek. Človek bo zmagal Prišel pa bo dan, ko se bo tudi preko te stene vzpel človek na vrh Eigerja in zmagoslavno se mu bodo zalesketale oči. Svetla, veselja pijana ura, čas velike radosti, ki kakor vulkan razganja šibke prsi, veličastni trenutek, ko se v bli-ščečih, prosojnih meglicah ob vrhu, v meglicah, nad katerimi leži neizmerni prepad zamolkle ne-, beške sinjine, pridejo z magovalcema vred veselit verjetno je liho gorsko poldne, užitek je plezanje ob jasnem vremenu. Noči z gostimi zvezdami, s temnim nebom in mrmranjem skritih vrelcev so nepozabne. Toda kadar gorska priroda pobesni, se spremeni lepota v odurnost, veselje v grozo, življenje v — smrt. EiSietov stolp v Varšavo Pred nekaj dnevi je prišel v Varšavo bogataš Anton Moszlanka. Nameraval se je tu tnalo pozabavati im zraven napraviti kako dobro kupčijo. Pri tem poslu je prišel v stik z raznimi posredovalci. Nekdo od teh mu je začel med drugim pripovedovati tudi o tem, da nameravajo podreti v Parizu Eiffelov stolp in ga prenesti kam drugam. Predlagal mu je, naj kupi ta stolp in ga postavi v Varšavo, s čemer bi gotovo mnogo zaslužil. Bogataš je bil s tem predlogom zadovoljen in v svojem navdušenju in posredovalcu dal nalog, naj vodi tozadevna pogajanja. Cez ne^aj dni je posredovalec v neki restavraciji predstavil bogatašu nekega moža kot Francoza in predsednika Družbe Eiffelovega stolpa. Ta je začel razlagati bogatašu, da bi za nakup Eiffe-iovega stolpa zadostovalo 100.000 zlotov im bi ga bilo mogoče kupiti tudi po delih, tako da bi se lahko pogodili tudi za posamezna nadstropja. Bogatašu ni bilo na tem, da bi bogvekako varčeval, kajti denarja je imel dovolj. Motel je na vsak način kupiti ves Eiffelov stolp in je pristal tudi na pismeno pogodbo. Ker je ta tajinstveni Francoz vedel, da pogodba, ki je sklenjena v Varšavi, v Parizu nima veljave, je povabil Maszlanko v Pariz, kjer se bo pogodba koučnoveljavno podpisala. Zaenkrat zadostuje ara .3000 zlotov, ostalo pa bo treba plačati po podpisu pogodbe. Bogataš je bil takoj pripravljen in je odštel zlote. Kmalu' nato pa se je vrnil v domovino. Nemška tchtnika na Švedskem. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava; Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiček.