SMUČINA , ELfKN GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELAN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK XXVII MESEC OKTOBER-NOVEMBER - 1987 ŠT. 6 Hala za jadrnice E-43 odprta Podpredsednik IS Slovenije tov. Jane/. Bohorič je prerezal trak in s tem izročil nov obrat svojemu namenu V petek, 30. oktobra, je bila na zaključku dopoldanske izmene v plastiki krajša slovesnost ob uradni otvoritvi nove hale za proizvodnjo jadrnic E-43. Na proslavi so sodelovali pevci moškega pevskega zbora »Begunjščica«, ki ga sestavljajo večinoma naši delavci, in sodelavca Slovenskega dramskega gledališča iz Ljubljane Stanislava Bori-senja in Aleš Valič. Na filmskem platnu pa smo lahko videli posnetke nove 13 m dolge jadrnice E-43. Predsednik PO DO ELAN tov. Uroš Aljančič je imel krajši nagovor, glavni govor pa je imel podpredsednik IS Slovenije tov. Janez Bohorič. Oba v celoti objavljamo v nadaljevanju. Poleg delavcev dopoldanske izmene so bili kot gostje povabljeni tudi številni novinarji, izvajalci del ter predstavniki zbornic, marin, ob- Slovesnost ob otvoritvi nove hale za izdelavo jadrnic E-43 Uvodni govor predsednika PO DO ELAN tov. Uroša Aljančiča. Desno podpredsednik IS Slovenije tov. Janez Bohorič, levo predsednik DS-DO Elan tov. Vinko Selčan čine, bank in krajevne skup- Po proslavi so gostje imeli nosti. še tiskovno konferenco z no- vinarji. Uroš Aljančič Spoštovani gosti, dragi sodelavci — prijatelji Elana Vsi skupaj dobrodošli na Rad bi se zahvalil tudi tej krajši svečanosti, ki pa vsem zunanjim sodelavcem, vseeno obeležuje pomemben ki so kakorkoli pripomogli k korak v uresničevanju naše učinkoviti realizaciji, začrtane strategije. Kljub temu, da v Elanu še Najprej bi se v imenu po- imamo nekaj projektov, ki bi slovodnega odbora rad za- jih morali realizirati do leta hvalil vsem sodelavcem za 1990, pa je potrebno pouda- izkazano zaupanje in pri- riti, da se razmere in mož- pravljenost za pristop k te- nosti, oz. pogoji vedno bolj mu projektu. zaostrujejo. Ce smo pred le- Rezultat zaupanja je pred tom na tihem še verjeli, da nami in menim, da smo nanj se pogojev za uspešne izvo- lahko ponosni. zno usmerjene delovne or- ganizacije ne da več poslabšati, potem smo danes v položaju, ko spoznavamo, da za naše gospodarstvo nobena stvar ni tako slaba, da ne bi mogla biti še slabša. Menim, da se vse preveč v rokavicah ukvarjamo sami s seboj, ne vidimo pa prihodnosti, ki jo moramo zagotoviti našim otrokom, sicer nismo vredni niti naziva starši, kaj šele dobri starši. Večji del Elana se tega zaveda, zato še vedno vlagamo v prihodnost. Pričakujemo pa radikalne spremembe, ki bodo uspešnim kolektivom zagotovile poslovni mir in pogoje za delo, ki nas lahko potegnejo iz otopelosti, ali bolje rečeno, ohromelosti, v kateri se nahajamo. S tega mesta bi rad dal podporo tudi slovenski vladi v njenem boju proti centralizmu in nadaljnjim neodgovornim odločitvam in predlogom ZIS. Ker zaupamo sposobnostim vodilne garniture, želimo le, da bi še ostrejše nastopali pri uveljavljanju projektov, ki nas kot skupnost lahko premaknejo z močno kontaminirane cone. Čestitke k dnevu republike Janez Bohorič Tovarišice in tovariši, delavci Elana, spoštovani gostje Inoviranje proizvodnih programov, uvajanje vedno novih izdelkov, ki jih terja mednarodno tržišče in jih je pripravljeno tudi dobro plačati zaradi njihove funkcionalnosti, kakovosti in zanesljivosti, dobrega servisa in poslovnosti proizvajalca, je ena od temeljnih usmeritev obenem pa pogoj prestrukturiranja našega gospodarstva, njegove večje dohodkovne uspešnosti in vključenosti v mednarodno delitev dela. Zato pa je potrebno dobro poznavanje povpraševanja na različnih zelo zahtevnih tržiščih razvitega sveta, poznavanje današnjih in jutrišnjih potreb sodobnega človeka ter sposobnost in znanje na te potrebe tudi odgovoriti; s sodobno organizirano, 'visoko produktivno, kakovostno, na modemi tehnologiji slonečo proizvodnjo estetsko oblikovanih izdelkov, ki so se sposobni prebiti do kupcev v tekmi z današnjo zelo ostro in odzivno mednarodno konkurenco. To pa zmorejo samo kadrovsko močni in za tako poslovanje motivirani kolektivi. V Elanu se tega dobro zavedate. To dokazujejo vaši dosedanji uspehi na področju proizvodnje smuči, kjer ste se v hudi mednarodni konkurenci vključili v klub najpomembnejših svetovnih proizvajalcev in v katerem se uspevate tudi obdržati. To dokazuje poleg smuči vrhunska kakovost in tržna uspešnost vaših jadralnih letal, vaših rekvizitov za orodno telovadbo in seveda nenazadnje vašil plovil. Pred leti ste začeli s proizvodnjo čolnov, posegali po vedno zahtevnejših izdelkih in danes lahko na podlagi vaših dosedanjih tržnih in proizvodnih izkušenj uresničujete proizvodnjo tako zahtevnega in tržno zanimivega izdelka kot je jadrnica E-43, s katero se boste vključili med najpomembnejše proizvajalce takih plovil v Evropi in jutri morda, če vam bo uspe- lo ponoviti prodor, ki ste ga napravili na področju proizvodnje smuči, tudi med najpomembnejše proizvajalce v svetu. Dobro poznavanje trga, na osnovi tega izdelana razvojna strategija, zaupanje v lastne sposobnosti, naslonitev na lastna sredstva in realne tuje vire pri financiranju investicije, po predhodnem temeljitem proučevanju pretehtana odločitev in nato hitra in stroškovno racionalna realizacija projekta so jamstvo, da boste z jadrnico E-43 uspeli. Izgradnjo novega obrata, ki ga odpirate danes, zaključujete po preteku dobrega leta dni od sprejetih dokončnih odločitev. Nova proizvodnja, ki terja veliko znanja in raziskovalnega dela je pomembna za vaš nadaljnji razvoj, za razvoj vašega ožjega okolja, pomeni pa tudi prispevek k razvoju in uveljavitvi našega slovenskega gospodarstva v jugoslovanskem in svetovnem prostoru. Zelo pomembno je, da v Elanu ta projekt uresničujete v času, ko splošni rezultati gospodarjenja, kljub nekaterim spodbudnim izjemam, niso takšni, kot si jih želimo, načrtujemo ter potrebujemo za naš skupni nadaljnji razvoj. Ta vaš novi razvojni korak dokazuje, da se je proces prestrukturiranja gospodarstva in na njem temelječega vse širšega in kakovostnejšega uveljavljanja trajne izvozne usmeritve, hitrejšega tehnološkega razvoja, varčevanja z energijo in surovinami ob učinkovitejšem varovanju okoljal pri nas vendarle začel, še več, dokazuje, da je v nekaterih kolektivih stalno prisoten. Kljub jasnim razvojnim zahtevam, pa se v mnogih kolektivih pred tako usmeritvijo še vedno obotavljivo sprenevedajo. Uspavani zaradi pretiranega povpraševanja nenasitnega domačega in nekaterih manj zahtevnih tujih trgov, razva- jeni z bogato delitvijo lahko pridobljenega in včasih tudi nerealno prikazanega dohodka, konkurenčno šibki, ker niso bili utrjeni v trdih in neizprosnih konkurenčnih bojih s proizvajalci razvitih gospodarstev sveta, so danes v zaostrenih razmerah soočeni z razvojno krizo, z vprašanjem nadaljnjega obstoja. Mnoge delovne organizacije pa je ta proces neizprosno postavil pred dejstvo, da morajo omejevati osebne dohodke delavcev in bistveno zmanjšati število zaposlenih, če hočejo obstati. V tej krizi je del slovenske strojne industrije, v zelo težkem položaju je lesna industrija, zaostajamo pri tehnologijah na področju telekomunikacij, težave so v črni metalurgiji. Vendar tu alternative ni. Obstal bo lahko le tisti, ki se bo uspešno vključil v procese prestrukturiranja in na tej osnovi izvedel lastno razvojno prenovo. Negativne socialne posledice teh procesov pa bomo morali zmanjševati in odpravljati tudi z rešitvami in spremembami zakonov, ki bodo zagotavljali socialno varnost tako imenovanim tehnološkim viškom delovne sile ter z odpiranjem novih delovnih mest tam, kjer so možnosti za to, zlasti še v storitvenih dejavnostih, gostinstvu, turizmu in v drobnem gospodarstvu. Visoka inflacija in njena nezadržna rast, gospodarska stagnacija, s spremljajočimi izgubami, težave v poravnavanju obveznosti do tujine in velika notranja finančna nedisciplina ne dovoljujejo nobenega odlašanja več. Potrebno je začeti z zdravljenjem razmer. Pri tem pa je na žalost še vedno prisotna miselnost, da probleme inflacije, pomanjkanje deviz, neustrezno strukturo gospodarstva, nekonkurenčnost na tujih trgih, nizko produktivnost, slabo kakovost lahko razrešuje le prehod na bolj centralistično in etatistično odločanje. To bi pomenilo negiranje ustavno opredeljene samostojnosti in odgovornosti delavcev v Pesem pred otvoritvijo, pevski zbor »BEGUNJŠČICA' združenem delu ter republik in pokrajin za lasten razvoj in razvoj naše celotne federativne skupnosti. Izkušnje pa so nas naučile, da to lahko vodi tudi le v ohranjanje takih pogojev gospodarjenja, ki omogočajo preživetje povprečnih in šibkih gospodarskih subjektov, ne podpirajo pa hitrejšega razvoja najbolj propulzivnih proizvodenj kar pa nas ne more pognati v gospodarski vzpon. V Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije smo prepričani, da bo le s politiko ofenzivnega razvoja, z mobilizacijo in motivacijo vseh delavcev, z ustvarjanjem pogojev za še hitrejši razvoj dohodkovno in izvozno uspešnih kolektivov, karšen je tudi vaš, ne pa z administrativnimi posegi in restriktivnimi ukrepi, kakršni se vedno bolj pogosto ponujajo v najrazličnejših programih, mogoče doseči izhod iz krize. Napačno je sedanje ravnanje, ko se poskušajo težave v gospodarstvu reševati predvsem z neprestanimi spremembami v sistemu ali z ustvarjanjem posebnih pogojev gospodarjenja nekaterim izbrancem med gospodarskimi subjekti. Gospodarstvo je sito in utrujeno od vedno novih predpisov, nenehnih sprememb gospodarske politike in stalnega prilagajanja novim svežnjem ukrepov, ki ga dezori-entirajo. Ob tem pa neprimerljivost kazalcev rezultatov gospodarjenja povzroča, da se izgublja pregled nad stanjem in onemogoča realna ocena trendov. V Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije menimo, da bi bilo najprej potrebno umiriti razmere, prenehati z vznemirjanjem gospodarstva s stalnimi spremembami. Hkrati pa pripraviti pretehtane in skrbno odmerjene, strokovno podprte potrebne spremembe ter jih potem tudi dosledno in brez omahovanja izvesti. Ključni kriterij pri pripravi sprememb pa mora biti vključevanje trga in njegovih meril ter ekonomskih zakonitosti tako na področje gospodarstva, kot na vsa področja družbenih aktivnosti, ki morajo biti tudi vzvod za hitrejši gospodarski razvoj. Gospodarstvu je potrebno pravočasno ponuditi dolgoročne splošne pogoje gospodarjenja in mu vrniti širše možnosti za poslovno odločanje, krepiti gospodarsko samostojnost, s tem pa tudi odgovornost za rezultate poslovanja. Ob tem pa je seveda potrebno, celo nujno spremeniti tudi nekatere sistemske predpise, saj bi ohranjanje nekaterih od obstoječih ureditev vodilo v še večjo družbeno krizo s padcem proizvodnje in nepredvidljivimi socialnimi posledicami. Tu moram izpostaviti devizno zakonodajo, ki takšna kot je, onemogoča organizacijam združenega dela samostojno razpolaganje z delom ustvarjenega deviznega puliva in s tem zagotovljanje potrebne materialne osnove za lastno reprodukcijo in reprodukcijo v reproverigi. Temeljni gospodarski subjekti morajo ponovno dobiti možnost za samostojno in odgovorno odločanje o tekoči reprodukciji in tudi o izvozu in večjem ustvarjanju deviz, zato so spremembe sedanjega deviznega sistema nujne in neodložljive. Ker je v zadnjem obdobju izvoz rasel veliko počasneje od predvidenega, so naše obveznosti do tujine tako velike, da jih moramo še enkrat reprogramirati. Ta repro-gram, ki seveda ni zastonj, je pa nujen, in na njem sloneči program vzdrževanja naše eksterne likvidnosti, pa mora temeljiti na realnih predvidevanjih rasti deviznega priliva in odliva in rasti družbenega proizvoda, kar je potrebno zagotoviti z zadostnim motiviranjem in ekonomsko prisilo organizacij združenega dela, da se bodo vključile v izvoz. V nasprotnem primeru bo re-program pomenil samo prelaganje še večjega bremena zadolženosti na bodbče generacije, kar pa je nesprejemljivo. Tudi bankam je treba vrniti pravico, da samostojno odločajo o plasmajih sredstev, hkrati pa zaostriti njihovo polno odgovornost za poslovne odločitve, ki jih sprejemajo in posledice, ki jih imajo te odločitve pri njihovih članicah, glede na specifično funkcijo, ki jo imajo banke pri razpolaganju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi tudi v celotnem združenem delu in v družbenopolitičnih skupnostih. Prekiniti moramo tudi s premalo pretehtanimi linearnimi administrativnimi posegi na področja, ki so pomembna za naš usklajen dolgoročni družbenogospodarski razvoj. Tako področje so na primer področje znanosti, raziskovanja, izobraževanja. Zvezni zakon o skupnem prihodku in dohodku je uzakonil rešitve, ki ne odgovarjajo stopnji razvitosti družbenoekonomskih odnosov na tem področju v naši republiki. Zato terjamo spremembe tistih določil zakona, ki nam vsiljuje rešitve, ki ogrožajo doseženo stopnjo razvitosti na teh področjih. Bistveno za razrešitev sedanjega stanja na področju družbenih dejavnosti in na področju družbene reprodukcije sploh, pa je in ostaja, da ustvarjamo pogoje za doseganje takega dohodka, ki bo omogočil ohranitev dosežene ravni in zagotavljal osnovo za bolj dinamičen nadaljnji razvoj. Uspešen razvoj družbe v celoti pa seveda lahko sloni samo na razvitem, modernem, uspešnem in v mednarodno menjavo vključenem gospodarstvu. Del takega v svet odprtega gospodarstva ste tudi vi, delavci Elana. Uspehe, ki jih vseskozi dosegate, vam je omogočila vaša skrb, ki jo posvečate razvoju, spremljanju trga in stalnemu snovanju perspektivnih proizvodnih programov, med katere sodi tudi program izdelave velikih plovil, katerega proizvodnjo danes začenjate. Predvsem pa vam uspehe omogoča vaš neprestani boj za povečanje kakovosti in zanesljivosti vaših izdelkov. Ni potrebno posebej poudarjati, da bo prisotnost vaših plovil na Jadranu povečala možnosti našemu turizmu, da tovrstna turistična ponudba pomeni korak naprej pri zadovoljevanju želja zahtevnejših gostov na naši obali ter s tem vodi tudi v prestrukturiranje našega turizma. Vaša prodornost na tujih trgih, ki ste jo dokazali s svojimi smučmi, pa naj vam zdaj pomaga osvojiti s plovili tudi trge daljnjih Karibskih otokov, Grčije, Turčije, pa tudi severne Evrope, na katere računate. Pri teh naporih vam želimo kar naj- ELAA/ več uspeha. Vam, kakor tudi vašim poslovnim partnerjem, projektantom in izvajalcem naložbe, vašim kreativnim razvojnim delavcem, organizatorjem proizvodnje in upravljanja, sposobnim komercialistom ter vsem delavcem in samoupravljalcem kolektiva ELANA, ki se je dokazal z dosedanjim uspešnim gospodarjenjem, čestitam k doseženemu in vam želim še veliko skupnih in osebnih uspehov. Vsak vaš uspeh pomeni tudi prispevek k uspešnosti slovenskega gospodarstva. Uspešni pa so lahko samo pogumni in ustvarjalni delovni kolektivi, kakršen je tudi vaš. Novinarska konferenca Program plovil v bodoče Otvoritev novega proizvodnega obrata plastike je pomemben korak pri realizaciji naše dolgoročne strategije, v sklopu katere smo si začrtali tudi uveljavitev med svetovnimi proizvajalci velikih plovil. V paleti Elana gre za nov segment tržišča, ki glede designa in kvalitete postavlja najvišje kriterije. Ta projekt predstavlja tudi za Elan poslovno pustolovščino, saj je bil rizik v času odločitve zelo velik, zato pa je toliko večji naš ponos v tem trenutku, ko smo uspeli projekt do te mere obvladati, da lahko zatrdimo, da bo nemotena proizvodnja stekla najkasneje 1. 1. 1988. Trenutno proizvodnja sicer že teče, vendar ne v optimalnih količinah. V fazi realizacije smo bili dokaj ekspeditivni, saj smo na novem obratu z deli zače- li decembra 1986, tehnični prevzem pa je bil opravljen avgusta letos. K novogradnji je Elan moral pristopiti, saj nimamo primernih prostorov za izdelavo plovila takih dimenzij, kot je E 43. Poleg tega interes za ostala plovila še naprej raste, tako da nam ni preostalo drugega kot dodatna širitev kapacitet. Naš razvoj na področju kapacitet pa ne poteka samo lokalno, saj smo lani del svoje proizvodnje plovil prenesli iz Elana v kooperacijo. Poleg tega smo v letošnjem letu prenesli iz Elana tudi proizvodnjo tekaških smuči. Ocenjujemo, da smo na ta način odprli 50 novih delov- nih mest, vsaj petdesetim pa smo omogočili, da so svoje delo obdržali. Plan proizvodnje v programu plastike za področje plovil je sledeč: mala plovila — kooperacija 1000 kom mala plovila (višji razred) 1200 kom jadrnica E 19 100 kom jadrnica E 33 120 kom jadrnica E 43 40 kom Za primerjavo: jadrnica E 43 predstavlja po količini vloženega dela ekvivalent 110 čolnov T 401, oz. 2,5 jadrnic E 31. Projekt E 43 je izvozno orientiran, saj predvidevamo, da bo tako izvoz Elana povečan za okroglo 3 mio. $, izvoženih pa bo 70 % vseh izdelanih E 43. V tej fazi smo še vedno delno odvisni od uvoza materiala, ki v prodajni vrednosti predstavlja 28 %. Poleg tega, da je E 43 namenjen individualnim kupcem, je močno profiliran v čarterski turizem, ki je eno najhitrejše rastočih področij v turizmu tako pri nas kot v tujini. V Elanu pa se že soočamo z našim naslednjim projektom. To je jahta E 33 P, 10 m dolgo plovilo, prvo te vrste, seveda brez jader. Predstavili vam ga bomo junija 1988. Z vašo prisotnostjo ste dali današnji otvoritvi pomemben prispevek — hvala. Uroš Aljančič predsednik PO Najnovejši tip čolna GT 450 F na testu v Mostah GT-450 F — novost iz serije malih čolnov Elanova paleta malih plovil, namenjenim predvsem izvozu, je bogatejša še za en čoln, ki bo zapolnil vrzel med GT 435 F in večjim GT 495 F. Sodobno zasnovan gliser odprtega tipa, ki se odlično prodaja kot mali ribiški čoln, predvsem v Italiji, je že uspešno prestal krstno vožnjo. V treh mesecih trdega dela je delavcem prototipne del. Plastike uspelo izdelati vse modele, kalupe, prototip in obenem izdelek pripraviti za serijsko proizvodnjo, kar je prvi primer v zgodovini Plastike. Za uspešne konstrukcijske rešitve gliserja je poskrbel Inštitut, kon-strukter Miha Pretnar. Čoln je že bil predstavljen na največjem evropskem navtičnem sejmu v Genovi, skupaj z ostalim Elanovim navtičnim programom. Za prihodnje leto je predvidena serija najmanj 300 čolnov GT 450 F. Osnovni podatki: dolžina: 4,50 m širina: 1,94 m teža (praznega čolna): 245 kg nosilnost: 5 oseb (350 kg) moč motorja: do 40 KAV Tone Stare Forum Nordicum FORUM NORDICUM je delovno srečanje športnih novinarjev, proizvajalcev opreme za klasično smučanje (skoki, teki) in predstavnikov Mednarodne smučarske organizacije FIS. FORUM NORDICUM poteka že osmo leto zapored in letos je bil prvič organiziran na Bledu. Organizirali so ga športni novinarji Slovenije, člani Planiškega komiteja in člani SKI-POOL-a za klasične smučarske discipline v sodelovanju s predstavniki proizvajalcev smučarske opreme, med katerimi je bila prvič tudi naša delovna organizacija. Naslednji dan so razpravljali o smučarskih poletih in za uvod v razpravo je poskrbela naša delovna organizacija s predstavitvijo TV spota o Planici in posnetih poletih najboljših skakalcev na svetu. Nato so sledili referati o smučarskih poletih prof. D. Ulage, predsednika športnih novinarjev za klasično smučanje g. B. Moravet-za in zelo odmeven referat norveškega skakalca Vegar-da Opaasa, ki tekmuje na naših smučeh. Na srečanju sta bila prisotna tudi naša najboljša skakalca Primož Ulaga in Miran Tepeš. Tretji dan 'srečanja so 500-ti čoln GT 495 F Z leve: Primož Ulaga, Miran Tepeš in Vegard Opaas tekmovanj v smučarskih tekih v klasičnem in prostem stilu. Odločitev o dolžini tekaških prog in načinu teka na posameznih progah za tekmovanja po OI bo sprejeta na naslednjem kongresu FIS. Delovno srečanje je bilo zaključeno v zadovoljstvo vseh prisotnih in s povabilom naši delovni organizaciji, da se ponovno udeleži naslednjega srečanja FORUM NORDICUM, ki bo v Nemški demokratični republiki. Silvo Poljanšek Referat Vegarda Opaasa na Forum Nordicumu Prvi dan so se na srečanju predstavili predstavniki prirediteljev velikih tekmovanj v klasičnih smučarskih disciplinah (OI — Calgary, Oberstdorf, Bohinj, Saalfel-den). spregovorili o tehničnih in organizacijskih nalogah in ciljih FIS v prihodnjem obdobju po olimpijskih igrah v Calgary-ju. Predstavljeni so bili tudi predlogi za posamezne vrste FORUM NORDICUM 1987 BLED. YU »Dan Elana« Nad tisoč obiskovalcev 7. novembra, na delovno soboto, je ob lepem sončnem vremenu prišlo na ogled Elanove proizvodnje športnega orodja, smuči, plovil in jadralnih letal 1057 obiskovalcev. To je do zdaj rekordno število, tretjino več kot lansko leto ob istem času. Kar dobra polovica obiskovalcev je bilo mladih in najmlajših. 37 skupin po 25—30 ljudi je vodilo 20 inženirjev, tehnikov, tehnologov in prodajnikov. Posebno zanimanje je veljalo proizvodnji vseh vrst čolnov in jadrnic ter jadralnih letal. To pa je tudi razumljivo, saj večina ljudi po- zna Elan že dalj časa le po proizvodnji smuči, ki jih vozijo najboljši tekmovalci na svetu (Stenmark, Križaj, Svetova itd.). Oglasilo se je tudi nekaj takih, ki kot strokovni ali kvalificirani delavci želijo sodelovati z Elanom. Poleg pozitivnih ocen obiskovalcev o izrednem napredku Elana zadnjih nekaj let, je bilo slišati tudi kritike, predvsem na ponudbo naših izdelkov po raznih trgovinah glede na izbiro in nestrokovno ponudbo. Zaključujemo z oceno, da je bil namen predstavitve Elana širši javnosti dosežen. SLAVKO KNAFELJ Sprejem obiskovalcev Gneča pred vhodom za ogled Elana Skupina na ogledu jadrnice E-43 Razgovor med ogledom Končno nam je t)uro Dakovič izdobavil kotel za novo kotlovnico z zamudo od 15. septembra letos Sodelavci na jadrnici E-31 Projekt »E« v poizkusni proizvodnji »Mokri postopek« — poskusno obratovanje Februarja 1986 je bil imenovan strokovni team z nalogo, da analizira možnost izdelave laminatov doma. Kmalu je bila postavljena idejna zasnova tehnologije, po kateri naj bi se odvijala proizvodnja laminatov. Na osnovi idejne zasnove so bili na v Elanu izdelani improvizirani napravi narejeni prvi poizkusi. Rezultati so bili kljub improvizaciji spodbudni. S poizkusi se je nadaljevalo, tako da so bili že kmalu zatem zalepljeni že prvi pari smuči. Smuči so bile na testiranju. Opravljene analize so pokazale, da je tehnologija izdelave laminatov v redu. Vzporedno z izdelavo prototipov smuči je strokovni team pripravil idejno zasnovo tehnološkega postopka in potrebne podatke za izdelavo ekonomskega elaborata. Na osnovi rezultatov ekonomskega elaborata (po izračunu se investicja povrne v dveh letih) je bila septembra 1986 prižgana zelena luč za realizacijo celotnega projekta. Strokovni team je z delom nadaljeval. Izdelan je bil grobi terminski plan, po katerem bi poizkusna proizvodnja morala steči 2.,8. 1987. Vzporedno z obdelavo projekta so se nadaljevali poizkusi na improvizirani napravi. Pri tem se pomembnejši problemi, ki bi bistveno vplivali na projekt, niso pojavili, intenzivno smo zbirali potrebne informacije. Na osno- vi tehnološkega postopka in zbranih izkušenj pri izdelavi prototipov je sledilo naročilo potrebne strojne opreme. Izredno težko je bilo najti primerne proizvajalce, oziroma dobavitelje, posebno še s stališča zagotovitve funkcionalnosti celotnega postrojenja. Popravek V prejšnji, v peti, številki »SMUČINE« je podpis pod zadnjo sliko na zadnji strani — napačen. Podnapis se pravilno glasi: Predsednik ZB KOKR-ŠKEGA ODREDA tov. Miloš RUTAR na obisku v Elanu (na sliki desni). Tov. Rutar je bil dolga leta sekretar Smučarske zveze Slovenije. (op. ur.) Že kmalu po naročilih se je pokazalo, da bo dobava in montaža v zahtevanih rokih problematična. Vzporedno z deli na tehnološkem delu projekta so tekle analize možnosti prostorske razporeditve. S prenosom končne obdelave tekaških smuči v Stilles se je tudi za ta del našla rešitev. Poleg tega so v tem času dela intenzivno tekla na vzporednih aktivnostih, ki so pogojevala vključevanje projekta »E« v redno proizvodnjo. Pri tem nam dobavitelji materialov niso mogli dati vseh potrebnih podatkov, tako da smo posamezne odločitve sprejemali na osnovi rezultatov dela na opravljenih poizkusih. Dobava in montaža opreme s potrebnimi instalacijami sta kasnili za ca. 1 mesec. Zaradi tega je začetek poizkusne proizvodnje kasnil za mesec dni. Že takoj na začetku so se začele težave, na katere pri izdelavi poizkusov na improvizirani napravi nismo naleteli. Pokazalo se je, da stiskalnica ne more obratovati pod načrtovanimi pogoji. Potrebni so bili takojšnji ukrepi, pa na žalost niso optimalni. Potrebni posegi so pomenili dodatno zamudo pri začetku poizkusne proizvodnje. Zaradi kasnenja pri usposobitvi postopka smo imeli vse manj časa temeljitejše testiranje postopka in s tem v zvezi načrtovanega postopnega vključevanja v redno proizvodnjo. Pri vključevanju v proizvodnjo so se začeli pojavljati problemi, na katere pri poizkusih nismo naleteli (rezila, modeli, stiskalnice), vplivajo pa na kvaliteto izdelkov, čeprav pa v celoti niso vezani na novo tehnologijo. Sami izpadi pri uvajanju niso bili načrtovani, vendar pa nakazani. V trenutni situaciji obvladamo tehnologijo izdelave laminatov, razen samega sekanja, kjer je ozko grlo, istočasno pa kvaliteta odreza ne odgovarja. Zaradi tega se tudi pojavljajo izpadi na lepljenju, glede na pomanjkanje elementov. Poleg navedenega je odprto vprašanje 100 % zagotovitve potrebnih pogojev na lepljenju. V zvezi s tem prihaja občasno do neustreznih tehnoloških parametrov in s tem slabe kvalitete izdelkov. Intenzivno delamo na tem, da bi bilo tega čim manj, toda na žalost popolnoma brez napak v tej fazi ne gre. Poleg navedenih problemov so odprta še druga vprašanja, med drugim kvalitetno planiranje in zasledovanje proizvodnje. Strokovni team je to področje v ERC načel že pred približno enim letom, pa žal do danes še ni dobil ustrezne rešitve. Popolnoma nezanemarljiva pri tem projektu tudi ni kadrovska problematika, s katero se srečujemo pri zasedbi delovnih mest za posluževanje in vzdrževanje naprav. Ponovno se je pokazalo, da je izredno težko najti ustrezne delavce, ki bi bili napravo sposobni kvalitetno in kvan-titetno posluževati in vzdrževati. To je bežen pregled poteka in trenutno stanje projekta. Strokovni team smatra, da bo kljub vrsti prisotnih problemov načrtovani cilj, to je zagotovitev kvalitetnega materiala v zahtevanem času dosežen. Pri tem moramo poudariti tudi to, da bodo posamezni problemi odpravljeni hitreje z aktivnim angažiranjem vseh, ki z realizacijo projekta imamo neposredno ali posredno opravka. Vinko JERALA Predsednik PO tov. Uroš Aljančič v razgovoru s predsedni-koiri' OK Planica tov. Andrejem Marincem, predsednikom komisije za nordijsko smučanje pri Mednarodni zvezi športnih novinarjev (AIPS) G. Matti Salmenkyla in novinarjem časopisa Delo tov. Evgenom Bergantom. Novost v tehnologiji izdelave orodij v vzdrževanju V vzdrževanju že več let želimo slediti novostim v tehnologiji izdelave orodij. Z nabavo stroja po principu električne žične erozije Ja-pax LXE 35 so se zamisli uresničile. To pomeni, da smo v proizvodnjo začeli uvajati računalniško podprto tehnologijo, ki je za nas v praksi novost, teoretično pa dobro poznana komponenta v sklopu kibernetizacije dela (CAD CAM CAPP sistem). V splošnem so stroji za elektroerozijsko obdelavo kovin z žico zaradi svoje ekonomičnosti izpodrinili ustaljene postopke izdelave orodij, predvsem pri izdelavi zahtevnih orodij in strojnih delov iz težko obdelovalnega materiala. Zaradi tega si danes ni mogoče zamisliti izdelave orodij brez tega stroja. Še posebno pomembno vlogo pa ima na stroju prigrajena naprava za izžiganje izvrtin. Prednost obdelave na erozijskem stroju z žico je tudi v tem, da komad predhodno tehnično obdelamo, nato pa vse dele orodja, plošče, nože in matrice natančno obdelamo po istem programu. Vse potrebne značilnosti in nagibe dosežemo enostavno. Kakršnokoli dodatno poznejše prilagajanje, brušenje in piljenje delov ni potrebno, zaradi predhodne tehnične dodelave pa se izognemo tudi vsem deformacijam, ki se pojavijo na občutljivih delih orodja. Posebno vrednost pomeni osvojitev tovrstne CNC tehnologije tudi pri izdelavi določenih pomožnih orodij. Primer tega je izdelava najrazličnejših šablon, lokov, krivulj in ostalih oblikovno zahtevnih izdelkov. Če strnemo, kaj lahko od stroja pričakujemo, lahko zapišemo: krajši čas izdelave orodij, veliko natančnost oblike in mer osnovnih elementov orodja, boljšo kakovost obdelanih površin, večjo vzdržljivost orodij, možnost bolj enostavnega in kompaktnega konstrukcijskega reševanja in nazadnje povečanje orodjarskih kapacitet. Kljub visoki avtomatizaciji pa bi bilo nesmiselno pričakovati, da bodo odslej prihajala orodja iz stroja kot po tekočem traku. Dejstvo je, da tudi žična erozija ni uporabna za vsa področja našega dela. Vsako orodje ima svoje zahteve in svoje specifičnosti pri izdelavi. Zato bomo težili k temu, da bomo ta program dopolnjevali še z uslugami zunanjih firm, počasi pa prehajali in dopolnjevali možnost izdelave doma. Zaključimo pa lahko, da je to velik korak naprej, čeprav šele prvi najsodobnejši v vrsti CNC strojev, ki so se drugod že uveljavili v praksi. Elektronika, računalništvo, CAD CAPP CAM sistemi — to so izrazi, ki so v današnji tehnologiji vsakdanjost (ne samo v orodjarstvu). Lepo in prav, vendar še vedno ne smemo pozabiti, da pri vsem tem igra odločilno vlogo človek s svojim znanjem, usposobljenostjo in zavzetostjo. Kljub avtomatizaciji bo človeški faktor imel glavno vlogo. Orodjarska natančnost mora biti prisotna tudi v današnjem času in to na vseh nivojih, tako pri izdelavi orodja kot v sami proizvodnji pri končnem izdelku, saj je to osnovni korak za uspeh v prihodnosti! Slavko Toman Nova tehnologija zahteva sodobno opremo Novinarska »RAČKA« Naš fotograf, ki dela tudi za »SMUČINO« Oblikovalnica jntm* Oblikovalec pri vsakdanjem delu Iz tujega tiska. O managementu KAKO DOSEŽEMO, DA SODELAVCI SREDNJIH LET IZGUBIJO MOTIVACIJO ZA DELO? Časopis INTERNATIONAL MANAGMENT ponuja vodilnim delavcem deset »nasvetov« za neprimerno ravnanje delavcev do delavcev srednjih let: — pozabimo nanj in ga pustimo ves čas na istem delovnem mestu, — zaposlimo ga tako, da mu dajemo še več vedno enakega dela, — ne postavimo mu visokih zahtev, saj mislimo, da jih ne more več uresničiti, — ne nagrajujmo njegovih dosežkov, zaupamo mu vse manj odgovorna dela; — ne zaupamo mu novih nalog, niti ne dovolimo, da bi se dodatno izobraževal; — preselimo ga v manjšo pisarno, ne dovolimo mu uporabljati službenega avtomobila, skratka, odvzamemo mu vse statusne simbole; — prepričamo ga, da je napredovanje edini pravi dokaz uspeha; — povemo mu, da v podjetju najraje zaposlujemo mlade; — z njim ravnamo tako kot s tridesetletnim začetnikom; — povemu mu, da ovira kariero sposobnejših. (GV - 41; 23. 10. 1987) O organizaciji L. ALLEN: Organizacijo ustvarjamo za ljudi. Drugačno razmišljanje je napačno, prav tako kot bi predpostavili, da lahko avtomobil zgradimo neodvisno od ljudi, ki ga bodo vozili. Kakor bi bilo nesmiselno zgraditi avtomobil tako, da bi v popolnosti zadovoljil dimenzije, osebnost in okuse posameznika, kajti tako zgrajen avtomobil ne bi mogel zadovoljiti potreb drugih ljudi, prav tako bi bilo nesmiselno to napraviti z organizacijo, saj organizacijske strukture ne smemo izgraditi tako, da bi zadovoljevale le posamezne osebnosti. Iz dr. Š. Ivanko: Raziskovanje in projektiranje organizacije — str. 27 O obrestih Dr. D. Kračun: Problemi, ki se navezujejo na politiko obrestne mere, so samo vršiček v spletu zablod in nedoslednosti pri vprašanjih gospodarjenja s sredstvi, ki so se kopičila skozi ves povojni jugoslovanski gospodarski razvoj. Splet ideologije (zaradi protilast-ninskih koncepcij nikoli niso bili do konca razčiščeni odnosi, kompetence in odgovornosti glede gospodarjenja s sredstvi) in ekonomske inferiornosti (inflacija je vedno prekoračila »dovoljene« okvire, zato je tudi obrestna mera, ne glede na deklaracije, vedno bila negativna) je zameglil vpogled v upniško-dolžniške odnose. Pri depozitih na vpogled ostaja slej ko prej obrestna mera samo simbolična. Tradicionalna alternativa finančnega poslovanja — likvidnost ali rentabilnost — se v teh razmerah sprevrže v perverzno varianto: likvidnost in tragična izguba substance ali odpoved likvidnosti in nekoliko manj tragična izguba. Obrestne mere so le vrh ledene gore finančnega razsula v državi. Iz: EDP — Biltena — Kriza se poglablja — Oktober 87 VEKS Maribor Izbor: M. Čučnik Upokojila se je Delavki ČASAR Mariji iz programa smuči je z dnem 23. oktobra letos prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve. V Elanu je bila zaposlena nad 20 let. Želimo ji še mnogo zdravih let v zasluženem pokoju. 9 nam računalnik omogoča kvaliteto informacij Naslova našega članka nismo izbrali naključno, kajti lagali bi, če bi trdili, da so se informacije pojavile z nastopom računalnikov — računalniki nam omogočajo le sistematično zbiranje, obdelavo in porazdeljevanje informacij. V tej zasnovi lahko zadnji stavek povemo še v drugačni obliki — informacije so med ljudmi obstajale, odkar poznamo zgodovino človeka, ne glede na to, kako so se le-te zbirale, obdelovale in porazdeljevale med druge .. . V preteklosti, ko so se pojavili poslovni sistemi, so le-ti imeli neke kvalitete in prisotnost teh kvalitet jim je sploh omogočila, da so se v svojem okolju — konkurenci obdržali. Primer teh kvalitet so bile cene — kdor je isti izdelek lahko ponudil po nižji ceni, ta je pač bolje preživel ali celo zgolj preživel. Tako je tudi danes — za doseganje nizkih cen je poleg ustreznih surovin, strojev, kadrov itd. potrebno tudi kvalitetno izkoriščanje le-teh, kar pa nam omogočajo kvalitetne poslovne informacije, ki izhajajo iz kvalitetnih podatkov. Če torej povzamemo: v interesu Elana kot poslovnega sistema mora biti tudu cenjenje informacij kot poslovnega resursa, ki bo v prihodnosti imel velik vpliv na našo uspešnost. Če se torej strinjamo, da je dobra informacija pomemben poslovni resurs, potem smo na ta način že skoraj pozdravili »bolezen«, ki nas teži — najti moramo le še odgovor, kako bomo poskrbeli za dobre informacije ... Razvoj računalništva izredno napreduje, s tem pa se praktično dnevno aktivirajo sicer teoretično že znane metode za obravnavanje informacij — v Elanu to dejstvo upoštevamo, kolikor pač moremo — za začetek smo se kadrovsko okrepili predvsem na področju, ki na eni strani meji na končne uporabnike informacij, na drugi strani pa na samo tehnologijo — računalnik. V preteklosti si je namreč računalniško podprte informacije lahko privoščil le tisti, ki je dobro poznal sam računalnik in pa svoje področje dela; skratka, računalniško podprta informatika je bila v preteklosti preveč kompleksna, da bi le-to lahko množično koristili, razvoj samih računalnikov, ki se kaže predvsem v padcu cen in pa v povečanju kapacitet ter hitrosti, pa je omogočil aktiviranje teorije, ki temelji na PODATKOVNEM MODELU. Danes v Elanu poskušamo slediti sodobnim trendom na tem področju v svetu, torej poskušamo pripraviti naše okolje za realizacijo PODATKOVNEGA MODELA. PODATKOVNI MODEL bodo končni uporabniki lahko zgradili s pomočjo administratorjev podatkov, torej vas, ki ta članek morda prav sedaj prebirate. Ob izgradnji podatkovnega modela imamo vsi svoje obveze — mi, člani ERC-eja moramo pripraviti ustrezne metodologije za kreiranje podatkovnega modela na osnovi intenzivnega študiranja tovrstne problematike izključno iz sodobne tuje literature, vsi pa bomo morali po izbranih metodologijah graditi PODATKOVNI MODEL in s tem informacijski sistem ... Na tem mestu smo dolžni še na kratko razložiti pomen PODATKOVNEGA MODELA: PODATKOVNI MODEL je takšna zbirka med sabo smiselno povezanih podatkov, da lahko na osnovi te zbirke podatkov pokrivamo potrebe po informacijah, ki jih imajo končni uporabniki. Podatki so shranjeni neodvisno od programov, ki te podatke uporabljajo. Podatke dosegamo, jih modificiramo ali pa dodajamo nove k že obstoječim z zelo kontroliranim pristopom, podatki niso le porazdeljeni med končne uporabnike, pač pa ima vsak končni uporabnik pogled na del podatkov, ki so zanj vitalnega pomena. Ugled, ki ga kot poslovni sistem uživamo predvsem v svetu ni slučajen, pač pa rezultat trdega in poštenega dela; ta ugled temelji na resnem upoštevanju ključnih poslovnih resursov, ki so za takšen ugled pomembni. Danes pa nam je čas prinesel še en resurs, ki ga bomo prav tako morali obvladovati in obravnavati enakopravno z drugimi — solidno informatiko, katere temelj je PODATKOVNI MODEL. Jože Remšak Franc Rozman Marketing in drugi vtisi o ZDA MgMMH CAj«V\ ne h cpcactaka !pMMity hactaky V UM A AN & Priznanje Elanu na sejmu učil 87 v Beogradu Kar malce težko je začeti tale zapis o mojem študiju marketinga v Z1)A, saj se mi je med skoraj trimesečnim bivanjem v Clevelandu in drugih večjih mestih ZDA zbralo veliko vtisov. Tako kot prejšnje leto je GZS tudi letos, drugič zapored, organizirala študij marketinga za mlade, perspektivne slovenske kadre v ZDA. Zakaj sploh tak korak? ZDA so za Jugoslavijo izredno pomemben gospodarski partner, vendar jugoslovanski delež trgovine predstavlja v celotnem ameriškem uvozu kljub temu le neznatno drobtinico, llazlog temu je največkrat to, da se jugoslovanska podjetja predstavljajo na ameriškem trgu sila nerodno, nekonkurenčno in neprofesionalno. Jugoslovanski poslovneži, največkrat navajeni le na domače razmere, se obnašajo po sistemu »vzemi ali pusti«, le stežka dojemajo tržišča ogromnih razsežnosti, kot so ZDA, kjer vlada »krvava« borba za potrošnika. Kdor se v to dobro ne vključi, propade. V času, ko smo prišli v ZDA, je tako napako naredil nemški »avtomobilski velikan« AUDI. Kupci so namreč ugotovili, da avto začne sam od sebe pospeševati (ne vem, kako je to mogoče, ampak ameriške norme so stroge). Prva napaka je bila, da je firma vse to takoj brez argumentov zanikala, namesto da bi rekla, da bodo to preverili. Druga napaka je kmalu sledila prvi — specializirane revije so opravile teste, ki pa so »samopospe-ške« potrdili. No, na prizorišče je zopet stopila nemška trmoglavost. AUDI je začel vse po vrsti napadati prek tiska, češ da so neumni in da naj profesionalce nikar o nečem ne prepričujejo. Kupci so vedeli, da se to nanaša nanje. Američan je namreč najbolj pameten, najbolj inovativen, najpomembnejše iznajdbe so prišle iz ZDA — vsaj tako mislijo o sebi — in nihče jih ne bo tako zaničeval. AUDI je čez noč izgubil vsa naročila in lahko je rekel samo »Goodbye, America«. Njegov delež pa sta nemudoma prevzela BMW in Jaguar. Vprašanje je, kdaj si bo ponovno pridobil ime (in kupce) kakovostnega nemškega avtomobila, kakršno ima v Evropi. No, ko smo že pri avtomobilih, verjetno vse zanima, kako je z JUGOM. Moram priznati, da je YUGOV na ameriških cestah vse več. V ZDA sem bil tudi 1 leto in takrat se mi je, če sem videl YUGO zdelo, kot če bi DC 10 pristal na leškem letališču. Letos temu ni več tako. VUGOV je vsepovsod dovolj in VUGO ima trenutno eno najboljših propagandnih kampanij v ZDA. Pojavlja se v glavnem pri športnih prenosih in je tudi sponzor NFL — lige ameriškega profesionalnega nogometa. V ZDA je trenutno tudi zelo popularen film z naslovom »DRAGNET« (neke vrste policijska komedija) z Danom Akrov-dom (Preganjalci duhov, Kolo sreče itd.) in v tem filmu se policaji ne preganjajo s Chervoleti ali Cadillaci, ampak z YUGO-ti. Za vso to reklamno akcijo stoji seveda YUGO America. Brez dvoma je YUGO našel svoj segment trga, vendar je škoda, če bi le ta ostal vedno isti — cenovno in kvalitetno najnižji. Kako uspešen je YUGO, pove tudi to, kar nam je dejal eden od vplivnih ameriških poslovnežev: »Prej nihče ni vedel, kje je Jugoslavija, danes pa temu ni več tako.« Če je YUGO znan po svoji ceni, pa je ELAN po svoji kvaliteti. Nobenega dvoma ni, da sta to dve jugoslovanski znamki, ki jih večina Američanov posredno ali neposredno pozna. Tako sem bil res ponosen, da sem iz ene od redkih jugoslovanskih firm, ki jih Amerika pozna. Seveda tudi drugi izvažajo v ZDA, vendar največkrat ne pod svojo blagovno znamko, največkrat za našimi izdelki (kot so npr. stoli) stojijo druge bolj renomirane firme, ki proti proviziji našim proizvajalcem »posodijo« svoje ime. Ob tem se bralcu mogoče postavlja vprašanje, zakaj naj bi se šel kdo nekaj učit v ZDA, če pa tam tako dobro »stojimo«. Odgovor bi bil, da nisem, šel tja raziskovat možnosti za še večjo prodajo smuči, ampak sem šel predvsem zato, da bi spoznal, kako deluje tržišče s popolno konkurenco, kako deluje »zakon ponudbe in povpraševanja«, kako se obnaša potrošnik in kako proizvajalec — na splošno, kako se obnaša tržišče, na katerem je kupec »boss« (glavni). Seveda bi se naučil tudi vse druge stvari, ki se specifično nanašajo na ZDA in ki bi nam v bodočnosti omogočile čim boljše prilagajanje trgu in povpraševanju na njem. Program se je začel 1. junija na Brdu. Grupo je sestavljalo 25 kandidatov in vsi razen enega smo bili iz večjih slovenskih podjetij (Gorenje, Intertrade, Slovenijales, Iskra, Železarne, Metalna itd.). Prvič je bil na tem šolanju tudi en kandidat druge republike in sicer iz Srbije. Druge zbornice so očitno ugotovile, da je tako šolanje bolj koristno, kot pa da vsak po svoje hodi v tujino brez kakršnegakoli znanja, večkrat bolj na izlet kot pa na službeno pot. Prvi del programa se je tako začel na Brdu in tu smo naslednjih 14 dni spoznavali ameriški družbeni sistem, — pravni gospodarski in različni družbeni vidiki so bili na sporedu vsak dan od osmih zjutraj do petih popoldne. Profesorji z ljubljanske Univerze in pa trije gostujoči profesorji iz Clevelanda so nas vsak dan kar pridno zalagali z različnimi materiali, tako da smo morali prebirati literaturo tudi zvečer, če smo hoteli naslednji dan slediti predavanjem. V soboto, 13. junija, je napočil dan »velikega« odhoda. Zame ta odhod ni bil preveč lahek, saj sem le pet dni prej dobil hčerko in smo se morali tako po 120 urah, ki smo jih preživeli skupaj, sedaj za naslednje tri mesece ločiti. Zbor skupine v Ljubljani ob štirih zjutraj, polet iz Zagreba v Frankfurt, iz Frankfurta v New York in od tam v Cleveland — 23 ur na poti in prihod v campus (študentski dom) je bil pravi blagoslov. Po dvanajstih urah spanca (časovna razlika je res zoprna zadeva) smo si naslednji dan ogledali Cleveland. Le ta je bil še pred desetletjem ali dvema mesto z več kot milijon prebivalci, dokler ni postalo jasno, da ameriško jeklo na svetovnem trgu ni več konkurenčno. Prodor japonske konkurence je povzročil, da so večino železarn zaprli (danes zaradi strateških potreb umetno vzdržujejo le še 3) in število prebivalcev se je znižalo na 600.000. Ostala je le cenena delovna sila (črnci), ki dobiva državno podporo in nima nobenega interesa, da bi si poiskala delo. Mogočne zgradbe spominjajo na blišč minulih časov, ko je bilo mesto še železarska prestolnica in ko so nekateri njegovi meščani, kot npr. Rockefeller obogateli z nafto iz Ohia. Večina Američanov si Cleveland še danes predstavlja kot umazano železarsko mesto, ki je bilo nekoč bogato, danes pa živijo v njem le še črnci. Vendar temu v zadnjih desetih letih ni več tako. Mesto se je povsem »prestrukturiralo« — namesto železarn so sedaj tu moderne, visoke zgradbe in namesto železa prodajajo svoje storitve. Ogromno je pravniških pisarn, reklamnih agencij bank itd. Cleveland je center za moderno medicino in njihova klinika za kirurgijo ima v ZDA vsaj tak sloves kot Klinični center v Ljubljani. Umazanije v samem centru ni in res se trudijo, da bi ohranili čistočo. Tistih nekaj železarn, ki še obratuje, ima brez izjeme čistilne naprave. V jezeru Erie je bilo še pred leti vsako kopanje zdravju nevarno, danes pa je voda izredno čista. Tako se Cleveland tudi vse bolj odpira turizmu. Številne dobro organizirane propagandne akcije privabijo vsako leto več milijonov turistov, ki lahko obiščejo številne prireditve. Cleveland je etično izredno bogato mesto: Američani slovenskega, nemškega, madžarskega, angleškega, mehiškega in drugih porekel vsako leto organizirajo številne festivale, kot so Festival plesa, Festival narodnih jedi, Festival filma itd. Druga največja sejmiščna zgradba na svetu (svoj čas je služila za izdelavo tankov) z več kot stotisoč kvadratnimi metri površine je vsakoletni gostitelj več mednarodnih sejmov. Začeli so tudi z revitalizacijo starega dela mesta, ki se imenuje Flats in ki je bilo svoj čas središče mestne umazanije. Danes je tam že več restavracij in lokalov, ki s svojo nostalgijo budijo spomin na dvajseta in trideseta leta. Odprtih je tudi nekaj novih klubov in diskotek. V zadnjo, ki so jo odprli, je lastnik vložil cela 2 milijona dolarjev. Cleveland ima tudi izredno lepo galerijo umetnosti z deli takih mojstrov kot so Picasso, Lu-trec Rembrandt, itd. Verjetno je to ena najbogatejših galerij na svetu. Slike in kipe so v glavnem nakupili pred svetovnima vojnama po Evropi, takrat ko je posel v Clevelandu cvetel in je bil nakup umetnin izredno dobra naložba. Naslednjih 14 dni smo preživeli na moderni univerzi, zgrajeni pred 25 leti. Študij je bil v glavnem namenjen poglabljanju znanja o marketingu Predavatelji so bili z univerze, v popoldanskem terminu pa so predavali tudi »ljudje iz prakse«. Študijske metode se v ZDA bistveno razlikujejo od naših v eni stvari — študentje se učijo na primerih iz prakse, jih analizirajo in o njih razpravljajo. Le neznaten del je namenjen čisti teoriji. Pri nas pa je to ravno obratno: veliko teorije, ki v praksi ne funkcionira. Eden od profesorjev je komentiral, da on sploh ne predava kaj takega, kar se v praksi še ne bi zgodilo. To se očitno zelo dobro pozna v praksi, saj diplomanti pridejo zelo dobro pripravljeni na svoja prva (Nadaljevanje na 9. strani) Marketing in drugi vtisi o ZDA (Nadaljevanje z 9. strani) delovna mesta. Tudi naš sistem dela je temeljil na tem — po predavanjih (ki so trajala do petih popoldan) smo imeli večerjo, potem kakšni dve uri za rekreacijo, zvečer pa branje literature in pa primera, o katerem bo naslednji dan tekla debata. Poleg tega smo se šli še poslovno igro, ki se ji reče Micromatic. Glavno vlogo ima računalnik IBM PC, ki simulira okolje, v katerem posluje 6 firm, ki si med seboj konkurirajo. Vsako od teh firm predstavljajo štirje člani, njihova organizacija pa je približno taka kot v našem PO (marketing, finance, proizvodnja in splošno). Igra poteka prek računalnika enkrat tedensko, po vsaki odločitvi skupina dobi rezultate, ki jih potem analizira (položaj na trgu, konkurenčnost, finančna moč itd.). Vse poteka tako kot v resničnem življenju, vse odločitve so dokončne in jih ni mogoče spreminjati. Prednost te igre pred resničnostjo je le v tem, da te pri zavoženih investicijah ali odločitvah nič ne udari po žepu, ampak vse ostane le na papirju. Kljub temu smo videli (tudi v realnem življenju), da trg ne oprošča in da se poslovne napake ne socializirajo tako kot pri nas — vsak je namreč svoje sreče kovač. Po prvem delu v ZDA smo odšli na ekskurzijo v Chicago. Leta je večmilijonsko mesto in center za prodajo kmetijskih pridelkov v ZDA. Tako je v tem velemestu naj večji vtis na nas naredila borza kmetijskih pridelkov in plemenitih kovin. Poleg nje smo si ogledali tudi več svetovalnih agencij in pa Mac Donald’s — »hamburger« — univerzo. Mac Donald’s je največja veriga restavracij s hitro hrano (hamburgerji) na svetu. Kako uspešni so in koliko denarja dobijo od tega, da prodajajo svoje ime, s katerim garantirajo standardno kvaliteto, pove že dejstvo, da imajo eno najlepših in najmodernejših univerz, kar sem jih videl v ZDA. Na tej univerzi se učijo managerji Mac Donaldsovih restavracij le eno — kako uspešno in konkurenčno voditi svoje restavracije. Na tej univerzi so nam kot izvedenci za mednarodna vlaganja predavali o skupnih vlaganjih v ZDA in v tujini. Mac Donald’s namerava v naslednjem letu odpreti svojo prvo restavracijo pri nas in sicer v Beogradu. Glavno oviro na splošno pri skupnih vlaganjih v Jugoslavijo predstavlja predvsem obstoječa zakonodaja, ki ovira tuje partnerje, da bi imeli popolno kontrolo nad poslovanjem naših podjetij. Če bi spremenili obstoječo zakonodajo, ki zahteva, da ima jugoslovanski partner večinski delež (kontrolo), potem bi bila Jugoslavija veliko bolj zanimiva za tujce. Po štiridnevnem bivanju v Chicagu smo se vrnili nazaj v Cleveland in nadaljevali s študijem. Tokrat je bil poudarek na ameriškem pravnem sistemu, ki je bistveno drugačen od našega. Temelji namreč na angleškem »Common Law« sistemu, katerega značilnosti je tudi, da se za- koni oblikujejo na podlagi prakse, oz. sodb, ki so bile izrečene v preteklosti. Edina zadeva, po kateri se mora sodnik ravnati, je ustava. Če torej sodnik dobi v roke specifičen primer, ki kdaj prej v preteklosti še ni bil obravnavan, zanj lahko izreče sodbo, po svoji presoji in se s tem vpiše v zgodovino, saj bodo morali ostali sodniki kdaj v bodoče, če se bo pojavil enak primer, uporabiti njegovo razsodbo. V enem od »vveekendov« smo si ogledali tudi Niagarske slapove in poslušali predavanja o tem, kako se je turizem vključil v industrijo. Nedaleč od Niagare je industrijsko mesto Buffalo s številnimi jeklarnami in kot tako je velik porabnik elektrike. Izliv enega ogromnega jezera v drugo ustvarja mogočne slapove, ki so že skoraj poldrugo stoletje svetovna turistična atrakcija. Obenem so tudi ogromen potencial električne energije. Nikola Tesla, ki so mu na Niagarskih slapovih postavili spomenik, je bil tisti, ki je omogočil, da so se slapovi začeli izkoriščati tudi v gospodarske namene. Ker bi se s tem, da bi šla voda po posebnih ceveh v elektrarno, slapovi bistveno zmanjšali, so se odločili, da bo elektrarna obratovala s polno paro le ponoči, ko turisti spijo, podnevi pa z bistveno manjšo močjo. Tako bodo slapovi še vnaprej privabljali turiste, obenem pa Buffalo in devet-milijonski New York napajali z električno energijo. Ob koncu julija smo imeli zadnjo, skoraj osemdnevno ekskurzijo v New York in Washington. Skoraj en dan vožnje z avtobusom je od Clevelanda do Was-hingtona. Vmes smo imeli postanek v Gettysburgu, ki ga marsikdo pozna iz nadaljevanke »Sever in Jug«. Gettysburg je bil namreč prizorišče odločilne bitke iz ameriške državljanske vojne in še danes je tam vse tako, kot da bi se čas leta 1854 ustavil. Vse ima seveda svoj cilj — privabiti čimveč turistov s polnimi žepi. Nič namreč ni zastonj in Američani znajo izvabiti denar iz žepa. Washington, glavno mesto v ZDA, nas je pričakalo v vsej svoji lepoti, lepe bele stavbe, urejenost in čistoča so glavne odlike tega mesta. V Washingtonu ni nobene industrije, ki bi onesnaževala okolje in res mesto da občutek, da je v njem le sedež ameriške administracije in tudi diplomacije. Washington ima tudi brez števila muzejev in galerij, ki začuda ne zaračunavajo nobene vstopnine. Izjema je Mt. Vernon, kjer je živel in umrl pr- vi predsednik ZDA George Was-hington. V Washingtonu smo bili tudi na Svetovni banki, Zunanjem ministrstvu, Trgovinski zbornici in pa jugoslovanski ambasadi. Povsod so nas lepo sprejeli in tudi njihovo mnenje o Jugoslaviji je bilo na splošno ugodno. Oviro za še boljše sodelovanje vidijo v obstoječih zakonih o skupnih vlaganjih, vendar upajo, da se bodo spremenili. Vidijo nas tudi kot velikega dolžnika, ki sicer redno odplačuje svoje obveznosti, vendar takratna zahteva jugoslovanske vlade za odlog plačila 200 milijonov dolarjev ni najbolje vplivala na odnose. Kljub temu je očitno, da je v interesu obojih — ZDA in Jugoslavije — da se izkopljemo iz dolga. Seveda je to v največji meri odvisno od nas samih. Drugi del ekskurzije je potekal v devetmilijonskem New Yorku. Tam smo si ogledali borzo vrednostnih papirjev, predstavništvo Ljubljanske banke in pa poslušali številna predavanja. Še najbolj zanimivo je bilo predavanje predstavnikov »Pep-si Cole« o.t.i. »cola vojnah«. Za naše razmere je naravnost neverjetno, kako se obe coli tepeta za čimvečje tržišče. Vojne potekajo v stilu »Coca cola je zanič — pijte Pepsi« in obratno — vse to vsak dan preko številnih reklam na televiziji. Amerika je res kruta. New York smo spoznali v vsem blišču in pa tudi bedi. Prebivali smo v Bronxu, za Harlemom najbolj zloglasnim delom New Yorka, na univerzi Ford-ham, ki je bila res prava oaza sredi puščave. V tem delu prebivajo v glavnem črnci in portori-čani in vsak dan med deseto zvečer in tretjo uro zjutraj je na vsakem vogalu policaj. Takrat je namreč največ kriminala in nikoli nismo šli ven v skupini manj kot treh in z ne več kot 10 dolarji v žepu. Po svoje smo bili kar zadovoljni, ko smo zapuščali New York, ki s svojim Broadwa-yem in Manhattnom nikoli ne zamre. Po še enem tednu študija smo začeli s prostovoljno prakso v večjih ameriških podjetjih. Sam sem izbral reklamno agencijo Marshalk Inc., ki spada med deset največjih ameriških agencij te vrste. Njihova glavna stranka je Xerox z 127 milijoni dolarjev, ki jih letno izloča za propagando. V tej firmi so mi pokazali si- stem reklamiranja, analize trga in potrošnika ter uspešnosti izdelka. Res je kar cela znanost, kako doseči pravi segment trga. V agenciji so mi dali tudi podatke, ki so mi zelo pomagali pri izdelavi diplomske naloge, v kateri sem raziskoval možnosti prodaje ELANOVIH jadrnic v ZDA. Tržišče plovil v ZDA je res ogromno — letno prodajo kar za 14,5 milijarde dolarjev izdelkov, ki so v kakršnikoli povezavi z vodnimi športi. Letno prodajo tudi kakšnih 4.000 jadrnic daljših od 30 ft. V prejšnjih letih, ko je bil dolar močan, je bilo veliko uvoza in domači proizvajalci enostavno niso bili konkurenčni, vendar danes temu ni več tako. Tujci izgubljajo svoj delež na trgu, le-tega pa pridobivajo domači proizvajalci. Če bi hoteli izvažati v ZDA, bi morala biti naša izvozna cena bistveno nižja, kot je. Problem v ELANU so izdelavni stroški, ki so precej veliki, tako da bo trg za naša plovila v bližnji prihodnosti zaradi cene očitno zaprt. Za trg je tudi značilno, da zahteva izjemno visoko kvaliteto izdelave in servisa in tudi v tem pogledu bi moralo biti precej narejenega. Nalogo sem po končani tritedenski praksi tudi uspešno zagovarjal. Sledila je še svečana podelitev diplom, ki ji je prisostvoval tudi jugoslovanski ambasador v ZDA tov. Kovačevič, in pa ocena programa. Ocenili smo, da je bil program uspešen in dali tudi določene pripombe s ciljem, da bi naslednja skupina odnesla s študija še več. Mislim, da bi bilo dobro, da bi se v bodoče še kdo iz ELANA udeležil tega specialističnega študija. Spoznanja o trgu s popolno tržno konkurenco bodo namreč v bodoče vedno bolj pomembna za tako izvozno usmerjene firme, kot je ELAN. Tristan Ažman Delo opisov smuči in posebne izvedbe Nekaj za organizirano organizacijo (Razmišljanje — v razmislek) V letošnji peti številki našega časopisa sem pod gornjim naslovom omenil značilnosti uspešnih in učinkovitih podjetij. Med »desetimi zapovedmi« je bila navedena in kasneje osvetljena fleksibilnost kot »četrta zapoved«. Danes pa si oglejmo nekatere vzorčno-posledične odvisnosti med načini vodenja in rezultati. Poskušajmo (hipotetično na postavljenih modelih) predvideti posledice povezav med zastavljenimi cilji podjetja, načini vodenja podjetja, reakcijami sodelujočih ter končnim rezultatom. PREDPOSTAVIMO, DA IMA PODJETJE: 1. dobro organiziran načrt postopanja (vsakdo ve kaj, kako, kdaj in zakaj mora nekaj narediti) 2. visoko zastavljene cilje (Cilje pa moramo seveda ločevati od želja. Cilji so namreč realno postavljeni, časovno opredeljeni in kvantificirani rezultati v bodočnosti. Želje pa so žal samo želje.) 3. visoke zmogljivosti (tako v ljudeh in znanju kot v tehniki) Zaradi lažje opredelitve posledic navajam samo dve skrajnosti v načinu vodenja: VARIANTA ».A« (CllNA) — centralistično — avtarhično VARIANTA »B« (BELA) — decentralistično — demokratično Izrazne oblike ene ali druge variante pa se kažejo v: »A« »B« princip podpirajočih odnosov teamsko delo skupinske metode nadzora uporaba sistemskih principov vsestranske komunikacije — neposrednih hierahičnih pritiskih na rezultate (tudi za vsako ceno) — vključevanje zvez v sistem (sistem VIP — veze in poznanstva) — uporaba tradicionalnih sistemov — »friziranje« rezultatov — prikrivanje informacij — enosmerno komuniciranje V realnem življenju je seveda med tema dvema črno-be-lima skrajnostima množica bolj ali manj sivih nians. Kakšne situacije objektivno lahko pričakujemo v eni ali drugi varianti? VARIANTA »A« prav gotovo vodi k manjši skupinski zavesti, nižje postavljenim ciljem, večjim konfliktom in nesodelovanju; ni vzajemne pomoči, tehnična pomoč med organizacijskimi enotami je »v partnerju na dnu.« Zaposleni imajo občutek neutemeljenih pritiskov, izgubljajo motiviranost za delo, odnosi do predpostavljenih niso ugodni — v skrajnosti celo sovražni, prepad med nadrejenimi in podrejenimi se širi in je vedno globlji, zaposleni so kvečjemu poslušni, ne pa inovativni, nezaupanje je prisotno na vsakem koraku. Nasprotno pa VARIANTA »B« pelje k večji zavesti skupine, pripadnost skupine se jača, podcilji skupine so visoki in usklajeni s cilji podjetja, sodelovanje in pomoč je »na nivoju«, teamsko delo je vsakdanja pojavna oblika in način reševanja globalnih problemov, občutkov neutemeljenih pritiskov ni, motiviranost raste, odnos nadrejeni : podrejeni izgublja svoj smisel in se spreminja v odnos sodelavec : sodelavec, inovativnost narašča, prav tako pa tudi zaupanje v sodelavce, zaupanje v informacije,.. . In kakšni so končni rezultati podjetja, ki ga vodimo po varianti »A« ali po varianti »B«? Pri varianti »A« se: 1. vsi načrti postopanja »sesujejo« 2. podjetje nikoli ne doseže zastavljenih ciljev 3. zmogljivosti ostanejo neizkoriščene — obseg prodaje / proizvodnje je vedno nižji in nižji — nivo kvalitete izdelkov / storitev pada — stroški so vedno višji in višji — osebni dohodki so vedno nižji (absolutno in rela- tivno) — živčnost in napetosti so iz dneva v dan večje, večajo se pritiski, ki istočasno povzročajo še večje protirekacije, podjetje se pričenja vrteti v vedno manjšem krogu, ki ima svoj končni cilj v svojem centru kroga, to pa je v likvidaciji. Pri varianti »B« pa se: 1. vsi načrti postopanja dopolnjujejo, sprotno izboljšujejo 2. cilji se dosežejo / presežejo 3. zmogljivosti maksimalno izkoristijo — obseg prodaje je v stalni rasti; — podjetje obvladuje stroške; — nivo kvalitete je v optimalnih mejah; — realni image podjetja zato raste; — osebni dohodki absolutno in relativno rastejo. NAMESTO ZAKIJUČKA: Postavljeni modeli v črno-beli tehniki so nam lahko izhodišča in če drugega ne vsaj pripomoček pri razmišljanju in odločitvah o vseh bodočih in preteklih spremembah normativnih aktov vse od ustave pa do zakona o združenem delu, vse od sprememb statuta delovne organizacije do raznoraznih pravilnikov. Čučnik Milan Krvodajalska akcija v občini Radovljica Občinska organizacija RKS Radovljica ima redno letno krvodajalsko akcijo od 17. do 25. novembra 1987. O akciji želimo obvestiti čim-več delovnih ljudi in občanov. »Občinska organizacija Rdečega križa Radovljica organizira redno letno krvodajalsko akcijo, ki bo: — od 17. do 20. novembra na Bledu, — 24. novembra v Kropi, — 25. novembra v Boh. Bistrici. Vpis bo vse dni od 7. do 13. ure. Prosimo vse zdrave občane, starejše od 18 let, da se akcije udeležijo v čimvečjem številu. Vabimo predvsem mladino. + Kri, življenjska tekočina, rešuje človeška življenja. Pri odvzemu krvi uporabljamo igle za enkratno uporabo, zato je vsakršna možnost okužbe izključena.« OBČINSKA ORGANIZACIJA RKS RADOVLJICA Iz naše ambulante Letovanje v letu 1987 Ob zasledovanju podatkov ugotavljamo, da interes za letovanje v počitniških enotah narašča (razen v letu 1984, ko je povprečna zasedenost glede na prejšnje leto padla za en dan) in da so bile počitniške enote zasedene: leta 1983 69,6 dni leta 1984 68,6 dni leta 1985 73,7 dni leta 1986 76,1 dni in letos 81,1 dni. Število družin in oseb, ki so letovale, ter število nočitev (s primerjavo z letom 8(5): Če smo preteklo leto govorili o pričetku in zaključku »turistične sezone«, lahko tokrat rečemo, da smo sezono pričeli z istim datumom, to je 25. aprilom, zaključili pa je ne bomo, saj bo po zaslugi novih počitniških enot v Bohinjski Bistrici m z namestitvijo termoakumulacijskih peči v brunarice v Cateških toplicah, sezona trajala skozi vse leto. Razpolagamo s skupno 300 ležišči v 61 počitniških enotah na 17 različnih krajih (28 prikolic — 137 ležišč, 3 počitniške hišice — 15 ležišč, 3 brunarice — 18 ležišč, 6 kontejnerjev — 24 ležišč in 21 apartmajev — 106 ležišč). V glavnem so vse enote ob morju (razen 3 brunaric in 2 prikolic v Čat. toplicah in 4 apartmajev v Bohinjski Bistrici). Počitniške enote so bile povprečno zasedene 81,1 dni (lani 75,8), po krajih, s primerjavo za 4 leta nazaj, pa je bila zasedenost posameznih enot takale: Kraj 1983 1984 1985 1986 1987 Bunculuka 51 73 81 59 Baška 74,3 61 55,3 65,3 61,3 Ježevac 67,5 63 Rab 59 86 71,5 64,5 Stoja 62,7 69 65,2 Pakoštane 43,2 63 66,7 74,7 65,7 Ulika 63 63 61,5 66 67 Vrsar 53,5 57 65 65,5 73 Selce 49,5 43,5 61 75,7 76 Pag 50 80,5 66 76 Lanterna 61,8 73,2 62 68,2 78,2 Martinščica 70,4 73,6 80,3 76,1 80,4 Mali Lošinj 69 69,5 78 78,5 83,5 Lopari 65,2 85 Bohinj 87,2 (nov. 86—okt. 87) Červar 84,2 91,6 95 99 96,8 Čatež — prik. 85,5 128 115,3 104,7 110,5 Čatež — Brun. 94,6 167,3 Povprečje 65,4 67,9 74,4 75,8 81,1 Pregled povprečne zasedenosti posameznih kraiev od 1983 do 1987 Kraj Povprečje 83—87 Selce 61,1 Pakoštane 62,7 Vrsar 62,8 Baška 63,4 Ulika 64,1 Ježevac 65,3 od 1986 dalje Stoja 65,6 od 1985 dalje Bunculuka 66 Pag 68,1 od 1984 dalje Lanterna 68,7 Rab 70,2 od 1984 dalje Lopari 75,1 od 1986 dalje Mali Lošinj 75,7 Martinščica 76,2 Bohinj (nov. 86—okt. 87) 87,2 Červar 93,3 Čatež — prik. 108,8 Čatež — brun. 131 od 1986 dalje Povprečje v petih letih 75,8 Kraj (v oklepaju št. objektov) Družin 1987 1986 Oseb 1987 1986 Nočitev 1987 1986 Vrsar (4) 38 31 132 113 292 262 Čatež-brunarice (3) 71 41 242 134 502 284 Čatež-prikolice (2) 30 44 84 141 221 314 Selce (3) 30 32 111 120 228 227 Boh. Bistrica (4) 67 — 201 320 Červar (5) 65 63 252 258 484 495 Lošinj-Lopari (5) 46 33 199 138 425 326 Martinščica (7) 60 59 240 217 563 533 Lanterna (6) 58 49 214 186 469 409 Krk-Baška (3) 22 23 75 82 184 196 Krk-Bunculuka (1) 6 8 24 26 59 81 Krk-Ježevac (3) 21 17 79 58 189 135 Pag-Novalja (2) 15 14 53 55 152 132 llab-Lopar (2) 13 14 46 51 129 143 Lošinj-Čikat (2) 18 17 60 60 167 157 Pakoštane (3) 21 22 75 79 197 224 Stoja-Pula (4) 30 31 96 115 261 256 Ulika (2) 18 17 61 59 134 132 Skupaj (61) 629 515 2244 1892 4976 4306 Opomba: V Čateških toplicah so bile lani 3 prikolice, letos 2, v Ježevcu lani 2, letos 3, podatek za Bohinjsko Bistrico pa velja za datum november 86—oktober 87. Pregled vseh letovalcev in nočitev v obdobju 1985—1987: Družin Oseb Nočitev 1987 1986 1985 1987 1986 1985 1987 1986 1985 Elan 509 435 371 1835 1672 1282 Upok. 34 15 21 110 48 59 Elan — A 16 17 25 58 61 86 Zunanji 70 30 23 241 111 78 Skupaj 629 515 440 2244 1892 1505 4976 4306 3902 Opomba: zunanji uporabniki so: a) poslovni partnerji b) Elanovi štipendisti c) ožji svojci naših delavcev d) druge osebe, ki imajo v Elanu nekoga, ki zanje poda ustrezno izjavo, oziroma garancijo STROŠKI LETOVANJA Za najemnine, elektriko, vodo, komunalne prispevke, nabavo novih osnovnih sredstev (4 prikolice in nekaj pohištva) in drobnega inventarja ter vzdrževanje in ostale stroške smo letos (do 30.9.) plačali 40.691.553 din (lani 96.000.000 din — tu je treba upoštevati, da smo v lanskem letu imeli precejšnje investicije v nove objekte). Od prispevkov uporabnikov smo zbrali 7.645.278 din (lani 2.202.000 din). Pod »prihodke« pa lahko štejemo še 3.900.000 din od prodaje starih prikolic iz Vrsarja. Od 23. 09.—22. 10. 1987 so potekale inventure in zapiranje enot. Ob tej priliki je bilo ponovno ugotovljeno več nepravilnosti, oziroma neodgovornega ravnanja uporabnikov, predvsem zapustitev neočiščene počitniške enote (5 primerov) in puščanje raznega inventarja in opreme izven objektov (11 primerov), in en primer, ko zadnji uporabnik prikolice ni zaklenil. Pregledane so bile tudi knjige pripomb. Uporabniki so imeli največ pripomb na čistočo (15 primerov), saj njihovi predhodniki objektov niso očistili, kot bi bilo treba. Vse te pripombe bomo posredovali komisiji za družbeni standard, ki bo sprejela določene ukrepe. Prav tako bomo komisiji posredovali ostale pripombe (glede lokacij, opreme, raznih sprememb), ki jih bo obravnavala in sprejela sklepe, kaj se sprejme in kaj zavrne. Ob tej priliki bi radi vse delavce opozorili, da tudi vse v zvezi z letovanjem vzamejo bolj resno, saj smo v letošnjem letu imeli kar 78 primerov, ko so se delavci iz takšnih ali drugačnih razlogov odjavili, s čimer so povzročili veliko nepotrebnega dela. Vse uporabnike pa tudi pozivamo na gospodarno in odgovorno rabo počitniških enot. KAKO PA V LETU 1988? Glede na trenutna gospodarska gibanja ne načrtujemo kakšnih večjih investicij, upamo pa, da nam bo uspelo zamenjati vsaj 3 stare prikolice (11 let). Vendar pa je vse odvisno od zaključnega računa —■ to je, s kakšnim rezultatom bomo zaključili poslovno leto. Glede razpisa za letovanje v letu 1988 bodo vsi delavci pravočasno obveščeni v Tedenskem poročevalcu, sam razpis-pa bo objavljen v »SMUČINI«. Zdravko Vidic Proslava gasilcev Elana o prevzemu novega gasilskega vozila poziv sektorskega poveljnika aktivirala vsa društva v sektorju in izvedla kombinirano gasilsko vajo na skladišče vnetljivih tekočin. Pri vaji so društva prikazala način gašenja tega požarno ogroženega objekta. Po zaključku vaje je vsem 75 udeležencem spregovoril sektorski poveljnik tov. Niko Legat in podal oceno vaje, ki je bila uspešno izvedena. Po vaji je bila skromna slovesnost ob prevzemu novega gasilskega vozila. Ob tej priliki je predsednik našega društva tov. Andrej Resman najprej izročil ženski tekmovalni desetini in obema moškima desetinama našega gasilskega društva zlate in bronaste značke s področnega gasilskega tekmovanja v Kranju in jim tudi iskreno čestital. Po kratki predstavitvi pomembnosti tega dogodka je predstavnik DO direktor programa vzdrževanja, tov. Branko Renko pozdravil vse navzoče ter izročil vozilo svojemu namenu. Ob priliki prereza traku in izročitvi ključev poveljniku društva tov. Langus Slavcu je gasilcem še enkrat zaželel, da bi gasilsko vozilo čimmanj uporabljali za požarne intervencije. Tov. Renko je ob tej priliki v imenu DO čestital našim gasilkam in gasilcem za izredne uspehe na republi- j« , .... škem gasilskem tekmovanju Novo gasilsko vozilo izroče- v Kopru no svojemu namenu Elanovim gasilcem Bojan Zajc Štipendije v DO Elan Štipendiranje je ena od oblik pridobivanja kadrov, ki bo v prhodnosti dobivala vse večji pomen, če bomo želeli pridobivati delavce z večjim znanjem in ne bomo več toliko odvisni predvsem od nekvalificiranih delavcev, ki se pojavljajo na »trgu delovne sile«. V tekočem šolskem letu štipendiramo učence/študente za naslednje poklice: 4 učence za poklic obdelovalec lesa, 41 učencev za poklic lesar širokega profila, 13 učencev za poklic lesarski tehnik, 24 učencev za poklic strojni mehanik, 2 učenca za poklic strugar, 4 učence za poklic orodjar, 9 učencev za poklic strojni tehnik, 6 učencev za poklic elektroenergetik, 3 učence za poklic elektrotehnik, 1 učenca za poklic slikopleskar, 3 učence za poklic ekonomski tehnik, 1 učenca za poklic modni oblikovalec, 3 učence za naravoslovno-matematični usmeritvi, 3 študente za poklic ekonomist, 8 študentov za poklic diplomirani ekonomist, 1 študenta za poklic diplomirani pravnik, 1 študenta za poklic inženir lesarstva, 1 študenta za poklic diplomirani inženir lesarstva, 2 študenta za poklic diplomirani inženir kemije, 1 študenta za poklic inženir računalništva, 4 študenta za poklic diplomirani inženir računalništva, 1 študenta za poklic diplomirani inženir arhitekture, 3 študente za poklic inženir strojništva, 6 študentov za poklic diplomirani inženir strojništva, 1 študenta na proizvodno-marketinški usmeritvi. Poleg kadrovskih štipendij smo dodelili še 9 ELANOVIH štipendij, štipendijo pa prejema tudi 46 vrhunskih in perspektivnih športnikov-smučarjev in telovadcev. Kako pridobivamo štipendiste? Največ štipendistov za šolanje v srednjem usmerjenem izobraževanju pridobimo po informiranju učencev zaključnih letnikov okoliških osnovnih šol o možnostih pridobitve štipendije v naši DO, z organiziranjem ekskurzij učencev okoliških šol v DO, štipendiste za študij na višjih in visokih šolah pa pridobivamo iz vrst štipendistov, ki so bili štipendisti v DO že v srednjih šolah in na podlagi prijav na razpis kadrovskih štipendij. Pri izbiri štipendistov upoštevamo naslednja merila: učni uspeh, bližino bivališča do DO; pri študentih pa dajemo vedno večjo prednost tistim, ki so zainteresirani za učenje tujih jezikov ter za delo z računalniki, kar naj bi jim bilo v pomoč pri opravljanju delovnih nalog. Zfai se učenci/študenti odločajo za štipendije v ELANU. Elanovi štipendisti prejemajo štipendije, ki so med nai-visjimi tako v občinskem kot v republiškem merilu, imaio možnost izbire prevoznega sredstva v šolo (po Sporazumu o štipendiranju so DO dolžne kriti štipendistom prevozne stroške), vpeljan način opravljanja proizvodnega dela, delovne f ra.,s? ln Počitniške prakse, možnost letovanja v naših počitniških enotah, nabave smuči po sindikalnih cenah in, kar je najvažnejše, po končanem šolanju razporeditev na dela in naloge, za katera so se usposabljali. Pri analiziranju, od kod naši štipendisti prihajajo, ugotavljam, da se zelo malo otrok naših delavcev odloča za štipendijo v ELANU in jo raje iščejo po drugih DO, predvidevam pa, da se bodo tudi tu stvari obrnile. Lahko rečem, da si bomo s takim načinom štipendiranja zagotovili bogat kadrovski potencial: »doma« pa se bomo morali še dogovoriti, da bomo vsem štipendistom omogočili vsaj opravljanje pripravništva, ki naj bi bil tudi »zadnji filter« pred sprejemom v delovno razmerje. Rudi Antolin V okviru meseca požarne varnosti je bila 29. X. 1987 v Elanu proslava ob prevzemu novega gasilskega vozila, združena z gasilsko vajo sektorja Radovljica. Ob napovedani uri so se poleg Elanovih gasilcev na Alpski svetovni pokal 1987/88 moški Smuk Slalom Vele- slalom Super velesi. Paralel. slalom 1987 27.-29.11. Sestriere ITA X X 6.12. Val d’Isere FRA X 12.12. Val Gardena ITA X 13.12. Alta Badia ITA X 16.12. Madonna di Cam. ITA X IS.-20.12 Kranjska gora JUG X X 31.12. Schladming AUT X 1988 5.1. Bad Wiessee BRD X 9.-10.1. Garmisch-P. BRD X X 16.-17.1. Kitzbuhel AUT K X X 19.1. Adelboden SUI X 23.-24.1. VVengen SUI X X 30.-31.1. Chamonix-Morzine FRA X X 5-6.3. Whistler Mountain CAN X X 12.-13.3. Vail-Beaver Creek USA X X 19.-20.3. Are SWE K X X 22.3. Oppdal NOR X 26.-27.3. Saalbach AUT f X X X Skupaj 10 8 6 4 1 22.12. 87 Bormio ITA X Alpski svetovni pokal 1987/88 ženske Smuk Slalom Vele- slalom Super velesi. Paralel. slalom 1987 26.-28.11 Sestriere ITA X X 30.11. Courmayeur ITA X 4.-5.12. Val d'Isere FRA X X 11,—13.12. Leukerbad SUI K X X X 19.—20.12. Piancavallo ITA X X 1988 5.1. Megeve FRA X 9.-10.1. Les Diablerets SUI X X 15.-16.1. Pfronten BRD X X 17.1. Lenggries BRD X 23.-24.1. Badgastein AUT K X X 30.-31.1. Maribor JUG X X 4.-6. 3. Aspen USA X X X 12.-13.3. Rossland CAN X X 24.-27.3. Saalbach AUT F X X X Skupaj 9 8 6 4 1 22.12.87 Bormio ITA X Svetovni pokal v skokih — 1987/88 Reprezentanca v jadralnem letenju v Elanu Vsakoletno srečanje z jadralnimi piloti državne reprezentance, katerega skupni cilj je ocenitev rezultatov iz pretekle sezone in kovanje načrtov za vnaprej, postaja tradicija. Tako nas je z vodjem Miranom Ferlanom IG. X. 1987 obiskal širši krog reprezentantov: Šimenc, Stojkovič, Thaler, Kolarič, Pristavec, Starovič in Stariha; odsotna sta bila le Frenc (drugi po rangu za naslednjo sezono) in Peperko. Rezultati pretekle sezone (svetovno prvenstvo v Avstraliji) so bili pod pričakovanji, saj ponovitve uspehov iz sezon 1986 in 1985 ni bilo, delno tudi zato, ker zaradi prekrivanja v tekmovalnem koledarju (državno prvenstvo!) reprezentanca na letošnjem evropskem prvenstvu v klubskem razredu ni branila osvojenega zlata in brona z lanskoletnega prvenstva. Glavni cilj za vnaprej je tako svetovno prvenstvo 1989 v Avstriji (VViener Neu-stadt), kjer so naši najboljši piloti ob dobrem spoznavanju terena v naslednjem letu gotovo sposobni vsaj ponoviti dosedanje najboljše dosežke. Taka priložnost, ki nudi določeno prednost predvsem zaradi podobnega terena (naši najboljši imajo pri letenju v gorah več možnosti) in bližine prizorišča, se prav kmalu ne bo ponovila. Najpomembnejše tekmovanje prihodnje leto bo evropsko prvenstvo FAI razredov na Finskem. Udeležba dveh tekmovalcev v standardnem razredu verjetno ni toliko vprašljiva kot pa še enega ali dveh v 15 m razredu, za kar si bo treba sposoditi letala, ki jih pri nas ni. Posebej zanimivo in pomembno pa bo tudi državno prvenstvo prihodnje leto, ki bo v Lescah, saj bo odločilno za izbor tekmovalcev za svetovno prvenstvo 1989 v Avstriji. Problemi financiranja pri delu reprezentance ostajajo, v strokovnem smislu pa se vse bolj kaže potreba po skupnem letenju dveh (ali več), saj lahko le tako delo vodi k napredku in odpira večje možnosti za dober rezultat na največjih mednarodnih tekmovanjih. Potem ko smo reprezentante seznanili z razmerami in načrti ELAN-ovega oddelka gradnje letal, so izrazili zadovoljstvo z dosedanjim sodelovanjem in s pomočjo, ki že na posreden način pomeni veliko podporo temu športu pri nas, ter izrazili upanje, da bodo doseženi rezultati in pridobivanje znanja zagotovili kontinuiteto ELANOVIH prizadevanj tudi v bodoče. Tone Čerin 1. obdobje 1987 5.-6. 12. Thunder Bay CAN 12.-13. 12. Lake Placid, N. Y. USA 19.-20. 12. Sapporo JPN 30. 12. Oberstdorf BRD 1988 1. 1. Garmisch-Partenkirchen BRD 3. 1. Innsbruck AUT 6. 1. Bischofshofen AUT 9.-10. 1. Liberec-Harrachov TCH 2. obdobje 17. 1. Gallio/Asiago ITA 20.-24. 1. St. Moritz-Gstaad-Engelbere SUI 4.-6. 3. Lahti FIN 17.-20. 3. Oslo NOR 18. 3. Meldal NOR 26.-27. 3. Planica JUG Finale V Obnovljen prostor za izdelavo sit je bil nujen poseg pri oblikovalcih, tudi glede požarne varnosti Nov gasilski kombi Nagovor ob slovesnem prevzemu Elanova ženska gasilska desetina druga na republiškem tekmovanju v Kopru Moška Elanova gasilska desetina odlična četrta na republiškem tekmovanju v Kopru Naše gasilke druge v Sloveniji — gasilci četrti Razvojna pot našega gasilskega društva sega v l. 1950, ko je katastrofalni požar skoraj v celoti uničil našo delovno organizacijo. Ta požar je bil povod, da je bilo še v istem letu v Elanu ustanovljeno gasilsko društvo. Nadaljna razvojna pot društva je bila tesno povezana z razvojem same delovne organizacije. Leta 1957 smo razvili tudi dmštveni prapor. Število članov društva se je iz leta v leto večalo, podjetje nam je omogočilo, da smo nabavili tudi ustrezno orodje in opremo za gašenje požarov. Ob 15-letnici društva smo dobili novo gasilsko črpalko, pet let kasneje pa nov gasilski top. V' društvu se je vedno večja' skrb posvečala tudi izobraževanju samega članstva ter zaposlenih v delovni organizaciji. Vse sodobnejši razvoj tehnologije in same proizvod- Zahvale Ob smrti drage mame MARIJE MOHORIČ se zahvaljujem za izrečena sožalja, še posebno pa se zahvaljujem sodelavcem sedlarske delavnice za denar namesto venca na grob. Žalujoči sin Rok z družino Ob boleči izgubi drage mame ALOJZIJE ERIAČ se iskreno zahvaljujem sodelavcem strojne delavnice za izrečeno sožalje in denar namesto venca. Žalujoča hčerka Marija Metelko z družino Ob težki, boleči izgubi drage žene JUSTI SAJBIC se toplo zahvaljujem za nešteta sožalja prijatelje, znancem — sodelavcem Elana, za obisk na domu in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Franc SAJBIC nje je narekoval, da smo morali vzporedno s tem razvojem pristopiti k reševanju požarnovarnostnih problemov DO. Tako smo v nekaterih najbolj ogroženih objektih namestili avtomatske naprave za odkrivanje in gašenje požarov. Na podlagi izdelanega elaborata o reševanju požarne varnosti smo pristopili tudi k načrtnemu urejanju problemov požarnega varstva. Najpomembnejši mejnik v razvoju našega društva pa je izgradnja novega gasilskega orodišča l. 1984. S to izgradnjo je naše društvo kakor tudi sama DO pridobila nujno potrebne prostore za požarno dejavnost, ki jo zahteva današen razvoj DO. Nabava gasilskega avtomobila pomeni še en pozitivni korak k reševanju požarne varnosti v Elanu. Želimo, da bi vozilo res koristilo svojemu namenu. Z gasilskimi pozdravi NA POMOČ Ob težki izgubi drage mame tonCke kvas se zahvaljujem za izrečena sožalja, posebno pa sodelavcem iz plastike za denarno pomoč namesto venca na grob. Žalujoča hčerka Romana Gogala Ob smrti dragega očeta JOŽETA GUMILAR se zahvaljujem za izrečena sožalja. Posebna zahvala pa sodelavcem končne delavnice za denar namesto venca na grob. Žalujoča hči Ibolka Gumilar Ob boleči izgubi dragega sina BOŠTJANA ZUPANA se iskreno zahvaljujemo vsem članom kolektiva za izrečena sožalja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavkam in sodelavcem strojne delavnice, sindikatu za venec in ganljive poslovilne besede, njegovim sodelavcem v vzdrževanju pa za venec in denarno pomoč in tako velik obisk na domu. Žalujoči: mati, oče in sestra Tanja Izreden uspeh Elanovih gasilk in gasilcev na republiškem gasilskem tekmovanju v Kopru. Letošnje leto je predkongresno leto, saj bo prihodnje leto v Celju republiški kongres Gasilske zveze Slovenije. V počastitev tega dogodka so bila v letošnjem letu organizirana različna gasilska tekmovanja, v katera so bila vključena vsa gasilska društva iz naše republike. Elanovi gasilci smo se najprej udeležili občinskega gasilskega tekmovanja 14. 6. 1987 na Bledu in sicer s tremi desetinami. Članice so osvojile 1. mesto, enako mlajši člani, medtem ko so starejši člani v svoji skupini osvojili odlično 2. mesto. Na področnem tekmovanju v Kranju 27. G. 1987 so bili naši gasilci ponovno odlični, saj so bile članice in mlajši člani pono- vno prvi in s tem prvaki Gorenjske, starejši člani pa so ponovno osvojili 2. mesto. Na podlagi doseženih rezultatov so se članice in mlajši člani uvrstili na republiško gasilsko tekmovanje, ki je bilo 10. in 11. 9. 1987 v Kopru. Na tekmovanju, kjer so sodelovala najboljša gasilska društva Slovenije, smo dosegli izjemen uspeh, saj so ženske osvojile 2. mesto in s tem srebrno medaljo, moški pa odlično 4. mesto. Srebrna medalja naših gasilk je edina, ki so jo dosegli gasilci ne samo iz naše občine, ampak s cele Gorenjske. Doseženi rezultati naših gasilk in gasilcev ne predstavljajo samo pomembnega tekmovalnega rezultata, ampak morajo pomeniti tudi strokovni napredek pri izvajanju naše požarne zaščite. Bojan Zajc Elanovci na kvizu »Plamen« v Škofji Loki Ob zaključku akcije igre »Plamen«, ki jo je organizirala Republiška gasilska zveza Slovenije, je bilo 23. 10. 1987 v Škofji Loki organizirano tudi javno žrebanje nagrad. V sklopu te prireditve je bil izveden tudi kviz s požarno-varnostno tematiko, s tem da so v kvizu lahko sodelovali le člani 1)0, ki niso včlanjeni v gasilske organizacije. Na kvizu so tekmovale 3 ekipe, ki jih je izbrala Gasilska zveza Slovenije in sicer: Elan Begunje, Alples Železniki in Železarna Jesenice. Ekipo Elana so sestavljali: Hrovat Andrej, Škofič Pavel, Gračner Drago in Noč Mojca. Po nekoliko slabšem začetku (trema, tehnične pomanjkljivosti s strani organizatorja) je vse steklo v redu, tako da je bil drugi del tekmovanja predvsem v znamenju Elana. Naša ekipa je bila na koncu druga, za ekipo domačinov. Tekmovanje je vsekakor doseglo svoj namen, saj smo s sodelovanjem in navezavo osebnih stikov s sodelujočimi in občinstvom še enkrat afirmirali ugled naše DO. Bojan Zajc Uspešna sektorska vaja v Elanu ob mesecu požarne varnosti Iz naše ambulante 16 SMUČINA ZAHVALA Vsem, ki so mi stali ob strani ob težki prometni nesreči moža Francija Zupančiča, se najlepše zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem Elanovi socialni službi in reševalcem za izredno skrb in požrtvovalnost. Boža Zupančič UREDNIŠKI ODBOR: Knafelj Slavko (odgovorni urednik), Šmit Vito, Jan Igor, Mertelj Marjan, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Rupar Marija, Bulovec Franc, Žirovnik Marjana. Smučina šteje med proizvode 7. točke I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421-7-72); naklada: 1700 izvodov. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj. Nova panorama »Elana« Še montaža vrvi in Jovnica bo gotova mmmt