ojni spominL !TJ«na5 Ooleo.)i (Dalje.) Pred menoj je stala na dveh — opica in me je pogledovala j.osmehljivo-zaniftevalno. Zival je bila precej velika in se je lotiia kar raeni nič tebi riič mojih žepov. Kar po rrsti jih je za6ela preti"iavati ter vohati v nje. Prebil sem mu<-ne trermtke v negotovosti, da se ne sprimeva z zvefino na življenje in srart. Iz teles::o in dušno mučne zadrege me je rešil mfanterist, ki &e naraa je približal od zadaj in po-¦božal mo o prijatoljico z besedami: ,,No, naš Pagatel ie gre zopet k obedu." K;)ztolmačil mi je še, da je opica last gospodarja žmihrodske pristave. Vsako opoldne obišče enkrat posto anke, kjer se nasiti pri častnikih, nato pa zopel orlirie domov. V'rnivgi Se v naš stan, sem stnvil tovarišem 10 -Pteklenifi šnmpanjca, fie bi sploh kateri uganil, katern živnl da sem srpftnl irlanes na galiških tleh in v strelskih jarkih. Probrodili so vso živalsko kramo vendar n-ice ni omenil nnboden. Veliki teden v četrtek ter petek bi si bil rad privo^il naš pospod nhorst rib iz Strype. Pravil sPm mn. da so naiti bo lov potovo obnesel, če se lohmo ribiega življen.ia z okrazHom in ro^nimi granatami. Za t;i nasvet še je stnri obrectnil, da sem —. brezsrčpn hnrbar, ki bi se drznil lotiti nedolžnih ri-<! bio s sfrclnm, ko ie vendar že po ribarskem zakonu prerovodano z nabnii loviti. Sem si tolmačil ta nauk po s'-n'e ter prepustil st*ri (glavi, naj ribari po svoji', j»ameti. '< Pozval je vse kmete iz cele vasi, da so mu znosili skupaj mreže, kar so jih sploh posedali. Iz celega polka si je odbral vse oue častnike in može, ki so izpovedali, da umejo ribarstvo. Z osmimi mrežami oboroženi so korecali na veliko sredo pod oberstovim nadzorstvom proti Strypi, da nalovijo rib za celi polk. Cel popoldan so vlačili mreže po vodi, pa niti žabje kraCe niso vjeli. Stari je mazal lovce s potrpežljivostjo, češ, da se ne smejo hudovati nadl neuspebom, ker pa6 ni še pravo vremft in se skrivajo ribe preveS na globoko, menda že prav na dno. Po tolikem smešno zasto ij- skera trudu je še kvantal doma, kako da je on slo- vel kot prvi ribič postrv po celi Bosni in Hercegovini. Drugega jutra na vse zgodaj sem odposlal pionirskega narednika k reki, da je pognal v razne globokejše tolmune devet roftnih granat. Pobili in na- lovili so nad 33 kg-rib raznih vrst in velikosti. Je slari kimal, ko je priromala na veliki Cetrtek namizo ribja pečenka. Na vprašanje: ,,Odkod toliko pib" ,je dobil odgovor, da jih je nalovil v mreži neki kmet in jih prodal. Naš polkovni oče so verjeli in jedli s slastjo po človeškem softntju dovoli.eno vjete ribe. Vsikdar po tefino zavžiti vefierji si je gospod obrisal mustače in začol se je zopet eden onih večerov širokega zdehanja, r.ad katerimi sem se hudoval lolikokrat pri voiakih. O5e so vodili zabavo pogovora. Mi smo lahko samo j-oslušali ffcr pokorno prikimavali. Pripovedoval nam je kislo zasnanega glasu 0 samih manevrih in s\-ojih vsakdanjih doživljajih po Bosni ter Hercegovini. Ti družinski vefteri so se vlekli kot mepla poF.asi dn 11. ure v nofti in Se dalje. Menil sem večkrat, d'a se mi • morajo razkieniti feliusti vsled ne- prestanecra zdehanja; pa nas je stari Se vedno ški- ] liavo pogledovil ter mrevnril s potr) ežljivost.jo. V- \ stali srao od mužo šele tedaj, kadar so nam pokazali cčka, da se slobodno porazlezemo po svojih temnili brlogih. Na veliki petek zvečer je krožil naš oberst v običajni večerni zabavi po polju artilerijske stroke. Slišali smo, da njegovih starib živcev ne more pretresti ali omajati niti najljute,,ši topovski ogenj. Njemu se dozdeva izkljueeno, kako bi se bal strela kak viš'i častnik. Zvedeli smo, kako so stali naš oče kot skala mirno, ko so nameravali Rusi leta 1914 oblegati Krakovo,a so si premislili ter opustili te nakane. Okoli 11. ure v noči nas je stari milostno odpustil v prepričanju, da smo gotovo vsi uverjeni: oberst je junak neustraišljive vstrajnosti. Na veliko soboto je bil krasen dan. JMaš gospodar je prekinil post in mirno brezdelje s poveljem: da mora moštvo eksercirati celo predpoldne, da seizuri za parado, katero bo priredil na veliko no6. Med vežbanjem je priropotal nad vas sovražni aeroplan. Oberst, ki je vaje nadziral, je za; ovedal, da je streljal kar celi bataljon na rusko letalo. V naš slan vrnivšemu se oberstu sem omenil, da bi utegnilo imeti to brezpomernbno jiucanje v zračne višine za nas vse resne posledice. Stari je bil pa nasprotnega mnenja, da se mora podkaditi sovražniku pod pete, četudi se giblje v zraku. Krog poldneva je pribrenftal že prvi sovražni šrapnel in se razkadil ravno nad selom. To je bil prvi znak, dla bodo temu vodilnemu strelu sledile še dcbele tetke — granate. Tz žrela rnskepa topa je pricvilila prva in se zakopala v zeml;o na levem oghi sela. Gospod oberst je vidno prebledel in me vprašal: ,,Ali bo ta preklicahi Rus škropil ter tipal po celi vasi?" Samonbsebi umftvno, da bo požecnal celo nasclbino od leve na dosno. Granate so romnle ena 7.1 drucro v vas. K sref^i sn zndcvale vedno lo mod hiše, ker je streljal sovražnik samo iz eno havbite. Sireli so se bližali vedno bolj pristavi, kjer je stauoval naš štab. Granata je bobnila ravno na dvoriB*e, da so popokale tsb šipe od zra5nega pritiska. Oče oberst so me poglfidlali ti'«soč« plano, mi rsgrabili za roko s krikom: «Gospod moj, bežival* Je pritulila ge druga, tr»tja ia ietrta granata, rfe na naš dvor Stari so jo odbrusili y grabo ob 6trypi; Rus je pa nehal po fcetrti granati. Oberst se j« povrnil iz jarka enkrat pozno «bpoldan brez kape, ves zasopel in tresočih so nogic. liisem ga uščipnil z opazko, pač pa sem si misiil: ruske težke pretresejo tudi staro src« in kosti. Obstreljevanje ni tirjalo nobene človeSi;« žrtre; pa gospod oberst je le prosil na* Tišjera liiestu, oai nam dovolijo za nekaj kilometroT nazaj, kjcr so bomo gibali lahko za Veliko noč bolj prosto. Prošnja |e bila uslišana; še na veliko soboto t trdem mraku wno zapustili Sokuleo tep se preselili t ozadje t me«t»C8 Potok Zloty. Zloty je zelo stara naselbina, ki se odli^uje po lepi Iegi; pači.jo le židovska nesnaga, ki se je dvigala za našega bivanja tamkaj do neverjetnosti judovske zanikernosti, lenobe, blat* in smradu. V Potoku smo obhajali Veliko noB 8 sy. mago ¦a prnstem, z godbo ter veliko parado. Koj po Telikonočnih praznikih so nn« lapra- h,1 naš polkovni gazda veliko veseije: od^jžali so dopust za celih 14 dni. Kako oproščeno smo vz- nili vsi, ko je zatonil za bregom oberstov voz in iio vsaj za iuakaj 6asa njegOTa sitnost U-t b«- -:. ^Jtjivost. Po njegDT*nt •*h©an sm« ra.jaM k«r ¦ lts«)i •*- jtrog zlategaTteleta — prostostL Vabili smo i-den dru- gtga ˇ posete, po veCerih pa nam je kratLr dolgčas gt,dba, ki nam je pošSegetala ušesa z ne«aj komadi. Naše prosto gibanje je omejil nekoliko peg^sti legar, ki se je pojavil tukaj prvi8 med naSJn moitvom. Ni uda, saj so zlotovski židje cepali že ka* t mirniti asih pod smrtnimi udarci te boiezm, kakeri J«č8 zi- bclka ravno med nesnažniiri z:di. Korno poveljstvo v Buczaczu je vsled izbruliu t« rojne šibe izdalo povelje: očediti se morajo -vse ludovske kočure, se skopati ter umiti vsi židje, si oL-riti brade in lase. Vem, da za 6asa babilonskega z^vozlanja jezikor ni bilo toliko zmede, krika in vika nego tokrat, ko so silili žide, da so morali izpolnUi do piCice izdano povelje. Vojaki so jib. tirali ˇ ^odo, pod škarje in britev, Nam so poplesavala srca oi^ radosti: židje pa so jadikovali kot nekoč t babiionski sužnjosti. Obrit in ostrižen žid se ni pokazal nobeden veg po dnevu na, ulico. Samsoni so 6a.kali t svojih očiščenih kolibah, da jim poženo na novo "ncfi las in brade. Jaz sem užil t Potok Zlotem posebno lepe 8a?e, ker sem lahko veliko občeval v ondotnem dominikanskem samostanu, kjer sem bil gostoljubno dobrodošel ob vsakem 8asu. Po ofietovi vrnitvi iz dopusta je doSlo povelje, fla se mora preseliti ves naš polk v Buczacz. To prijazno mesto je trpelo veliko rsled aeroplanov. Tu so strašili francoski letalcU ki so bombardirali eelo nosto Tsako mesečno nod. CDalje stedK)