DELITEV DOHODKA NA SKLADE IN PLAČE V TRGOVINI
V zadnjdh dveh. mesecLh koaneiatlra javiiost delitev doliod-kov gospodarisikili orgaanizaedj v trsoviui, pri čeauer poudarja, da je prišlo v uekat.erih t'riK'oviui.s.kih organizacijali z uveljav-ljaujein pra-vic, ki jiJi ijnajo trgovinske orKa.nizacije v seda-nj«m sictem.u delitve dohodka, foi ua temd.ju zuauiega pove-čaaja pronjela do zua tm-aga povJšanja .plač. Pri tein načenjajo komenlarji to v.prašauje z dveh stališč: prvič, da so s_e v (rL<>-"V!ni povišale plače hitreje kaikor iia drugih področjih srospo-darstva, Jia 'kar opozarja jo kot na ncnoniialea pojav, iui dragič, da delovni kolektivi v trsiovinskih organdzacijah ni<io pravilno izkorisuli svoje pravice, da tuauu razdelij-o tisii del doliodka, ki jim pripada, in da niso dovolj upoštevali splošnih potreb nadaijnjega razvoja trgovim«, temvee da jih je vod.il ožji snioter, da izkori&tijo možnosti, kd jiin jih imkU sisieim, /m nesorazmerno povišanje isvojik osebnd.h dohodkav. Ta primer zaslu&i, da ga proučiuio, g-lede na to, ker iia.j bi <bil letoš.n.ji v trgovimi veljaviii sistem v znatoi meri uveljavljen v vsem našein goepodarstvu, zato 'pa je treba iiigotovhi vse pozi.tivne in negativne strani, ki so prišfe do izraza med njegovim izva-janjeini v letošnjem letin. Ta pojav je treba proučiti prav tako 6 6ta>l'išča zrelo&ti delovinih kolektivov. od katerili so nakaicri izkorisiili pravico, da svobodno im sajiiostojno razdei jujejo del dohodka, a pri tem niso dorolj upoštevali splošnih interesov ¦podjetja   in   tiiso  ravnali  'kot  dobri   go«|xwlarstveniki.
Dva pozitivna rezultata
Poglejmo najprej dejstva. Nobenega dvoma ni, da pri-hajata dva rezuHata trgovime v letošin.je'in Jet« do veljave kot pomembna dosežka: prvič, tr^oviina je povečala d)laLc>vii,i pro-ra&t v prvih devetili mesecili za priibH/.no 30 od-stotikov, pri 6emer se je protnet v trjjovini na debelo povečal za približno ?2 odsioukov, v Ufjovim.i na drobno pa za nekaj nad 25 odistot-ko\; cirujfič, ta povečani obsejj prometa je bil realiziran ob povečanju zajx)islenosli v trffoviini le za 2,2 ods-totka v trgo-vini na debelo oziroma 3.7 ods^tetka v trsovini na drobno. Iz lega lah.ko sklepamo, da ie prišlo do ^.natinega povečanja pro ineta in. kar je prav tako važno. dc> uovečan.ja učimka.
Ta  dejst"va   kažejo,  da   je   do določene^ra  povišaiija   plač .i  temclju  d-Oisežeaih reaultatov v iTgovtai mo'ralo priti i-n da •  to zasJužili delavci  la uisl.užibeinci. ki  delajo na tem gospo uarskem potlročju.
Ta pa. kar je lahiko v Tsej stvari sporno, pa je precej jasoo
izražena ležnja, da se zanemarja potr^ba po ustvarjanju skla-
<iov v gospt>darskih oT.sraTiizacija'h zaradi razširitve saroe trsro-
ne,  njene  niodernizacije  itd.. oziroma, da  se   pe  ta   rezniltat
ivcfanepa   prnineta   iti   učivvka   dela   večinonia   ijikoristil   za
¦ višanje   plač,  čepra'v  seveda   iega   ni   mosflte   trdiii   za  vse
spodarske orffamizacije  v irffovini.  Cp  upošlevaino pri  tem,
*la  ie pt'- nas frgovina c-na tzmed naji>oli važnih gos'podarskih
vej in da je nedavno v ljudskj skn-pščini sprejeti nac-rt o raz-
"vojn  frosipo<lar.stva   za   prihodnjili   piu   let   postavi.1  cmo  izmetl
lt/.išč prihodnjega s<;^podar?kega razvoja na hiter razvoj trjro-
\\ne iin na  njeno Cim  bo.]j  sodoibno opremljanj'e,  twlai   lahko
ngotovimo.  da   taiko razinftrje  do   ra.zdelitve  dohodika   nj   biJ:>
pravilno. Celo neodvisno <xl potre'b  raizvoja v prihodn iih letili
jft splošno znano. da   je omrežje  naše  tpfrorine  zelo oz.ko. da
zaostaja za naraščan.jem proizvodnie in  prometa  in da  je pri
in y.e v sedamjili  rozjinerah premalo sp&so-bno. da bi nsirejflo
¦ -ejn potrebam držaTljanav.
Vse (o predvsein opozarja na veliike nalose. a tudi na od-?<yvornost delavcev iiri usl-užibencev v irgovilni. da poiščejo re-¦¦iev za čiin hitreiši razvoi t'r;ropviTie. ker l>t> sieer po«4ala ozko i lo vsei.sra našega ?o^podarstva. Prav zato ie tr^ovina tudi <;obila posebno iiir-oderi režim delitve dolnwlkov. dn bi lailiko pridobila wujno material'no nsnovo za re-špvanje probivrnov v zv<?zi s pospcševa.njetn trpovine, Če je prvtPiiitakpm ^kupnost «torila to, kar omo<roča povečanje inaterialnili sredstev v sanii trs-ovini. lahko po praAnci zasiavimo vprašanjo odjovornosfi oraranov npravlianja in cnl'^' kt>Ipktivo\' v tVtjli trsroviiisikih orgaiiiizacijah. kjcr teg-a problema niso razmiifli niti pravilno nfotovili in Tcjfr /*o ozki os<ji>ni imterpsi prevladali t'or Dripe-liali do te?a, da mora tudi jflvnost ra^nravliat! o tak°m raz-nieriu or?P.Tiov upraTlianja v trsovini do razdpHtve relizirane-ira dohodka.
Nesmotrna razdelMev sretlstev
Da bi lahko sodili o t«'ži t<??a preblprna. nai opozorimo na /tfkaj številk. ki ilu-strii";i io razinerje dela trjovine do razde-litve realizirane^a dohodika. V prvih deveiih mesecih 1. 1957 6« se v prinierjavi z enakim razdobjem 1. 195<i povišale plače ¦v trpovini na dpobno za 31 odstotikov. v trgoviii.i na debelo pa za 29 odstot-kov. Vzporedno s tem se ne samo niso povečaile od-
ved.bc v skJade ia sajnciutojino razpolaigaaje v tem razdobju, temveč naspirotao, is. leto&iijeiga dohodJia, >ki je anatoo "vašji ka>kor lani, je ibiJo odivedeiue^fa le 32 od&iotkov ti&tega, ikoLiikor so -odvedili -v siklade- lain.i. Medteim ako so odvedibe za siklaide zmanjšali torej na tretjino v primerjavi z laiiiikkni, so plače za tretjjino poveičaH.. Ta-ka pa je podoiba, 6e gledamo tr^oriuo v celoti. Ce bi bolj podroi>no ajialiizirald te pojavt;, v posa-lneznih 'krajih, poselbtio pa v posaimeziniJi tr;;ovijis.kih fttrokaii, tedaj bi bila ta podoba še bolj drastična. Do povišauja piač, p-ogosto tudii za \cč kaikor 50 odistatikov v ppimfrjttvi z .lainsJdan. letom, je prišlo pri določenih konjuukturnih strokab v trgovini, kakrine so elektroiekn.ičnit ma.teri»l, gradbeuo bla^o, itckstiLije, [^sarniški .material, poiliištvo, barve, ikemi'kalije ia drngo, naed-tem k.o je ,pr.i podjetjib za prome.t z živiii, poeebno pa s sad-jttn iu vrtninami. 'iiadalje pri ;p<xljetjilh za prcunet s i.jraiw3on, nilekoni in mlečnimd dzdaLki ter z dnugimi živijj zri&aiaje zinatJao nižje, pri -večjein številu pod;jetij -v teh s-trokaih pa pla-če sploh niso bii<c povišasic
Do takih ugotovitev smo prišli tako na podlia^L ankete o prometu in izplačanih plačab v trgovini iia Hrvatskem, kakor enaiko na nekaterili drugih področjJh, pos€i>no pa v Zaigrebu in Beogra<lu, Toko so zvišaJii v prviJi devetili imesecih i. 1997 v Beogradu plače v trgovin.i na drohno t priTnerjaTi z eaiaikiian lan^k.iin razdobjem za 50 odstotkov, medtem iko niso niti pri-bližno povečali sredstev, ki so namenjena skladom, kar jasno opozarja  na  usrneritev,  ki  ni  pravilna.
Ne saino pravica, temveč tudi odgovornosv
P^avica gospodia.reiki:h opgasudzacij, da sainostojino raasde-lujejo del doliodka n^a oseiboe dohodJce delavcev iu na 6ik.lade, slond na zaupanju vse skupiao&td, da bodo delovud ikol-oktivi kot upravljailci družibenih sredstev račuuali tako s splo&niimj inte-resi razvoja gos'podarske ongaini-zacije ka:kor tudd e svojimd ožjimd interesi. Prav zato, ker gre v uaših Tazmerah za nepo-sredrne proizvajalce, ne morejo gleda>td ua ^osjKidarsdco orgaod-zacijo in Tia njen diohodek samo iz enesa kota, ker je injihav ne samo današnji, temveč t<udd prihodn.ji obsioj odvisen od nadaljnjega razvoja gospodarske organizaeii.e in njeme spo-sobnosti, da bo tudi v prihodiijih letih ustvarjala čim večji dohodok. Ce teiga <ne upoštevamos iedai res lah.ko v nekem treinutku, ko zasliužiino Tečji dohodek, tudd boli znaino povi-šamo plač-e, toda to bi bila lahko tudi kratikovidua politiJca, ki bi labko povzročila, da bi se že v prihodin.em Tazdoibjai res.no zmanjšali osebni dohodki delavoev, ker nismo račumali s sredstvi, ki ikrepijo tehaiično oshoto same g<wpodarske or-ganizacije, njeno zmogljivost in njeno sposobnost, da vzdrži konkurenco sposocbnejšili podjetij ini vestnejšMi derlovnih ko-lefctii.vov.
Tako razdelitev dohodka, kaikor je veljala v trgovdnd, so izvaijale tudd nekaitere druge gospo-darske dejavinosti. kaikor na primer rudarstvo. Ceprav je tudi na teh ,pod.počjih prillo do posaiiTezTiih pretiravanj va do nepraTilnega razmerja do razdelitve dohodika, je vendarle trdba ugoto-viti, da do takdih pojavov. ka:kršne smo imeli v tTjrovini, ni prišlo. posebno pa ne v tako v&likpm št-eviJoi podje-tij. Iz tega ie bilo tre-ba na-pravitd zaključek, da ie potrebno določiii v trg-ovdni določeme strožje pogoje za pridobivmn.ic dohodka, posebno v ziHianji irgovJmi im v Irgovvriii na deibelo. da se taiki poja-v-i. kakršme smo imeli letos ne lxxlo ponavljald. RazTiniljaTo je, da foi bilo bf>lje, da do takili omejitpv, kaikršne določafo za tr?ovino novi zakoni. o katerili 'razpravlia s>edai lfaid-s.ka sikuipšči.na t zvez"i z razdelitvijo dohodka. ne bilo prišlo. To naj bodo kolektivom trsrovinskih organizacij  tnd.i ¦ustrpz.ne iz.kušn]e,
Vsp, kar sino povedali v zvezi s fem vprašanjem, ne po-nieni. da ne smenio vsem kolpktiTom tako v trisroviiiii ikaior tndi na drtigih gn.sixidars.kil] p<Klpočjih še Ti-aprei nnditi čedalje lx>li sti.iniiiilativnpišo osnovo za pridobivaTiip dnliodka in s iem samdm tudi za povišanje osebnih dohodkov delavcev. To je os-nova na.šeca sistp.ma iti to priliaj« jasno <]o izraz^ v zaikcvndh. o katerili sctlaj razpravlja ljudska skupščina. Izpadi, do katerih je prišlo v tnrovini, v ničempr ne sprpminiaio ootrebe. d® delovni koleikti'vi sami razdoljujeio dpl dohodka. rx> svoji presoji. ta i/.knšnia pa ip draigocflna v tem tvnmenu. da iasno opozflrja. da ta nravica kolektiva ni saTno pravipa. (omveč nosi v spbi tiKli vpliko odsrovornost ta'ko gilpde priliodn iostd etolSPO-dnr=kp orTaini^flcije. s lem r>a Hidi samih ptorzvajalrev. ikakor on^Vo tndi ?W1<> TwifTtvbne odgoTornosti, ki ro imajo Hpinrna kolprktivi pred vso družbo.                                                M. M.