St. 52.
Trst, sreda dne 21. februarja 1912. Ljubljana
Leto I.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK
PnC9m07H3 Čf A. Vlit nJa,ro“ izhaja vsak dan —• tudi ob nedeljah in praz-I UoaillOA.ua Ol. *t v IH- nikih - zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d’Assisi. St. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne poSiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu »Malič* v Ljubljani. — Po poSti sprejemano stane rJutro“ mesečno K t.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi: 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko.
Višek hlapčevstva.
O smrti grofa Aehrenthala piše veliko vse Časopisje, tudi slovensko. »Slov. Narod“ in »Slovenec“ sta posvetila grofu Aehren-thalu v pondeljek vič kot po eno stran, ali medtem ko se »Slov Narod* in ustrašil povedati resnice tudi o „203103811“ grofa Aehen-thala za Jugoslovane, je »Slovenčev* članek naravnost ostudno hlapčevski, sramoten za stranko, v katere imena govori »Slovenec*.
Za naravnost infamno uprizorjeno , veleizdajalsko* gonjo na Slovanskem jugu, katere oče je bil pok. grof Aehrenthal, in radi katere je bilo uničenih toliko eksistenc, nima vodilni organ naših klerikalcev niti besedice obsodbe, paš pa tako-le poje hvalo Aehren-thalu: »Grof Aehrenthal je spolnil nade, ki jih je slavila nanj avstrijska javnost in se izkazal v avstrijski zunanji politiki kot iz-vanrednega, spretnega in energičnega moža. Največje njegovo delo je bilo aneksija Bosne in Hercegovine. Posebno Jugoslovani mu bomo ohranili zato zgodovinsko dejstvo, k i g a je izvršil, trajen čut hvaležnosti in spoštovanja.*
Torej, radi aneksije Bosne in Hercegovine, od katere imajo koristi samo Nemci, Madžarji in rimski klerikalizem, naj bi ohranili Jugoslovani grofu Aehrenthalu trajen čut hvaležnosti in spoštovanja! Te besede je mogel uapisati samo Človek, ki nikdar jugoslovansko ni misli niti čustvoval in se poslužuje slovenščine samo zato, da propagira med Slovenci hlapčevstvo nasproti onim, ki nas — zatirajo in uničujejo, priobčiti je pa mogel tak spis samo list, ki slnži interesom in koristim vsakega, samo ne interesom in koristim slovenskega naroda.
.Slovenec* pravi namreč dalje: »Z aneksije Bosne in Hercegovine je postalo jugoslovansko vprašanje zopet aktualno in terja nujne rešitve S tem smo pa postali Jugoslovani vsega uv-ževanja vreden faktor. Naravni razvoj države je prinese, da se pomika tržišče naše politike vedno bolj v južni del monarhije in s tem vred raste tudi naš pomen in upliv.*
Je to res ? Da, deloma, v toliko namreč, da se je začelo pomikati težišče vse avstrijske politike po aneksiji Bosne in Hercegovine proti jugu monarhije, ali v kateri smeri? „D e u t s c h u 11 d K a t o 1 i s c h* se vlada od aneksije sem na jugu monarhije, oziroma tudi „magyarisch“ samo ne jugoslovansko!
Poglrjmo slovem-ke dežele, odkar uživamo blagodati avstrijske ustave, ki takoin tako nobena prava ustava ni, se še nikdar ni pri nas tako vsestransko zatiralo in oviralo vsako naše narodno gibanje, še nikdar se ni tako izzivalno germaniziralo, kakor se germanizira od aneksije Bosne in Hercegovine sem. Na Hrvatskem so imeli Raucha, potem Tomašiča in sedaj Čuvaja, ki je hujši od zloglasnega preliva Khuena, v Zagrebu se preliva kri, sabor je bil razpuščen predno se je sešel, najhujše nasilje vlada na Hrvaškem, po Slavoniji se pa naseljujejo vedno bolj Nemci in Madžarji, ker vlada to naseljevanje podpira. In v Bosni-
LISTEK.
Nostradamus.
•EVETO POGLAVJE.
Razbojniki.
II.
Lagard« in Montgomory.
»Jaz,* je izpregovoril Strapafar, .sem trčil nekega večera blizu velike tržnice ob nekega stražnjega desetnika. Zlodej me spozna. Hočem bežati. A l$aj! Njegova četa mi prestreže pot. Kakor bi trenil, me zvežeio in me vlečejo proti vešalom, ki stoje pri tržnici poleg sramotnega kola. Že mi natikajo zanjko okrog vratu, in jaz sc poslavljam v duhu od svoje Magdalenlce. Ta hip pa, golobčki, padejneltaj po lumpih, po lokostrelcih, kakor strela in vihar! Ozrem se na levo, in kaj vidim ? Eden izmed mojih lokostrelcev leži na tleh m moli vse štiri v zrak Prekrasno! Pogledam na desno, in kaj vidim ? Že drugi moj zatiralec vtika glavo v jarek. Desetnik je krvarel kakor zaklana svinja. Dva druga padeta takoj na to. Ostali pokažejo podplate. Kakšni udarci, vivadiou ! Preden sem mogel dobro zastokati, sem bil
Hercegovini, na anektiranem ozemlju ? V tej skozinskoz jugoslovanski deželi vlada kot notranji uradni jezik nemščina, vlada podpira nemško naseljevanje, ki se vrši po točno začrtanem programu in sistemu. Osi-romašenje domačega prebivalstva in germanizacija dežele, to je bil program vlade v Bosni-Hercegovini od nekdaj, izvršuje se pa posebno natančno od aneksije sem.
Ohranimo za vse to čut večne hvaležnosti grofu Aehrenthalu, našemu osrečiteljn in rešitelju! Stran z vsakim narodnim ponosom, stran z vsemi narodnimi zahtevami, živelo hlapčevstvo in ponižnost, bodimo srečni, da se na Dunaju misli tudi na nas — četudi samo kot na narod, ki ga je treba čem prej germanizirati, torej uničiti . . .
Žalostno, več kot žalostno!
Slovensko delavstvo na tujem.
Slovenskega delavcva srečaš izven domovine, h kateri prištevamo tudi Trst vsled kompaktne, uvaževane manjšine, ki doseza skoro polovico prebivalstva in pa vsled slovenske zemlje, na kateri je pozidan ; Gradca žal ne moremo več prištevati med slovenske kraje, ker 3000 30000 tamošnjih slovenskih delavcev ne uživa nikakih pravic) na Nemškem, v hrvaških in ogrskih gozdovih, po avstrijskih alpskih rudo in premogokopih, v Ameriki in drugod.
Razmere, v kakršnih živi so pač delavske razmere, ker socijalno vprašanje nikjer še ni rešeno v smislu te besede. Ker se razmere onih delavcev, ki žive v Avstriji, na Nemškt-m, v Ameriki in drugod med seboj vendarle silno razlikujejo, si jih hočemo nekoliko ogledati, ker se o našem izseljeniškem vprašanju mulokje in malokdaj razpravlja.
Gradec je nemško šovinistično mesto o katerem gre glas, da je nacijonalno najbolj čisto mesto v Avstriji.
Graški Nemci so na to silno ponosni, in res ne vemo kaj bi se zgodilo onemu, ki bi si upal tej njihovi trditvi oporekati, ali pa mogoče dokazati, da ima onih 30.000 do 40.000 Slovencev, 6000 do ‘8000 Čehov in pa 5000 Hrvatov, Slovakov in drugih Slovanov tudi nekaj pravic, če ne druzega, da se skupno organizirajo podrede najštevilnejšemu slovanskemu elementu, ter kot 30 odstotna manjšina sprož;jo tudi v tem, nacijonalno »čisto“ nemškem mestu slovansko manjšinsko vprašanje. Seveda, bi se moralo tu nastopiti samo za nadstrankarska vprašanje, ker med vsemi temi, izključno delavskemu sloju pripadajočimi Slovani prihaja kulturno vprašanje mnogo poprej v poštev, ž njim, pa hkrati tudi strankarsko. Klerikalizem, socijalna demokracija, napredno svobodomiselna struja, vse so tu močno razvite, ter bi imele kot take ena proti drugi vedno kaj oporekati vsled česar pa ne more biti nikdar po volj no rešeno ono kočljivo vprašanje graških Slovencev, oziroma Slovanov. Ker so pa politično rapre* zentativno brez vsega upliva, se jim tudi na socijalnea polju silno slabo godi, morajo namreč asimilirati se, ter poleg telesnega še duševno hlapčevati, ali pa prenašati šikane in vedno biti v nevarnosti, da jih nemško
otet. In moj rešitelj je bil on, Royal de Beau-revers! Naš mali! Tako sem se seznanil ž njim. Na njegovo zdravje!*
Strapafar je segel po mehu, olajšaje ga s strašnim požirkom in se ozrl nežno na Royala. In slišal ga je mrmrati:
»Kdo sem ? .. . In kaj sem ?.. .* .Ubogi golobček,* je menil Strapafar, vrnivši se k družbi, mora ga tlači.“ Izpregovoril je Trinquemaille:
»Neko popoldne, ko sem imel ravno prazen želodec in težko v.est, sem stopil k Sv. Evstahiju, da se pomolim v njegovi kapelici svetemu Pankraciju. Omeniti moram, da sem videl malo prej stopiti v cerkev ugledno kristjanko, katere torbica se mi je zdela naravnost škandalno polna. Vstopim toj. Kaj vidim ? Dama je bila ravno pokleknila pred kapelico sv. Pankracija; približam se pobožni ženi pogledam jo bliže in pravim sam pri sebi: Sv. Peter naj mi zabrani vhod v paradiž, ako to ni Marija de Croixraartt*
.Hči nadsodnikal* je zarenčal Bou-racan.
»Nadsodnika, ki smo pa ubili nekega lepega jutra na trgu Gre ve I* je dodal Cor-podibale.
»Ovadilka!* je dejal Strapafar.
»Ds,“ je nadaljeval Trincpiemaill*. »Bila
šovinistični gospodar, delodajalec vrže na ulico. Sem še ni posegla češka industrijelna in bankovna podjetnost, vsled česar ne najdeš niti enega ali pa prav pičlo število slovanskih delodajalcev, ki so povsod predpogoj za razvoj narodnega vprašanja. Ker pa ni videti nikakega zholjševanja, je čisto enostavno izključena vsaka emancipacija slovanskega proletarjata v političnem, kakor tudi v gospodarskem pogledu, kar obsoja te naše ljudi trpine v prisilno asimilacijo, katero prav spretno izvršuje socijalno demokratična stranka v Gradcu. To bo trajalo dotlej, dokler se katera narodnih, demokratičnih strank ne zavzame špecijelno za graško vprašanje, ter skuša tam ustanoviti trajno kompaktnost vseh slovanskih delavcev. Z dnevom, ko se to zgodi, začne postajati največji slovenski grob vedno manjši, da, celo nekoč izgine, kakor je postal Trst n ša najsvetlejša točka, dočim je bil poprej torišče renegatov.
Po drugih, rodo in premnogokopnih krajih Avstrije so razmere za vedno uničujoče za naše narodno vprašanje, ker se tam naše delavstvo navadno niti stalno ne naseljuje, vsled česar je tam kako kulturno ali socijalno narodno delo nemogoče, a tudi gmotne razmere teh delavcev se ne dado čisto nič ščititi in ostanejo ti trpini za vedno obsojeni v najtežja dela in v največje socijalno preziranje.
Razmere po takih krajih bi se dale reformirati edinole s kooperacijo vseh tam nahajajočih se Slovanov, kar pa tudi ne gre, ker se navadno Slovani med seboj, ko so v stiku zmerjajo in s tem delajo Nemcem in vladi veliko veselje. Namesto stalnih slovenskih ljudskih šol v takih krajih, namesto narodnih domov in drugih znakov zavednosti, so tam Ijndske šole Siidmarke in Šulferajna — naše narodne klavnice. In tudi tu ni rešitve . . .
V Nemčiji, na VVestfaltskem in drugod so pa razmere slabše. Tu je naš človek po navadi zelo srečen, ako je dobil delo, ki je v zahvalo temu, da nima tak naš delavec tam nikakih pravic, navadno dobro plačano.
Sicer je pa vedno pripravljen, da ga naša ljubeznjiva zavezniška nemška vlada izžene v masah, z družino, imetjem, bodisi zdravega ali bolnega.
Da celo tako dalci gre nemška kultura, da niso pustili češkega izgnanca do drugega dne rano, da pokoplje svojo, na porodu umrlo ženo, nego moral je slediti radi ši-melna žandarjem, z novorojenčkom, ženo pa prepustiti tujcem, da mu jo pokopljelo, kakor jim drago.
Zato najodločneje odsvetujemo našim družinskim očetom delavcem, da bi se izseljevali ali pa iskali dela v Nemčfji, nasprotno pa, zaradi socijalno urejenih razmer in dobrih plač svetujemo naširri mladim delavcem, zlasti pa rokodelcem, da se podajo tja na delo. Njih namreč tak le izgon zadene le kot zabavna aventura dočim je za družine katastrofalen.
Obrtniški naraščaj pa ima od tega, če par let na Nemškem dela mnogo protlta, ker stoji nemška obrt in industrija dandanašnji na vrhuncu, a tudi drugače ima tam naš Človek priliko mnogo pridobiti.
Amerikansko izseljeniško vprašanje je pač predmet, o katerem se da pisati knjige,
ne samo časnikarskih člankov. Zato omenjamo čisto na kratko, da upliva »Ameri-kanarstvo* na naš narod, kot na vse evropske narode silno pogubno, ker one malenkostne narodno-gospodarske drobtinice, ki jih piidobimo z razdolževanjem nekoliko malih posestnikov, niso nikak ekvivalent z izgubami naših ljudi, ki so, ako ostanejo tam, navadno v drugem kolenu že pristni Ameribanci, ter malo ali nič več ne vedo o Sloveniji. Socijalne razmere so tam nekoliko bolj urejene kot pri nas doma, vendar tudi niso idealne. Zaslužek je primeren draginji, tako, da si mora človek prihranbe pristra-dati. Radi draginje je tam cirkulacija denarja hitrejša, vsled česar obogati tam vsakdo, kdor je podjeten, a trezen špekulant, z delom pa obogati malokdo, in če obogati z delom,, je tako izžet, da se ne more dolgo veseliti svojih prihrankov, ker kmalu ostari in počasi zapade smrti.
Izseljuje se poleg pravega delavnega proletariata, še mnoge lahkomiselnega ženstva iz nekaterih krajev naše domovine, tako da so nekateri kraji brez ženstva, ki je večinoma v — Aleksandriji. To vprašanje tako hitro napreduje, da stojimo že pred krizo. Ker gorje našemu narodu, ako postane ta moralna bolezen splošna, kar je nevarno, ker okraji, ki jih še danes ne imenujemo, so oropani vsega proevitanja in propadajo, na mesto Slovencev se pa tam šopiri tujec.
S tem smo v malem pregledali za našimi trpini, ki si na tujem služijo grenak, z znojem zakvašen in solzami zabeljen kruh, ker nam vlada ne pomaga dvigniti iz nase bogate zemlje zakladov, ki bi nasitili še enkrat in Se več prebivalcev naše krasne domovine.
DNEVNE VESTI.
NaSim oenj. naročnikom sporočamo — da se ne bi iznenadili — da začnemo u-stavljati te dni pošiljanje lista vsem onim, ki nam še niso poslali naročnine. Pri tej priliki prosimo tudi zunanje razprodajalce »Jutra*, da nam pošljejo obračun za januar, nekateri pa celo za december še niso poslali obračuna, četudi smo jim poslali ra-čuno še pred kakimi desetimi dnevi, ko smo se v tem oziru sporazumeli z upravo prejšnjega, ljubljanskega .Jutra*. Bliža se še konec februarja, nekateri razprodajalci nam pa še niso poslali obračuna za mesec december prejšnjega leta 1 Bomo morali ustaviti pošiljanje lista tudi njim. Zastonj ne moremo pošiljati lista nikomur, ker nas preveč stane.
0 uredniških koših belgrajških dnevnikov ki smo nekaj poročali o njih predvčerajšnjim, se marsikaj ugiba v Ljubljani, posebno v kavarni »Evropi1*. Pravijo, da so „mladini“ zelo radovedni in da komaj čakajo, da bi vse povedali. Naj vprašajo gg. Ribnikarja in Jelenca, kaj sta pisarila — uredniškim košem belgrajških dnevnikov, morda se še kaj spominjata, ali pa naj malo potrpijo, jim še mi povemo, kak hinavec je voditelj mladinov. Ljudje se bodo čudili ker so poznali do sedaj ribeo samo kot velikega domišljavca, sedaj ga pa spoznajo tudi kot velikega hinavca
je ona ali njen duh. Dvojna sreča, pravim sam pri sebi. Približam se torej ter ji odrežem torbico s tisto sigurnostjo roke. ki se ponašam z njo od nekdaj, in že hočem spraviti svoj plen na varno, ko zaslišim njen rahli glas: ,Prijatelj, ubogim kradete!' Bilo mi je kakor udarec po glavi, posebno, ker se mi je zgodilo prvikrat, da sem bil zaloten takorekoč z roko v žepu; že to samo je dokaz, da ima tista ženska res nekako vohunsko kri v svojih žilah. Hočem se torej umakniti, ko zaslišim naenkrat za seboj kričanje : ,Drži tatu! Drži tatu p Bil je mežnar, ki me opazoval. Deset, dvajset, trideset fantov, preoblečenih v dobre kristjane, ki kleče tam in molijo, plane po koncu, da bi rae prijeli. Bežim kakor jelen. Kriki mojih preganjalcev se izpremene v kričanje in lajanje, kakor da mi je sto. petsto, tisoč desettisoč psov za petami: Držite tatu I . . . Držite uzmoviča!.. . Pribežal sem do brega Seine, in ko me je tolpa hotela zagrabiti, se pripravim, da skočim v vodo, in, ker ni bilo druge rešitve, skočim zares. A zdaj je treba vedeti, da plavam kakor svinec !...“
»Ubogi Trinquemaille! so zamrmrali njegovi trije sobesedniki trepetaje.
»Pil sem jo torej, da nikoli tega, tok me je odnašal s seboj, in že sem se poslavljal od življanja. Kar zakriči nekdo na bregu:
,Utonil bo, uboga mrha 1. ..' in plane za mano v vodo, me prime za lase in odplava z menej na drugi breg, kjer sem bil varen pred dvojnim sovražnikom, pred vodo in pred ljudmi. Bil sem otet! In moj rešitelj
I je bil on, naš Royal de Beanrevers !c
Nato je vstal tudi on in šel pogledat, če se Royal še ni zbudil; slišal ga je mrmrati :
»Ali imam sploh očeta ? . . . Ah, moj
oče ...“
„Moli,“ je dejal Triquemaille, ko je sedel zopet med svoje tovariše. ,Oče naš* sem ga slišal reči. . .“
»Jaz,* se je oglasil Corpodibale, ,sem bil pred mnogimi leti nekoč izpastovljen na sramotnem kolu v Trahoirju. Obsojen sem bil, da ostanem tako tri dni brez pila in jela. Znano vam bo, tovariši, da je ta prokleti sramotni kol tik pri tleh, tako da so me imeli vsi Arabci, Turki in Mavri tiste okolice na poljubno razpolago. Bil sem pokrit z vsakovrstno najostudnejšo nesnago. Poginjal sem žeje. Kroginkrog sebe sem videl zgolj obraze, spačene od zlobe, in slišal zgolj kletve, psovke in roganje. Prvi dan zvečer sem začel premišljati, kako bi se umoril. Toda imel sem roke in noge preveč trdno privezane. In ravno takrat se jih usuje cela tolpa nadme. Ta me lasa, drugi mi ruje
in intriganta. Zakaj ne nastopi ribca proti „Jutru“ v „Megli“, temveč berači okolu bel-grajskih dnevnikov, da bi sprejeli njegove pamflete proti našemu glavnemu uredniku in doživeti še to, da mu odklanjajo njegove rokopise, ker poznajo belgrajski uredniki našega glavnega urednika, ki je živel med njimi več kot šest let, prav dobro in si ribca in njegov prijatelj Jelenc veliko domišlujeta, ako upata, da bosta utihotapljala svoje pamflete proti njemu v — belgrajske dnevnike. No, pa o tem bomo še govorili da bo naša javnost zvedela za ribcine in Jelenčeve — »neslane serbijade"-
Najkrajši zagovor. Ob priliki porotnih razprav se dobe vsepovsodi izjemne cvetke na zagovorniških prestolih. V Ljubljani je nekaj let zastopal ex offo zagovorništvo neki stari gospod, ne iz odvetniškega stanu. Ta • je imel navado svoj zagovor tako formulirati : Z ozirom na tek razprave izjavljam da se strinjam z izvajanji g. državnega prav-dnika. Menda v njegovem zadnjem slučaju lansko leto je še pristavil: Slučaj je tako gorostasen, da bi bil vsak zagovor odveč. Pri letošnjem porotnem zasedanju v Novem mestu, pa so tudi Novomeščani pokazali, da ne marajo zaostati za Ljubljano in če le mogoče, je še prekosijo v zadevi najkrajših zagovorov. V tem slučaju pa je bil zagovornik izmed odvetniškega stanu. Ko se je državni pravdnik resno trudil porotnikom dokazati krivdo obtoženca, je zagovornik čital najnovejše dunajske vesti. Po končanem govoru državnega pravdnika od strani predsednika porotnega senata pozvan k zagovoru, je le kratko zmajal z glavo in se vglo-bil nadalje v najnovejše dunajske novice — Občinstvo se je izprva malo čudno izpogle-dalo, ko pa se je spomnilo na tek razprave in videlo obtoženca pred 9eboj, kateremu tbdi najlepši in najdaljši zagovor ne bi nič koristil, si je polglasno mislilo : Pravzaprav ima prav g. doktor. Privoščil nam je najkrajši zagovor, kar je tudi nekaj vredno.
Pustni torek v Trstu. Včerajšnji pustni korzo je bil pogreb teh, nekdaj tako slavnih pustnih korzov. Tako ne bo potrebno, da bi tržaške šeme napravljale danes, na pepelnično sredo običajnega pogreba pusta, kot je bilo to dosedaj v navadi. Videti ni bilo izven par našemljanih voz in pa nekaj skupin neukusnih šem ničesar. Tržaški tako slavni „karneval“ se umika vedno bolj in bolj v intimne sobane, na plesišča in pa v družinske kroge, kar je edino prav. Tadi praznik na pustni torek, ki traja cel popoldan naj se odpravi, ali pa praznuje cel dan. Danes imajo tržačani brez razlike stanu in narodnosti večinoma strahovitega mačka, torej vendar vsaj eno polje, kjer smo vsi enaki. Mač^k na pepelnično sredo je namreč po dosedanjih skušnjah res internacijonalen.
Nadležno beračenje. Za pustnih dnij hodijo po tržaških javnih lokalih prav usiljive družbe laških „pevcev“ in nimizikantov4, ki za svoje zelo neukusno petje in strganje po inštrumentih beračijo, po končanem beračenja se pa spravijo večinoma v kake profane laške krčme in tam strašno zabavljajo čez Slovence in naše domače ljudi sploh. Mi bi priporočali našim ljudem, d.i te usil|ivce enostavno odklaujajo, ker njihove neslane popevke itak nimajo nobene vrednosti. Ako hočejo, naj bodijo po laških krčmah, ne pa po naših in tudi naše ljudi naj puščajo pri miru. Mi imamo dovolj izbornih pevskih zborov, kjer si naša mladina išče zabave, katero potem nudi našemu občinstvo po narodnih gostilnah pri zasebni zabavi in ofi-cijelno na veselicah, koncertih in narodnih prireditvah.
brado, tretji me ščegeče z bodalom, četrti me brca z nogo. Zvijal sem se, rjul in poginjal od besnosti. .Prvi, ki se še enkrat dotakne tega reveža, je mrtev!.. .“ krikne nekdo poleg mene, ko sera že izgubljal zavest od same žalosti in ponižanja. Trudoma se mi je posrečilo dvigniti glavo. In zagledal sera ga, kako pometa trg in raztepa sodrgo na vse strani! Ko je bil trg očiščen, mi je dal najprej piti in nato jesti. Vso noč in ves drugi in tretji dan je ostal v bližini, ostal do trenotka, ko je bila moja muka končana. Ko so me odvezali, mi je dejal :
,Na, revež tolar; idi in se počij!‘ To rekši je odšel. Toda jaz sem šel za njim . . Nisem ga zapustil od tiste minute .. . Sledil sem mu, kakor sledi pes svojemu gospodarju. In bil je on, tovariši! Bil je Royal de Beurevers ! Tako sva se seznanila. Na njegovo zdravje, Dio birbante!
Corpodibale je segel po mehu in ma zadal smrtni udarec: izpraznil ga je. Nato je vstal in šel po prst h pogledat v sosednjo sobo. Slišal je Rovala mrmrati:
.Zakaj je tako lepa?*
In Corpodibale, vrnivši se k svojim tovarišem. jim je dejal:
.Srečne sanje sanja: Madono vidi."
Dvanajst pouličnih udarcev je zadonelo polagoma v velikem molčanju, ki je vladalo
Svoje zdravje
Kregarjeva afera ni končana, temveč pride pred porotno sodišče. — Obtoženi so : Kregar in soproga, Eržen in soproga in soproga Ivana Štefeta; proti Ivanu Štefetu samemu je bila preiskava ustavljena. Z zadevo se bomo pečali obširnejše povodom obravnave.
Šala in resRoba. Iz Konjic se poroča :
V gostilni Kunej v Oplotnici so pred kratkim popivali posestniki Josip Leva, Jurij Spile, Jurij Bergles in Franc Vavpot. Ko so odšli iz gostilne, je hotel Vavpot potegniti Levi peresa raz klobuk. Radi tega je prišlo med fanti do pretepa, tekom katerega je Vavpot zasaeil Levi nož v ramo, tako da se je slednji nezavesten zgrudil na tla. — Istočasno je sunil Bergles Spileja v pljuča in mu prizadejal smrtnonevarno rano. Oba junaka sta potem zbežala
Na c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu.
Eden pogojev za ustanovitev poštne filijalke v Kandiji je bil tudi ta, da je Znrc pustil izločiti vasi: Zihovo selo, Dolenjo vas in Sela od poštnega urada v Št. Petru, nakar so se te vasi priklopile novi filijalki v Kandiji. Izkušnja pa je dokazala, da so te vasi sedaj popolnoma brez vsake poštne zveze. To se je zlasti pokazalo pri dostavljanju glasovnic za trgovsko-obrtno zbornico. En poštni urad se je izgovarjal na drugega, a trpeli pa so interesenti in trpijo vsled tega nereda sploh vsi prebivalci teh vasi. C. kr. poštno ravnateljstvo naj bi take zapreke po svojih zastopnikih, da pridejo v naše kraje nadzo rovat, skušalo korenito odpraviti. Pri tem pa opozarjamo, da če hočejo dotični nadzorovalni organi izvedeti resnico, se morajo obračati čisto do drugih virov, kot je bivši župan Zurc, ki je vajen tako gospodu kot kmetu metati le pesek v oči. Zaradi dostavljanja pošte pa se pritožujejo tudi prebivalci drugih vasi. Uvažujoč, da c. kr. poštno ravnateljstvo filijalke v Kandiji in postavilo le v komoditeto gotovih kandijanskih mogotcev, prosimo da se tem nerednostim napravi konec
Več prizadetih.
Letno poročilo Ustredni banke (eskych sporitelen. Delovanje v minulem letu je bilo posvečeno v glavnem notranjemu in zunanjemu ustroju našega zavoda. V dokaz temu naj omenimo le vreditev lastne bančne palače na Dunaju in trgovske velepalače v Pragi „U černč ruže" Vrednost obeh poslopji se je že v tem času zvišala. Osrednji zavod smo začasno namestili v najeti palači na vogalu Ovocne ulice in Jungmannova namesti; otvorili smo ekspozituro v Luhačo-vicah in opustili v prejšnih prostorih podružnice menjalnico. Naše poslovanje je temeljilo na delniškem kapitalu 25 milijonov kron to je za 10 milijonov višjemu kakor v minulem letu. — Tudi v tem letu smo krepili stike z denarnimi zavodi in vpeljali za domače ljudske zavode poseben oddelek. Vodstvo smo poverili osebam, v dotičnih strokah špecijalno izšolanim in se bomo ravnali po tem tudi v bodoče. Koncem leta 1911. smo stali v neposrednem stiku s 2252 v posrednem pa s 4509 zavodi, skupaj 6761, torej s pretežno večino zavodov naše monarhije. V posrednem stiku znaša prirastek 228, v neposrednem pa 115 denarnih zavodov. Celotni knjigovodstveni obrat je znašal nad 7 tisoč milijonov kron, čeravno smo znatne obrate odstopili pridruženim zavodom. Razvoj teh je bil vseskozi povoljen in opozarjamo na njih zanimiva samostojna poročila. Kapitali teh organizaeij so obenem rezervni fondi za razne naše skupne posle. Izvršili smo celotno delo s 421 delavnimi močmi, torej s 17 več, kakor v minulem letu. To je dokaz o stop-
zunaj. Royal de Beaurevers je skočil s postelje, kamor se je bil zavalil čisto oblečen. Nekaj časa je strmel sam nad to svojo dolgo sanjarijo, ki je pravzaprav ni bil iskal. Sel je k oknu, odprl ga, nasopel se svežega zraka, stresel se, zarožljal z ostrogami za-godmial vrsto kletvic in stopil nato v izbo, kjer so si njegovi tovariši pripovedovali zgoraj omenjene dogodke.
»Na pot!“ je zaklical Royal. .Obljubil sem vara pojedino pri Mirti, in to veste, da sem mož beseda."
Sam pri sebi j? dodal z neizrekljivo nežnostjo :
„Zopet te bom videl, Mirta, dobra moja Mirta 1... Vsa moja rodbina si ti, zdaj, ko je Brabant mrtev ! ... •
Ljubeče prigodrnjavanje se je odzvalo njegovemu vabilu. Bouracan si je žarečih oči ublizaval ustnice in klel:
.Sakrament! Samo če nam Mirta odpre!* ,Ampak," je omenil plašno previdni Trinqumaille, „ali imate denar, gospod de Beaurevers P"
njevanju delavne sposobnosti uredništva v i kakor tudi o enostavnejši ureditvi celotnega ustroja. Tudi letos se moramo izraziti le pohvalno o svojem uradniškem zboru; za njegovo gmotno upravo smo skrbeli po možnosti tudi v minulem letu. Upravni svet se je sestal k 13 sejam, izvrševalni odbor k 58, medtem ko je imel nadzorstveni svet pri matici in podružnicah skupno 313 sej. Sej urad-ništva in nameščencev se je vršilo pri osrednjem zavodu in podružnicah 70. Z denarnimi zavodi, svojimi spojenci, strokovnimi krogi, in najširšo javnostjo se nahajamo v rednem stiku potom lastnega lista „Herold-* česko-slovitnskeho penežnictvi, ki ga priporočamo največji pozornosti našega občinstva. Pose-govali smo ponovno v ohranitev hranilnic posojilnic in bank. Dogaletine se povzročale veliko povpraševanje po denarju. Ravno v teh časih se je uvideval in je tudi rastel pomen naše vpel ave: plačevanja s čekom. Moramo z zadovoljstvom konstatirati, da tudi v minulem letu nismo injed nikakih kreditnih zgub. Tudi Mos smo se udeležili novih državnih in deželnih posojil. S tem smo si zagotovili primerno soudeležbo pri prihodnjih ugodnejših prilikah. Velika konkurenca za uloge nas je umevno obteževala pri lastnih posojilih, ki se opirajo na zadolžnice in zastavne liste. Podpirali smo dosledno i z najboljšim namenom poskus vstanovitve stalne centralizacije'čeških bank Lanska sprememba pravil se javlja deloma že v letošnjih poslih; kojih vspeh je tudi za to leto zadovoljiv. Te spremembe se pa šele s časom vveljavijo, in šele tedaj moremo pričakovati zaželjnega sadu. Zalibog nam je letos kruta smrt vgra-bila zasluženega člana upravnega sveta g. dr. Vaclava Šileny a kmalu na to našega prvega predsednika g. Gustava Poschl, ki nam je posvečal zadnja leta vse svoje moči. Na izpraznjeno m slo v upravnem svetu je bil izvoljen nj. eksc. g. judr. Jan Začek, tajni svetnik in minister v pok. Pri prehodu k računskem izkazu se vsem, ki so nam pri našem delovanju bili naklonjeni, najiskrenejše zahvaljujemo.
Jadranska banka v Trstu. Včeraj se je vršila bilančna seja upravnega sveta Jadranske banke. Čista bilanca pro 1911. izkazuje čitega dobička K 501.538-66 (proti prejšnjemu letu za K 151.996-74 več). Ueravni svet je sklenil, določiti občni zbor za 31. marca t.
1., kateremu se bode predlagalo, izplačati za leto 1911. 6l/t°!0-ao dividendo t. j. K 25 —-po delnici (lansko leto K 24-—) in dotirati rezervne fonde z zneskom okroglih K 70.000 ;
K 22.537 36 se bode preneslo na novi račun. Bilanca za leto 1911. izkazuje sledeče stavke : Aktiva: gotovina v blagajni K 337.276.18 menice: K 4.787.360-97, vrednostni papirji K 691 980-07, koniorcijalni posli: K230.324 30 dolžniki K 13,140.009-60, bančno poslopje : 254.875,17, inventar kron 55.778.96, skupaj 19,497 605-26. — Pasiva: delniška glavnica : K 6,000.000, rezervni fondi K 421 660--vloge : K 4,380.242-02, upniki K 7,878.363-02, transitivne obresti K 29.972-51, trate kron 273.764-08, nevdignjena dividenda K 2064, čisti dobiček kron 501.538-66, skupaj kron 19,497.605-26' — Po dotacijah čistega dobička za leto 1911. bodo znašali rezervni fondi Jadranske banke, K 490.000. Skupni promet v preteklem letu znaša skupaj kron 913.107.548-58, (proti prejšnjemu letu za kron 156,647.650-94 več). — Hrvatska vjeresijska banka, katera se je, kakor znano z Jadransko banko fuzijonirala, bode bilancirala za leto 1911. še samostojno in bode predlagala svojemu občnemu zboru izplačilo 6>/i'/o'ne dividende.
Dr. Anton Stare vpokojeni višji štabni zdravnik v Ljubljani je dobil naslov in značaj generalnega štabnega zdravnika. Čestitamo I
Premeščenje v davčni službi. Davčni oskrbnik Alojzij Strmole in Loža na Brdo, oficijal Valentin Kompare iz Novega mesta v Logatec, oficijal Vilhelm Ledenig iz Mokronoga v Novo mesto, asistent Jožef Kra-ker iz Mokronoga v Kočevje, praktikant Franc Železnik od davčnega referata v Novem mestu k davkariji istotam, praktikant J. Jereb iz Novega mesta v Mokronog, praktikant Ego Gregorič iz davčnega urada Ljubljana okolica k davkariji v Mokronog.
Slabo vreme. V pondeljek je tudi po Kranjskem razsajal široko ki je prinesel za krasnimi dnevi neugodno deževno vreme, po hribih tudi novi sneg.
„Klub slovenskih tehnikov v Pragi" naznanja, da se vrši danes v sredo 21. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih .Adrije" klubova seja. Na dnevnem redu je razgovor o proračunu ministerstva za javna dela. Gostje vabljeni! Odbor K. S. T. se obenem zahvaljuje za poslane podpore. Gosp. Jože Javornik, veletrgovec z lesom v Žalni K 15-— in gosp. F. Vydra tovarnar v Pragi K 20 —.
Vlak jo je povozil in usmrtil. Na Zgornje Štajerskem v dolini reke Mure je hotela neka gospa čez tir južne železnice. V tem tre-notku je pridrdral iz Murznschlaga osebni
vlak St. 31. Vlak je gospo zagrabil in usmrtil. Vlakovodja, ki je opazil strašni dogodek, je vlak ustavil in potegnil že mrtvo gospo izpod vlaka. Truplo so na takoj odpeljali v bolnišniao.
Aretirani vojaški beguno. Pijonir Josip Hrty, ki je pobegnil iz Pulja, je bil včeraj aretiran v Gradcu in izročen stacijski straži.
En dan dva ubijalca.
Izpred novomeškega porotnega sodišča.
(Izv. poročilo „Jutru“).
Novomeška porota je že znana kot neka posebnost. Posebnost, ki ima prednost pred Ljubljano, je že porotna dvorana sama na sebi. Prostorna, lična, akustična in kar moramo posebno pohvalno povdarjati, pri novomeški poroti je bolje skrbljeno za časnikarje, nego v Ljubljani. Zanje je oddeljen poseben prostor, ločen od publike, ne kot je to v Ljubljani, kjer si primoran se drenjati med poslušalci. Posebnost je sedaj tam tudi novi predsednik, bivši ljubljanski državni pravdnik in naš nekdanji prijatelj (?) g. Trenz. Bolje, kot njegovemu tovarišu dvornemu svetniku g. Pajku, se je Trenzu posrečilo sleči bivšega državnega pravdnika ter posebno pri resumeju, nastopati la kot predsednik. Nadalja posebnost je tukaj državni pravdnik g. dr. Rogina. V njem se strinja vse: imeniten državni pravdnik, izboren govornik, včasih celo dober pridigar, nadomešča tudi zagovorništvo in že sedaj kaže, da bo svojčas na Trenzovem mestu, res mož tudi na predsedniškem mestu. Posebno je tudi to, da v Novem mestu nadomeščajo dobri zagovorniki skromnost govornikov. Neka posebnost so tudi slučaji podrobnih razprav. Gorenjski fanlje se med seboj dobro pretepo, potem še le koga ubijejo. Dolenjska kri je bolj vroča. Neznaten povod zadošča in že sfrči nož v trebuh, ali kol po glavi. Z dvema takima slučajema se je pričelo prvo letošnje zasedanje v pondeljek 16. t. m.
Kot prvi je bil na vrsti:
Uboj v Suhi Krajini.
Hinjčani in fantje iz Mal. Liplja so si že dolgo v laseh. Dne 14. januarja so Hinjčani zapustili Žužemberk vsi 2e v rožcah. Namesto naravnost domov, so se ustavili v Mal. Lipljah v gostilni pri Škufci, kjer so naleteli na domače fante. Eden je naročil nalašč le en kozarec vina, potem še enega. Ko pa je drugi kozarec vrgel na tla in zahteval še tretjega, mu je gostilničar povedal, da za take goste ni njegova poštena gostilna. V tem se je začel med tanti ravs, ki se je nadaljeval zunaj. Med domačini je sedel tudi mladi France Žnidaršič, slaboten, priden fant. Ima staro mater in mater, obe bolni, on je skrbel za njih. Tistega dne je-naprosil mater naj mu da 20 vin. da gre na en „štamperl“ k Škufci. Sedel je čisto mirno in se ni brigal za pretep med fanti. Že ko so se ti odstranili, je tudi on šel iz gostilne z namenom, da gre domov. Ker je zunaj videl, da so drugi fantje še vsi bojeviti, je pobral tudi on malo krepelce in ga stisnil za suknjič. Pred gostilno se je^ še smeje ozrl proti dekletom na oknu, češ, saj sem tudi jaz že fant. Komaj pa napravi par korakov po cesti, kar stopi predenj starejši in močnejši fant Miha Papež, zamahne z debelim	kolom	proti	Žnidaršiču	in ga
lopne z vso silo po glavi. Žnidaršič se je takoj zgrudil z razbito črepinjo in kmalo je izdahnil svoje mlado življenje.
Obtoženec Miha Papež se zagovarja s silobranom, kar pa je po pričah, ki so videle ves prizor, ovrženo. Vsled soglasnega porotniškega krivdoreka je bil Papež na 2 in pol leti težke ječe in 10 )0 K odškodnine obsojen.
Takoj	na to	se je	razpravljal	drugi
slučaj:
Uboj pri Sl. Petru.
Brata Tratnik iz Lutrškega Sela sta imela seveda vsak svojo punco v Št. Petru pri Novem	mestu	Nista	rada videla,	če so
tja zahajali drugi	fantje iz sosednjih vasi.
Že pred božičem sta izdala povelje, naj ne hodijo v Št. Peter vasovat, sicer ne b° dobro. In da res ni bilo dobro, to se je pokazalo v noči 10. t m. Po večeiji je Pri®e‘ Pleško iz Prapreč k Tratnikovim. M®- P?* govorom pridejo še trije fantje iz Kija in sicer Bevc, Brule in Virant. Ra bi bili dobili brata Tratnika, da se kaj pomenijo. Onadva pa se nista dala pokazat, fi trije so odšli, za njimi še Pleško. Ves ta kvartet vkupaj je znašal komaj 7.0 let. Pa so jo le korajžno mahali proti St. Petru in peli in vriskali med potjo. To pa je brata Tratnik jezilo. Vzela sta kole in hajdi za njimi.
V Št. Peter došli kvartet je šel klicat organistovo Maričko. Na to dekle pa je svojo srce privezal Franc Tratnik. Ko so se oni štirje prepričali, da Maričke ni doma,
ohranite. Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice in žile postanejo krepke, Vaše spanje zdravo, zopet se počuti e dobro, ako rabite pravi Fellerjev fluid z znamko Eisatluid. Poskusni tucat 5 K franko. — Izdelovalec samo lekarnar E. ▼. Feller, Stubica, Elsatrg štev. 264 (Hrvatsko).
so jo Šli iskat k f>osedovim. Pred hišo sta dva zlezla na oreh, eden pa na čeSpljo. Ko so se raz svojih opazovališč prepričali, da se na toliko strani oboževana Marička nahaja v požteni družbi, so se s tem zadovoljili in odšli. Zunaj vasi vrh klanca, pod katerem je krasen razgled na Krko in sredi nje stoječi Margherijev grad OtoBice, so postali in zapeli. Kar prifrči kamenje proti njim. Spoznali so, da sta brata Tratnik za njimi. Jurij Virant se ojunači, ^re proti njima in jima poreče:	Oe	sta poštena fanta,
pojdita k nam, pa borno eno skupno zapeli. Komaj je to izpregovoril, ga je Franc Tratnik že udaril po roki, nato pa še po nogi Tedaj priskočijo tudi oni trije bližje. Pa so se zbali in jo popihali po njivi. Le Lojze Bevc, ki je bil v svašf.vu s Tratnikovim, je korajžno stopil naprej in zaklical: Koman-žan ! Kaj pa vendar hočeta ? V tistem hipu pa je Franc Tratnik dvignil svoj kol in — lopnil ga naravnost po glavi. Bevc se je onesveščen zgrudil na tla in vse je zbežalo.
Tratnika pa je po storjenem zločinu začela peči vest. Vrnil se je nazaj iu ko je tam našel vbogega Bevca pobitega m v krvi, rau je izpiral rano na razbiti črepinji. Potem ga je nesel stran, naložil na voziček in pripeljal domov, kjer je mater za odpu-šanje prosil. Bevca so drugi dan prepeljali v bolnico Usmiljenih bratov, ali vsaka zdravniška pomoč je bila brezvspešna Z razbito črepinjo je zopet končalo rnlado življenje.
Obtoženec prizna skesano svoje dejanje, izgovarja se le na silobran, kar pa niti njegov navzoči brat ni mogel potrditi. Zato so porotniki zanikali tozadevno vprašanje, potrdili pa prvo in drugo glavno vprašanje na uboj, in lahko telesno poškodbo. Z ozirom na skesano priznanje mu je sodni dvor odmeril najnižjo kazen: 1 in pol leto težke ječe.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Zagreb, 20. tebr. Sinoči so se v Zagrebu na Iliči in po vsem mestu ponovile demonstracije proti banu Cuvaj-u in proti krvavim dogodkom v Zagrebu in Sarajevem. Demonstranti so se zbrali v Iliči, prihajajoč iz vsega mesta. Polici,a ni posredovala, žandarji se niso niti prikazali. Včeraj je bil tu shod bosansko-hercegovskih vseučiliščni-kov, ki študirajo na zagrebški univerzi. Pozvali so dež. zbor v Sarajevem, da protestira proti krvavim dogodkom. Včeraj je bilo tu vse časopisje zaplenjeno.
Pariz. 20. febr. Na socijalističnem kon* gresu je izjavil socljalistični poslanec, da bodo francoski premogarji v slučaju potrebe pomagali svojim angleškim sodrugom, ako ti napovedo stavko.
Petrograd, 20. febr. V preiskavi o umoru Stolipina se je dokazalo, da je Bagrov umoril ministra Stolipina na ukaz revolucionarna socijalistične stranke. Na čelu tega gibanja je stal Vinogradov, ki je ub:žal iz Siberija.
London, 20. febr. V poslanski zbornici je odgovoril trgovinski minister Buxton na neko interpelacijo glede pripravljajoče se generalne stavke premogarjev, da on še ne more poročati, kakšno stališče bo zavzela vlada v slučaju da ta stavka izbruhne.
London, 20 febr. Malo nade je, da bi se dal preprečiti generalni štrajk premogarjev, katerega bi se udeležilo nad en milijov strogo organiziranih premogarjev. Za Anglijo bi bil tak štrajk lahko usodepoln. Vlada ne more posredovati, ker delodajalci nečejo priznati nobenega posredovanja, niti vladnega. Nekaj družb je vsled pomanjkanja premoga že sedaj odpustilo mnogo uslužbencev. Premog je s cenami poskočil. Stavka, ako nastopi, bo trajala najmanj šest tednov. Ako ne bo do 29. t. m. dosežen sporazum, bo ta dan izbruhnila naj večja dosedanja stavka na svetu, ker bi se vsi ostali delavski sloji pridružili. Vlada je v silnih skrbeh.
Peking, 20. febr. Juanšikaj pripravlja noto na vse velesile v kateri sporoči, da je izvoljen predsednikom in zahteva da se republika pripozna. Pred imenovanjem kabineta se to ljudstvu ne priobči. Z novim letom začeti evropski koledar je v polni meri v veljavi, ter nosi datum: Prvo leto republike.
Razne vesti.
* Pomočnik — univerzalni dedifi. h Zente na Ogrskem se poroča: Te dni je umrl tukaj bogati trgovec z lesom, Josip Grassi. Na splošno začudenje se je izkazalo, da je pokojnik vse svoje velikansko premoženje v znesku 100.000 kron zapustil svojemu pomočniku, ki je imel 60 K mesečne plače. Radi tega skušajo sedaj sorodniki pokojnika oporoko ovreči in so tozadevno Se ukrenili vse potrebne korake na sodišču.
* 33 leti stara mati. V mestu Libourne na Francoskem je pretečeni teden povila eka 16-letna gospa krepko dete. Stara
mati novorojenčka je stara sedaj še-le 33 let, prababica 53, mati od te 71 in mati poslednje 88 let
* Otrok 8 tremi očesi in rogovi. Iz Bel-grada se poroča: V vasi Pajavit na Srbskem je porodila kmetica Vilica Rakič dečka s tremi očesi in sicer z dvemi naravnimi in enim na čelu. Otrok ima na glavi tudi dva rogova dolga približao 5 cm. Duhovnik toliko časa noče otroka krstiti dokler zdravnik ne konštatira, ali je to človeško bitje ali ne.
* 2500 porok. Tekom letošnjega pusta je bilo na Dunaju nad 2500 porok. jOd teh ‘na zadnjo nedeljo 1100, razven teh še 300 srebrnih in 12 zlatih.
* Boj med cigani in vaščani. V vasi Gasna na Gališkem je prišlo med deset glav broječo cigansko tolpo in kmeti do pretepa. Prišlo je tudi do streljanja, tekom katerega sta obležala dva kmeta na mestu mrtva, trije pa težko ranjeni. Cigane so pozneje aretirali orožniki.
* Kanibalstvo Listi 'poročajo iz Tobol-ska o nekem slučaju kanibalstva. Brat nadškofa iz Velesa, ki je odšel v gubernijo To-bolsk, da se informira o položaju, ki je tamkaj nastal vsled lakote, je bil nenadoma napaden od kmetov. Kmetje so ga umorili, spekli njegovo truplo in potem zavžili. Kakor poročajo listi, ni to za Sibirijo ničesar posebnega, ker se taki slučaji zelo pogosto dogode.
* Velika nesreča. V menažeriji v Alen-conu na Francoskem se je v pondeljek vršila predstava, pri kateri je šel neki kolesar po železni vrvi čez odprto kletko, v kateri so bili levi. Kar je kolesar padel v kletko in si polomil vse ude. Levi so takoj skočili nanj in ga požrli. Med gledalci je nastala strašna panika.
* Skrivnostna najdba. Na nemško-fran-coski meji je v bližini Belforta neki agent potegnil iz reke Rhone culjo, v kateri je našel več delov ženskega trupla. Policija je odredila obširno preiskavo.
Tomaž Zadnik
trgovec in mesar
ima na razpolago v svoji mesnici na trgu 8. Giovanni št. 6 v Trstu goveje, telečje in janjčje meso prve vrste, po najnižjih cenah. — Priporoča se slav. občinstvu za obilno vdeležbo.
i
Mali oglasi.
Dr.upeljana trgovina z jestvinami,, petroljem O Leti ci itd, se odda v tržaški okolici. Čistega dobička čez K 200 mesečno. Glavnice treba najmanj K 4000. Resni reflektantje naj oddajo svoj naslov upravi nJutia1* v Trstu pod „Narodnjak“.
AJJ. se mesečna soba 1. marca. — Kje pove UCltlti podr. „Jutra“ v Ljubljani:
TlvrA meM°vlln’ S°M| yelik» » 1. marcem, mala J-JVc takoj se oddati v najem. — Poizve se pri upravništvu „Jutra“ v Ljubljani.
TXj na periferiji Ljubljane je prodati za 24.000 Hlodi g. denarja je treba samo par tisoč, drago v obrokih. — Vsled ■■ estnuga parcelacijskega načrtu ima ta liisa lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve se v pisarni „Universal“, Ljubljana, Sodna ulica 4.
Tf mračni Pa (delavnica z orodje.) v Kandiji JA.U \ flivuriiai pri Novem nmtu se odda pod ugodni ri pogoji v naje n. Več pri lastniku Vide Brudar posestnik Ragovo pri Nove i« mestu.
Tnoflipolnfl akviziterje, ki bi ob obem razpeča-JLIlScltltlltJ yali „A.dresar“ sprej i e pisarna „U-nivertial“ v Ljubljani, Sodna ulica 4.
Mlorl " o£an trg°TSki sluga, išče službe v kaki iTlicltl trgovini na deželi. Gre tudi za kočija2a na dežel > ali pa v mesto. — Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo ^utra* Ljubljana:
Novo jelavsko koranio Mio JEST" pri st. JaMn ilica sv. Marka te 19.
Podp sani si šteje v dolžnost, naznaniti slav. občinstvu i^esta in okolice posebno pa Št. .Takob-čano , da je v soboto to je 17. tega meseca odprlo svojo novo gostilno v hiši gosp. F. Fabjana ulica sv. Marka številka 1», kjer se redno točijo črna istrska vina prve vrste, bela vipavska in Pun-tiga • sko exportno pivo. — Vse po najnižjih cenah. Kuhinja bode vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj Hinko Kobič. Na mnogo-brojno udeležbo vabi že danes.	ODBOR,	i
Odlikovana pekarna in slaščičarna
Vinko Skerb - Trst
Via Acqu*dotto St. 15. — Podruž.: Via Miramar St. It
Trikrat na dan svež kruh.
Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. Najttnejša moka iz najboljših mlinov po najnlži ceni. Fina inozemna vina iu likerl v steklen. Brezpl. postrežba na dom,
Kruh in slaščice se izdeluje igieničklro električnim strojem. 00® 0000(^00000000
Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polič) v Trstu.
z gostilniškimi prostori, trafiko i. t. d. se pod ugodnimi pogoji odda.
Pojasnila v posredovalni pisarni
Peter Matelič
Ljubljana, Škofja ulica štev. 10
Telefon 155.
Kupujte le najboljši!
J3
ctS
>
<D
On
C*
o
0000%
Ivan Krže
Trst, Piazza S. Giovanni I.
7a|nna kuhinjakih in kletarskih potrebščin iz LnlUlju lesa in plelenin, škafov, brent, čebrov in kad. lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetov.
Prinnrnra sv°j° trgovino s kuhinjsko posodo
I I IJJUI Uuu vsake vrste bodi od porce>ana, ze-n lje, e iaila, kositerja ali aluminija, nadalje, klelke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in
stekleno posodo za vino. 0©00000^0000©000 Berite in strmite.
Čudovito ! s 600 komadov za K 3*90. i
Krasna pozlačena, 36 ur idoča ankerca z verižico vred, triletna garancija, moderna svilena kravata za gospode, 3 robci, moški prstan z imit. biserom, izvrstni ustnik za smodke, elegantna damska broša, krasno toaletno žepno zrcalo, denarnica iz usnja, žepni nož, par manšetnih gumbov, 3 naprsne gumbe, vse double zlato, lep album s 36 slikami, najlepše na svetu, 5 različnih razveseljivih predmetov za mlade in stare, nastavek za pisma, 20 korespondenčnih in še 500 drugih raznih predmetov, 'neobhodno potrebnih za dom. — Vse skupaj z uro vred,ki je sama toliko vredna za K 3.90. Pošilja po povzetju dunajska eksportna trgovina F. Windisch, Krakov it. W/5.
Opom. Komur ne ugaja, se vrne denar nazaj.
Zastopstvo in zaloga svotovnoznanih pisalniff strojev
Undervvood in L. C. Smith & Bros. The Rex C.°
Lj ubljana @0® Šelenburgova ul« 7 — Telefon 38
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo solnčnih peg, kakor tudi za pridobitev in ohranitev nežne, mehke kože in belega teinta ne obstoji boljše milo kot svetovnoznano Stcckenpferdovo milo iz lilijinega mleka (Steckenpferd-Lilienmilchseife), znamke Steckenpferd,odBerg-manna & Co., Tešen ob Elbi. — Ko i ad stane 80 h in se dobi v lekarnah, drogerijah, patfi-" erijah in vseh sličnih trgovinah. — Ravno-tako se obnese Bergmannova lilijska krema „M a n e r a“ naravnost čudovito za ohranitev nežnih, belih rok pri damah; dobi se povsod po 70 h.
Naj večja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. -- Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka H IKO IBS
a SDTTNER, Ljubljana
Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273
„JUTRO“ se prodaja v Trstu
po 4 vinarje
'V naslednjih tobakavnah:
©
©
©
Beclier, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan,, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg,
Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere,
Geržina, Rojan,
Raunacher, Gampo Marzio, Bruni, SS. Martiri.
Ercigoj, ulica Massimiliana,
Piasečka, trg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
Luzzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria,
Lug, ulica S. Lucia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’ Istria,
®
©
©
Rončelj, ulica S. Marco,
Novo pogrebno podjetje
Prevoz mrličev na -va« krajo TRST — Oorao štv. 47 (vogal Piazza O. Golddnl) - Telefon 14-03.
Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov.
Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbera vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. — Telefon. 14-02.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
n. z.
li O
©@ obrestuje hranilne
po
v Ljubljani
2 10 brez vsakršnega
odbitka.
K>C<XXXXXXX)0000<X>6CXXXXXXXXXXXXXX
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
ZAMLJEN
čevljarski mojster
v LJUBLJANI
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^ ^	Popolnoma	varno	naložen	denar.	?f~	^	Rezervni	zaklad: nad
Sodnijska ulica št 3.
Dobe se tudi izgotovljena obuvala-Izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
XXXXXXX>XXXXKXXX>
Čitajte in strmite!
600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin.
Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla s simili briljantom, v ognju pozlačen prstan za gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasu gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3’/» double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres. 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328.
Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož.
Komur ne ugaja, se vrne nazaj in je torej vsak riziko izključen.	(330)
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto,
; t ličenj e iz ušes, šumenje po ušesih in na-•uhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. — Dobiva se samo v lekarni pri «Črnem orlu», Novi trg v Celovcu.
0i
r
1
ALOJZIJ POVH
slovenski urar
Tr»t — Vta del RIto 26.
Dveletno jamstvo, popra vila, obisk na dom, zlato, dragulji po nizki ceni.
L.
J
Kupujte „Jutro‘*
izvod samo ^ v.
/V
II
RESTAVRACIJA M
,AURORA‘x
Trst, ul. Carducci 13
Dobroznano lambura&ko društvo
T
J
(prvikrat v Trstu)
koncertira vsak večer od 7. zfc do polnoči.
— Izbran glasbeni program. — Tamburanje in petje nar. pesmi.
KONCERT
začenja vsak večer ob 7. uri, traja do i2. ure.
Vstop, prost. Vstop, prost
Zrn mnogobrojen obisk se priporoča
Josip Domines
K
prosu
'oroča 1
PODRUŽNICA
LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE
Trat, Plaasza doli«. Borsa IO Centrala v Ljubljani — Podruinloa ▼ Gorici, Celovca, Sarajeva Splitu in CelJ*. Delniška glavnica K. 8,000 000.	Rezervni	zaklad	K.	800.000.
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pW
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja.----------------Vloge	na	knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi 4t1|a°j0 Prodaja arečke na majhne mesečne obroke«
cHngleškp skladišče oblek
&. cBeraatooič
Ljubljana Mestni trg. št. s	Ljubljana	Mestni	trg	St.	$
priporoča soojo popolnoma na novo sortirano zalogo spomladanskih oblek za gospode in dečke, ter obleke za otroke. Velikanska izbora qaji\ooejše konfekcije za dame ii\ deklice, ter berolinskih in pariškili modelov. Geqe priznano nizke /
„JUTRO“ se prodaja v Ljubljani
po 4 vinarje
v naslednjih tobakavnah:
Južni kolodvor, na peronu.
Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Pichler, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica.
Fuchs, Marije Terezije cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica.
Šubic, Miklošičeva cesta.
Župančič, Kolodvorska ulica.
Pirnat. Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na želez. prel. pri Nar. domu. Košir, Hilšjerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta.
Ušeničnik, Židovska ulica.
Kleinstein, Jurčičev trg.
Križaj, Sp. Šiška.
Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč, Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica.
Likar, Glince,
Strkovič, Dunajska cesta. Klančnik, Tržaška cesta. Tulach, Dolenjska cesta.
mr
m
R>
>«9
Osrednja Banka KL« Piazza Ponterosso 2
Hbbi Podružnica v Trstu
Obrestuje vloge:	^	Obrestuje	vloge:
1101 4tt 4aIA 431
4 0
8 0
|2 |0	|4	|0
povvačno obreitovanje
na knjižice ©§) na računu in fixne uloge	premijne	vloge
Vse bančue transakcije.
laojpf
Uradne ure od 9-12, 2-5
i
i
s
1
1
i
■
vvdpiova * tomarna 1
HRANIL s
PRMA-VUI 9
,’?YD80UKA
| \q dob ra žitna kova. j otroSka moka, oblah in drugi J	izdelki	edino .wcje vnite.
I čcusopii »Domači Prijatelji-Zahtevajte cenik. 1
I
k