Gorenfcka^Banka Banka 4 posluhom Samo Moje Stanje ^poročanje stanja tekočih in žiro računov na mobilne telefone 6BD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev Koroška 33, 4000 Kranj tel. 04 ! 280 10 40, 280 10 17, liift % /t in fak. JoC/ JU JU ■: 04 i 280 10 12 HMH'.,t bd.si, info@gM.si varnost t strokovnost t donosnost MENJALNICE www.wilfan.si PROBANKA PE Kranj-tel.: 04/280 16 00 Kranj, Koroška 2 (Stara pošta) @@IMlMcJJ©ISnGLAS Uto LIH ISSN 0352 - 6666 - št. 82 - CENA 150 SIT (12,50 HRK) Kranj, torek, 17. oktobra 2000 Na Gorenjskem nad 70-odstotna udeležba na volitvah Liberalna demokracija prepričljiva zmagovalka Na osnovi neuradnih podatkov so si poslanski mandat iz prve volilne enote že zagotovili Janez Podobnik in Samo Bevk (okraj Idrija), Pavel Rupar (Tržič), Dušan Vučko (Bled, Bohinj), Franc Čebulj (Kranj okolica), Maks Lavrinc (Kamnik), Jelko Kacin in Bogomir Vnučec (oba Kranj), Blaž Kavčič (Škofja Loka) in dr. Andrej Bajuk (Poljanska in Selška dolina) in v četrti enoti, okraj 11 Cveta Zalokar Oražem (Domžale). Kranj, 17. oktobra -Ker naj bi bili nekateri poslanci LDS in strank, ki bodo z njo v vladni koaliciji, izvoljeni v vlado, bodo njihove poslanske sedeže zasedli po uspešnosti naslednji kandidati. Tako naj bi se v primeru, da bo ob LDS tudi Združena lista v vladi, vrata parlamenta odpirala Darji Lavtižar - Bebler, Borisu Bregantu in Janku Stušku in morda Luciji Vrabič. Kdo bo dejansko v državnem zboru, bo znano po izvolitvi vlade. STRANI 2, 3, 4 in 5 V soboto se je iztiril vlak nad blejsko Zako Skala iztirila potniški vlak Osem potnikov, sprevodnika in strojevodja so jo na srečo odnesli brez prask, škode je za najmanj osem milijonov tolarjev. STRAN 24 Vsem volivkam in volivcem iskrena hvala. Z SLOVE N MAG R E mkm m\ I mm DI ■ I llMrnBil ^aš poslanec Jelko Kacin LDS Liberalna demokracija Slovenije STRAN 17 Najtežja iz Prevoj, najdaljša iz Drulovke ZA VAS ZE11 LET POSLOVNI IMENIKI RUMENE STRANI fPJJ SLOVENIJU TEL tel.(Ol) 436 53 90. fai 01) 436 85 20. www.intermarketing.si l N T E R MARKETING m c3 d 3 9770352666018 VOLITVE 2000 te. Politiki ocenjujejo volitve Koga bo izbral dr. Drnovšek Mandatar za sestavo nove vlade bo zanesljivo dr. Janez Drnovšek. Ta teden naj bi bilo že znano, koga naj bi povabil v vlado. Politiki različno ocenjujejo volitve. Ljubljana, 17. oktobra - Kmalu po objavi prvih neuradnih izidov volitev, ki so kazali na nesporno zmago Liberalne demokracije Slovenije, je kot prvi od predsednikov strank prišel v tiskovno središče dr. Janez Drnovšek. V sosednji stavbi na Trgu republike 3 so že pripravljali slavje. Dr. Janez Drnovšek je novinarjem povedal, da bodo v LDS počakali na končni izid volitev, potem pa se bodo začeli pogovori o sestavi vlade. Zavzemajo se za koalicijo, v kateri bodo lahko uresničili svoj program. Programsko so si najbližji z Združeno listo in Desusem. Nova Slovenija interesa za sodelovanje še ni pokazala. Janko Kušar, predsednik DeSUS je bil zadovoljen. Stranka je presegla 4-odstotni prag, čeprav so računali na višji odstotek. O možnem sodelovanju v vladi se bodo pogovarjali odgovorno. Podprli bodo mandatarja, ki bo zagotovil uresničitev njihovega programa. Borut Pahor, predsednik Združene liste socialnih demokratov se je zahvalil volivcem za podporo in za odločenost pomagati stranki, ki ji je bilo leta 1996 napovedano izginotje. Po desetih letih se je stranka uspela dvigniti. V življenju je treba biti realen, za uspeh pa je treba trdo garati, je dejal. Slovenija zasluži v začetku novega tisočletja vlado, ki bo zagotovila napredek. Združena lista je pripravljena sodelovati v 1e-vosredinski vladi, v kateri bo lahko uresničila svoj program. Tudi v širše oblikovani vladi je mogoče najti soglasje. Janez Janša, predsednik Socialdemokratske stranke je bil resen. Nismo ne veseli ne razočarani, je dejal. Tisti, ki ste volili SDS, ste dali glasove pravemu, je povedal. Visoka zmaga LDS ni dobra za Slovenijo, saj je porušeno politično ravnotežje. SDS je delila usodo vladne stranke v neprijetnem sovražnem ozračju. Vlado so rušili od zunaj in znotraj, kjer je mislil na SLS + SKD. SDS je ohranila volilno telo, SLS pa je zgubila 10 odstotkov. Ti volivci so volili LDS. Ker je postala SLS kopija LDS, so volivci raje volili original. Poraz pomladnega bloka glede na to, kar se je dogajalo, ni presenečenje, je dejal Janez Janša. Zmago Jelinčič, predsednik Slovenske nacionalne stranke je bil zadovoljen, čeprav je računal na višji odstotek. Nekateri volivci so zamenjali SMS (Stranko mladih) z SNS, "zatajili" pa so tudi borci, ker so podlegli napovedim, da SNS ne bo prišla v parlament. Po njegovem lahko pride do zelo čudnih koalicij. Dr. Andrej Bajuk, predsednik Nove Slovenije je zadovoljen z uspehom stranke. Posebej se je za podporo zahvalil volivkam in volivcem v Selški in Poljanski dolini. Koalicija Slovenija je zanj za zdaj edina koalicija. Dr. Franc Zagožen, predsednik SLS + SKD je povedal, da za neuspeh stranke niso krivi mediji, ampak Socialdemokrati, ki so razbijali pomladni blok. Njegova stranka bo še naprej ravnala odgovorno in se bo pripravljala na vzpon. Prvič naj bi bilo to že na lokalnih volitvah. • J.K. |l DIE Sil II KVIAKklSC HI IMMORKM 5 I KASI M. tel.: 04/2362-910 tel.: 02/2340-620 Na Gorenjskem nad 70-odstotna udeležba na volitvah Liberalna demokracija prepričljiva zmagovalka V prvi volilni enoti, ki obsega Gorenjsko s Kamnikom, Idrijo in Cerknim, je z 32 odstotki zmagala pred Socialdemokratsko stranko, Združeno listo in Novo Slovenijo. Kranj, 17. oktobra - V nedeljo, 15. oktobra, pozno zvečer je bila končana zgodba letošnjih državnozborskih volitev. Po včerajšnjih neuradnih podatkih je bila volilna udeležba 69,2-odstotna, kar je za okrog 5 odstotkov manj kot pred štirimi leti. Na Gorenjskem je bila, neuradno, udeležba nekoliko višja kot povprečno v državi. Vrstni red strank je na Gorenjskem enak kot v državi. Prepričljivo prva je Liberalna demokracija Slovenije s skoraj 32 odstotki, kar je za okrog 4 odstotke manj od dosežka stranke na državni ravni. Sploh je Liberalna demokracija absolutna zmagovalka po volilnih enotah kot tudi po okrajih. Na drugem mestu je Socialdemokratska stranka Slovenije, ki je Zmagovalec Dr. Janez Drnovšek med novinarji. Največje presenečenje - Stranka mladih Slovenije Napredovala je tudi Združena lista socialnih demokratov. na Gorenjskem dosegla 18,53 odstotka, kar je boljše od povprečja v državi, tretja pa je Združena lista socialnih demokratov z okrog 12 odstotki glasov. Na četrtem mestu na Gorenjskem je Nova Slovenija, ki je bila na Gorenjskem sploh najuspešnejša, zlasti v Selški in Poljanski dolini, peta pa SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, ki je dosegla okrog 9 odstotkov. enotni, da je bila zmaga Liberalne demokracije pričakovana, vendar je mnoge presenetila prepričljivost. Pravijo, da se je "LDS delala zmaga sama," oziroma da so ji odstotek zviševale stranke na desni, ki so v vladi potegnile nekaj za volivec nepriljubljenih potez. Tudi v Združeni listi so zadovoljni. Pravijo, da je stranka premagala krizo, da se je rešila razpada in daje na poti k vzponu in po- Največ je izgubila SLS+SKD - Slovenska ljudska stranka. mokracija Slovenije že zagotovila 34 sedežev v državnem zboru, Socialdemokratska stranka 14 sedežev. Združena lista socialnih demokratov 11 sedežev, SLS + SKD 9 poslan- cev, Nova Slovenija 8 posla"' cev. Stranka mladih Slovenig Slovenska nacionalna stranK in DeSUS pa imajo po ŠU*1 poslance. • • J. Košnjek, slike T. D°K I Demokratom že drugič ni uspelo. Prvi z leve predsednik stranke Mirko Macher. V državnem zboru osem strank Pričakovanja, da bo zaradi višjega 4-odstotnega praga v naslednjem mandatu manj strank, se niso uresničila. Razen petih že omenjenih strank so prišli v parlament še Demokratična stranka upokojencev (DeSUS), Slovenska nacionalna stranka in Stranka Mladih Slovenije (SMS), za mnoge presenečenje teh volitev. Analitiki političnega dogajanja so membnejši vlogi v slovenskem političnem življenju. Na "desni" so komentarji različni. V Socialdemokratski stranki krivijo za povprečen uspeh tudi medije, ki so bili krivični in preveč napadalni do njihove vlade, za krivca pa imajo tudi SLS + SKD, predvsem zaradi njihovih zadnjih potez v vladi. Ocenjevalci volilne kampanje pravijo, da tudi kampanja SLS + SKD ni bila najbolj posrečena. Po včerajšnjih neuradnih podatkih si je Liberalna de- Tehten Vuzloi; .4/.oclMčitev. m fm-' / \ j Ste se kdaj vprašali, v čem je skrivnost dobre investicije? I Naj Vam ne bo vseeno, kdo upravlja z Vašim premoženjem. Odslej Vam v Krekovi banki nudimo ludi vse storitve pri poslovanju /. vrednostnimi papirji. KREKOVA BANKA tel.: 02 22 Vi 119, e-ntail: prinur,:.kmacictgkrrk'vu bnnka.ti C5^0)r°y^Ib?ia) *^j~r*C|Y«AS ' P*** neodvisni nestrankarski politično- informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna irednica: l.eopoldina Bogataj / Noriurji in uredniki: Ig« ^ \i£KJl&—teALfc—lillitflO Helena Moram. Jo« Košnjek, Lea Mencinger, Urša Petcrnel, Stojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. ("veto Zaplotmk, Danica Zavrt-Žlcbir. Andrej Žalar. Štefan Žargi / lektoriranje: Marjeta *>*' ( Ustanovitelj in izdajatelj: GORENJSKI GLAS, d.o.o., KRANJ tografija: Tina Doki Priprava a tisk: Media An, Kranj / Tisk: DELO ■ TCR. Tisk časopisov un revij. d.d.. Ljubljana' I redništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 04/201-42-90. teWax: M/201-?' ^ nuni: inAj@g-skas.sj /Mali oglasi: telefon: (M/201-12-17 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: ^k dan od l do 15. ure, sreda do 1?. ure1 Časopis izhaja ob torkih in petkih • x trimesečni obračun ■ individualni naročniki (fizične osebe ■ občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke casopšisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračun* dobja. Za tujino: letna naročnina 150DLM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 \ v ceni časopisa 1 CLNA IZVODA: 150 SIT (12,50 HRK za prodajo na Hrvaškem). s Prva volilna enota, prvi volilni okraj Prva LDS, druga Združena lista Od Rateč do Rodin je bilo kar 54 volišč, volilo pa je 17.097 volivcev ali 68,20 odstotka Mladim so volivci namenili 5 odstotkov glasov, SDA je dobila 2 odstotka glasov. Jesenice Kot nam je pove-jjala predsednica okrajne vo-'Jtoe komisije na Jesenicah ^aja Kostanjšek, so volilni °dbori z volišč redno poročali 0 volilni udeležbi. Nepravil-n°sti ni bilo, na voliščih so se redno oglašali zaupniki list. Naši volilni odbori po vseh yoliščih so zelo strokovni in bi *nali takoj razrešiti vsako zadrego. Veseli me, da so se na volitve dobro pripravili, prebra-vso gradivo in tudi zvečer, ko °ddajo rezultate volitev, to na Pšenicah vedno poteka zelo °*8anizirano in zelo hitro. J^i danes bo tako, ko bodo Ntro prišli iz 54 volišč in še en- krat prešteli vse glasove..." In res je bilo tako, kot je napovedala Maja Kostanjšek, kajti delni neuradni volilni rezultati so bili na Jesenicah znani že dobro uro po zaprtju volišč. Od Rateč do Rodin je bilo 54 volišč, v volilne imenike je bilo vpisanih 25.000 volivcev. Največje volišče je bilo v Mojstrani, kjer je volilo 1046 volivcev. Po prvih neuradnih delnih rezultatih je bila udeležba 68,20 odstotka, od 25.070 volivcev jih je volilo 17.097 ali 68,20 odstotka. Neveljavnih je bilo 862 glasovnic, veljavnih pa 16.012. Stranke, ki so kandidirale, so v prvem volilnem okraju in v prvi volilni enoti dobile naslednje število odstotkov: Zeleni Slovenije 0,97 odstotka, LDS 32,80 odstotka, Demokrati Slovenije 0,76 odstotka, Nova stranka 0,41 odstotka, Stranka demokratske akcije 2,81 odstotka, SNS 3,25 odstotka, ZLSD 20, 67 odstotka, SMS 5,81 odstotka, Komunistična partija Slovenije 0,55 odstotka, SDS 14,28 odstotka, Nova Slovenija 9,01 odstotka, SLS+SKD Slovenska ljudska stranka 3,26 odstotka, Glas žensk Slovenije 1,59 odstotka, Desus 3,41 odstotka in Naprej Slovenija 0,34 odstotka. In kakšni so bili rezultati na nekaterih največjih voliščih v občini? Na večjem volišču v Mojstrani je dobila največ glasov LDS, za njim ZLSD in SMS, na drugem mojs-tranškem volišču pa je bila prva LDS, druga SDS, tretja ZLSD in SMS. Na Plavžu je bila prva LDS, sledi Združena lista, tretja je bila SDS, četrta Nova Slovenija. Na Javorniku je bila prva LDS, druga ZLSD, tretja SDS in četrta SDA. V Kranjski Gori je na večjem volišču zmagala LDS, sledi SDS, Nova Slovenija in SLS - SKD. • D. Sedej Ko so se zaprla volišča, je volilno dokumentacijo prineslo na okrajno volilno komisijo 54 predstavnikov volišč. Pregledal jo je Mihael Kersnik, sicer sodnik okrožnega sodišča v Kranju. Drugi volilni okraj - Bled in Bohinj Dušan Vučko prvi bohinjski poslanec Odkar je Bohinj samostojna občina, še ni imel svojega poslanca v državnem zboru. Na nedeljskih volitvah je to uspelo Dušanu Vučku (LDS) iz Bohinjske Bistrice, sicer direktorju občinske uprave. ^'ed, Bohinj - V drugem volil- cem, sicer samostojnim podjet-. ei*i okraju, ki obsega območ- nikom in lastnikom penziona e blejske in bohinjske občine, Maver na Bledu, ki so mu vo- J bila volilna udeležba nad davnim povprečjem, saj seje Vo,itev na 34 voliščih različne Ve,»kosti udeležilo tri četrtine ^ 13.193 občanov in občank 1 volilno pravico, zmagovalka volitev v drugem Jffaju je LDS, njen kandidat °Ušan Vučko iz Bohinjske Bis-ice je po delnih neuradnih re-žu,tatih dobil 36,11 odstotka 8'asov. Na drugo mesto se je Uvrstila SDS z Jožetom Ber- livci namenili 14,05 odstotka glasov. Na tretjem mestu je ZLSD s kandidatko Evo Štravs - Podlogar, sicer v.d. direktorice Direkcije za turizem Bled, ki je dobila 12,87 odstotka glasov. Medtem ko je bila na državni ravni SLS + SKD uspešnejša od NSi, je bilo v drugem okraju razmerje drugačno: Bajukova stranka s kandidatom Jožefom Cvetkom iz Ukanca je dobila 11,6 odstotka glasov, Zagožnova s kandidatom Jožetom Antoničem, podžupanom blejske občine, pa le 7,71 odstotka. Na območju bohinjske in blejske občine je 4-odstotni volilni prag presegla le še Stranka mladih Slovenije s kandidatom Romanom Beznikom, sicer tudi članom blejskega občinskega sveta (5,86 odstotka), pod pragom pa sta ostali DeSUS s kandidatom Ignacem Golobom (3,86 odstotka) in SNS s kandidatom Velidom Ališičem (3,02 odstotka). Izidi volitev kažejo. Dušan Vučko da je bil Dušan Vučko izvoljen za poslanca državnega zbora. Če izvzamemo dr. Franceta Bučarja, ki je po rodu tudi Bohinjec, je Vučko prvi poslanec iz Bohinja, odkar je Bohinj samostojna občina. • C.Z. Tretji volilni okraj - Radovljica Polovico glasov LDS in ZLSD V radovljiški Mimico Koman in Radovljica - V tretjem volilnem °kraju, ki je obsegal območje Radovljiške občine, je na 27 0|>ščih od 14.657 volilnih up-ravičencev volilno pravico izko-^stilo 74,46 odstotka vpisanih »menik. Razplet volitev je bil Jekoliko drugačen kot na fžavni ravni: prva je bila !j{JS, druga ZLSD, tretja ^OS, četrta NSi in peta SMS. kLt)S s kandidatko Mimico 0tnan, sicer ravnateljico občini sta skoraj polovico glasov "pobrali" LDS s kandidatko ZLSD z Jankom S. Stuškom. SLS+SKD je dobila celo manj glasov, kot sta jih DeSUS in SNS. Srednje gostinske in turistične šole v Radovljici, je po delnih neuradnih izidih prejela 30,44 odstotka glasov. Na drugo mesto se je uvrstila ZLSD z radovljiškim županom Jankom S. Stuškom, ki je "pobral" nekaj manj kot petino glasov (19,4 odstotka). Tretja je bila SDS s kandidatom Zvonetom Prezljem, sicer članom občinskega sveta, ki so mu volivci namenili 15,48 odstotka glasov. Bajukova NSi s kandidatom, zdravnikom Janezom Resmanom, ki je v javnosti znan tudi kot predsednik radovljiškega društva za varstvo okolja, seje v tretjem okraju izkazala celo bolje kot na državni ravni, saj je z 12,92-odstotnim deležem osvojila četrto mesto. Presenečenje je SMS, njen kandidat Simon Zore si je "izboril" domala šestodstotni vo- lilni "kolač". Le teh pet strank je preseglo volilni prag, vse druge pa so zaostale za njim, med drugim tudi SLS+SKD, DeSUS in SNS. Zanimivo je, da sta DeSUS z Alenčico Marijo Bole Vrabec (3,83 odstotka) in SNS z Borko Tasič (3,44 odstotka) zbrali celo več glasov, kot jih je SLS+SKD z Ano Urbanijo (3,34 odstotka). • C.Z. Kranjčani v četrtem in petem volilnem okraju najbolj zaupajo LDS Jelko Kacin prepričljiv zmagovalec V obeh volilnih okrajih je udeležba volivcev krepko presegla 69 odstotkov. Liberalna demokracija, za katero je kandidiral sedanji poslanec Jelko Kacin, je pobrala okroglo 38 odstotkov glasov. 2000 FOTO Volitve... štetje g/asov. in ugotavljanje rezultatov. •vranj - v četrtem volilnem okraju so volili prebivalci krasnih skupnosti Primskovo, ^dovodni stolp, bratov Smuk, J:lrče, Britof, Kokrica, Predos-lje »n Kranj Center. Od 19.290 ^vabljenih jih je v nedeljo ^dšlo na volišča 13.413 ali ^9'53 odstotka. Neveljavnih je ,l° 398 glasovnic, seveda pa Slevilke zaradi glasovnic, ki še Pnhajajo po pošti, niso d°končne. po neuradnih podatkih je ^rnovškova liberalna demo-*r'dcija dobila 4892 glasov ali ,7'59 odstotka veljavnih, Janševa socialdemokratska l[W ali 16,32 odstotka, Pahor- jeva združena lista 1726 ali 13,26 odstotka, Bajukova Nova Slovenija 1165 ali 8,95 odstotka glasov. Stranka mladih Slovenije 783 ali 6,02 odstotka glasov, SLS+SKD 618 ali 4,75 odstotka, Slovenska nacionalna stranka 549 ali 4,22 odstotka. Demokratična stranka upokojencev 534 ali 4,10 odstotka glasov, manjše stranke pa so dobile naslednje število glasov: Združeni zeleni 164 ali 1,26 odstotka, Demokratska stranka 64 ali 0,49 odstotka. Glas žensk Slovenije 172 ali 1,32 odstotka. Komunistična partija Slovenije 47 ali 0,36 odstotka. Naprej Slovenija 29 ali 0,22 odstotka, Nova stranka 45 ali 0,35 odstotka. Stranka demokratične akcije 103 ali 0,79 odstotka. Hujših kršitev predvolilnega molka niti v četrtem niti v petem volilnem okraju ni bilo, prav tako pa so brez posebnosti, zelo mirno, minile tudi nedeljske volitve. V petem volilnem okraju je od 19.415 volivcev glasovalo 13.482 ali 69,44 odstotka upravičencev iz krajevnih skupnosti Planine, Huje, Gorenja Sava, Zlato polje, Struževo, Strar žišče, Podblica, Besnica, Jošt, Žabnica, Mavčiče, Bitnje in Orehek - Drulovka. Neveljavnih je 439 glasovnic. Po doslej preštetih glasovnicah je s 5004 glasovi ali 38,37 odstotka vseh tudi v petem okraju zmagala Liberalna demokracija. Socialdemokratska stranka je dobila 2371 ali 18,18 odstotka glasov. Združena lista socialnih demokratov 1454 ali 11,15 odstotka. Nova Slovenija 1181 ali 9,05 odstotka, SLS+SKD 673 ali 5,16 odstotka, novinka Stranka mladih Slovenije 729 ali 5,59 odstotka. Slovenska nacionalna stranka 517 ali 3,96 odstotka, Demokratična stranka upokojencev 469 ali 3,60 odstotka. Glas žensk 174 ali 1,33 odstotka. Združeni zeleni 131 ali odsto- Jelka Kacina tudi v naslednjem mandatu čaka poslansko mesto v parlamentu. Z ženo in sinom je oddal svoj glas oh desetih dopoldne v gasilskem domu v Spodnji Besnici. tek, Demokratska stranka 89 ali 0,68 odstotka. Nova stranka 54 ali 0,41 odstotka. Stranka demokratične akcije 110 ali 0,84 odstotka. Komunistična partija 51 ali 0,39 odstotka in Naprej Slovenija 36 ali 0,28 odstotka. • H. J., foto: T. Doki VOLITVE 2000 "Zmagovalec " šestega volilnega okraja Franc Čebulj, SDS, je skupaj z ženo Tatjano in hčerko Evo volil na volišču v Adergasu. Kranj - V nedeljo nekaj pred polnočjo je okrajna volilna komisija v šestem okraju, ki mu pripadajo občine Cerklje, Preddvor, Šenčur, Naklo in Jezersko, preštela vse glasove volivcev. Največ glasov je v tem okraju dobila stranka SDS, in sicer 28,64 odstotka, tik za njo se je uvrstila LDS (kandidat Branko Pajer) s 4002 glasovoma ali 27,62 odstotka, tretje največje število glasov pa je pripadlo Novi Sloveniji, kandidatu Primožu Močniku, in sicer 1776 ali Volitve v 6. volilnem okraju Cebulj premagal Pajerja in Močnika V šestem volilnem okraju je poslance v državni zbor v nedeljo volilo 15.067 volivcev. Največ glasov, 4150, so prisodili listi SDS in njenemu kandidatu Francu Čebulju. 12,26 odstotka. Tajnik, okrajne volilne komisije za 4., 5. in 6. okraj Vladislav Ulčar, ki nam je s pomočnikoma Marijo Berčič in Miranom Poharjem v nedeljo pred polnočjo postregel s svežimi podatki, je dejal, da so prvi v šestem okraju volili volivci s Štefanje Gore. Res jih je malo, vendar so po nedeljski maši že vsi volili in do 11. ure dopoldne podatke že dostavili volilni komisiji. Tudi sicer v vaških okoljih običajno večina volivcev pride na volišča dopoldne po maši. Tudi v Adergasu, ki ima samo 225 volivcev in kjer je ob pol desetih dopoldne v družbi žene Tatjane in najmlajše hčerke Eve volil Franc Čebulj, župan občine Cerklje in poslanec ter znova kandidat za poslanca na listi SDS, so pričakovali, da bo tako. Vendar so ljudje le počasi prihajali na volišče, kjer so v volilnem odboru sedeli predsednik Aleksander Kne, namestnik Jože Štirn in člani Jože Kešnar, Franc Rosulnik, Ivan Petrič in Martin Bolka. Kandidat na rezultate volitev ni čakal doma, pač pa se je udeležil konjskih dirk v Ljutomeru, zvečer pa s svojimi somišljeniki pri Tonaču v Gradu počakal, koliko glasov mu bodo namenili volivci. Stranka SDS s kandidatom Čebuljem je v šestem okraju dobila največ glasov, kar 4150 ali 28,64 odstotka. LDS s kandidatom Brankom Pajerjem iz Šenčurja je dobila 4002 glasova ali 27,62 odstotka, tretje največje število glasov pa so volivci dali Novi Sloveniji in njenemu kandidatu Primožu Močniku, in sicer 1776 ali 12,26 odstotka. Tudi združena stranka SLS +SKD se je v tem volilnem okraju razmeroma dobro odrezala. Njenega kandidata Iva Bizjaka z Bele, zadnja leta varuha človekovih pravic, je volilo 1362 volivcev ali 9,40 odstotka. Združena lista socialnih demokratov s kandidatko Nevo Miklavčič Predan je dobila 1045 glasov ali 7,2' odstotka. Da tudi v f deželskem okolju verjamejo; mlajšo generacijo, so vol$ dokazali s Stranko mlad| Slovenije z Vitomirjem Rof jem, ki so ji prisodili pa glasov ali 5,52 odstotka. Sta* jši so se odrezali bistven" slabše, DeSUS z Marjano"1 Česnom, dr. med., je dobi" 395 glasov ali 2,73 odstotk* Še manj glasov je dobila stra^ ka SNS, in sicer 385 (2,J odstotka). Več kot odstot«* glasov je dobila le še lista (9 žensk s 163 glasovi (1,*' odstotka), vse ostale Stranj pa so dobile manj kot odstotff glasov. • D.Z.Žlebir Lucija Vrabič iz LDS je premagala Pavla Ruparja iz SDS. Marko Tržič - Volivci v tržiški občini - skupaj jih je 11.981 - so se kar množično podali na volišča, saj je v povprečju glasovalo skoraj 76 odstotkov vseh upravičencev. Neuradni izidi so razveselili zlasti LDS, uspeh pa je tudi tretje mesto ZLSD, ki ga je z 11,63 ods- totka glasov dosegel Valjavec. Po precej razburkani predvolilni kampanji so volitve v 7. volilnem okraju minile brez večjih pretresov. Dokaj visoka je bila tudi volilna udeležba. Ob 16. uri je oddalo svoje glasove že dobrih 61 odstotkov od Na 23 voliščih v tržiški občini sta si večino glasov razdelili dve stranki Zmagovalka je Lucija Vrabič Po neuradnih izidih je v 7. volilnem okraju zbrala 30,85 odstotka vseh glasov Lucija Vrabič i* LDS, drugf pa je Pavel Rupar iz SDS s 30,60 odstotka. (11,63), četrto Nsi (6,24 I peto SLS+SKD (5,91), šest« SMS (3,90), sedmo DcSU* (3,88), osmo SNS (3,02), # veto Združeni zeleni (1,30)», deseto Glas žensk (1,04); dr* ge stranke imajo manj kot \ odstotek. Po objavi teh rezult* tov je Lucija Vrabič povedal* da je veselo presenečena. Iz** žila je zadovoljstvo, da je doW la največ glasov na treh vtt liščih v Bistrici, razen tega f še na enem volišču v Kovorj* na Brezjah pri Tržiču, v Lešaft Podljubelju, Sebenjah, Seni* nem, Pristavi in celo Križal kjer je doma poslanec SDS i" tržiški župan. • Stojan Saje 11.962 vpisanih v splošnem volilnem imeniku. Po zaprtju volišč so ugotovili, da je udeležba znašala poprečno 75,93 odstotka; najvišja je bila v KS Senično z 81,88 odstotka, najmanjša pa na volišču v vrtcu Palček v Spodnji Bistrici s 63,07 odstotka. Na dober obisk je po vsej verjetnosti vplivala tudi velika ponudba poslanskih kandidatov iz domače občine. Po dva so jih prispevali v Podljubelju, Bistrici in Križah ter enega v Lomu pod Storžičem. Nekatere izmed njih smo srečali med dopoldanskim obiskom volišč. V gasilski dom v Bistrici, kjer so od- dali glasove prebivalci Bistrice, Ročevnice in Loke, je ob 9. uri prišel Marko Valjavec, kandidat ZLSD. Bolj kot za lasten rezultat je izrazil zanimanje, ali vidijo Tržičani kaj dalj od navideznega blišča, ki jim ga ponuja sedanje vodstvo. V istem času je na volišču v OŠ Bistrica oddala svoj glas Lucija Vrabič iz LDS. Po telefonu je napovedala zmago svoje stranke, več pa lahko reče po objavi izidov. V OŠ Križe, kjer so volili prebivalci iz te vasi, Retenj in Gozda, smo malo pred pol deseto uro opazili del družine Rupar. Nekaj zatem je volil tudi Pavel Rupar, ki je izrazil pričakovanje, da bo SDS dobila v tržiški občini okrog 35 odstotkov glasov, poslanca pa naj bi dala še ena stranka. V krajevnem domu Lom, kjer so volili tudi prebivalci Grahovš in Potarij, je po deseti uri oddal glas Vincenc Perne. Točnega izida ni napovedal, vse pod 10 odstotki glasov pa bi bilo zanj razočaranje. Kdo se lahko veseli in kdo ne, je bilo znano že malo po 21. uri. Alenka Maršič Bedina, namestnica tajnice okrajne volilne komisije Tržič, je dala neuradne izide volitev. Prvo mesto je zasedla LDS (30,85 odstotka), drugo SDS (30,60), tretje ZLSD Blaž Kavčič: "Volilna kampanja je bila v državnem merilu umirjena, argumentirana in je pokazala možnosti posameznih strank. LDS je uspela na državni ravni in mojem volilnem okraju pokazati svojo usmerjenost v razvoj. V Škof j i Loki ocenjujem, da so bila srečanja kandidatov na dobri ravni, pri čemer menim, da sem uspel predstaviti kvaliteto, ki jo ponuja LDS. Seveda bodo odločili volivci in njihovo voljo bomo spoštovali." V osmem okraju zmagal Blaž Kavčič v* ■ ■ Škofja Loka prepričljivo podprla LDS Nadpovprečna volilna udeležba in zmaga LDS sta značilnosti volitev v Škofji Loki in okolici Škofja Loka - Bojazen, da bo Škofja Loka zaradi znanih dogodkov na desnici celo ostala brez svojega poslanca, se k sreči ni uresničila. Prepričljivo relativno večino je dobila lista LDS (tudi več kot Koalicija Slovenija) in po dosedanjih izračunih kaže, da bo Blaž Kavčič poslanec državnega zbora. Tradicionalno višja udeležba na volitvah se je v Škofji Loki in okolici potrdila tudi tokrat, saj seje volitev udeležilo skoraj -77 odstotkov volivcev, torej za osem odstotkov več kot pov- prečno v državi. Presenečenje pa je vsekakor, da ni zmagala nobena od tako imenovanih strank slovenske pomladi, pač pa prepričljivo lista LDS, pa čeprav so bili volivci v Škofji Loki doslej bolj naklonjeni desnim strankam. Razkol na desnici je "drago plačal" celo škofjeloški župan Igor Draks-ler, ki je po volilnih rezultatih za poslanca zasedel šele četrto mesto, saj ga je poleg kandidata SDS Borisa Tomašiča prehitel tudi kandidat Jožef Bernik iz pred dvema mesecema ustanovljene Nove Slovenije. Rezultati so po listah, imenih kandidatov in številu glasov ter odstotkih naslednji: LDS, Blaž Kavčič, 3.597 gl., 33,96 odstotka; SDS Boris Tomašič, 1.825 gl., 17,23 odstotka; NSi, Jožef Bernik, 1.411 gl., 13,32 odstotka; SLS+SKD, Igor Draksler, 1.267 gl., 11,96 odstotka; ZLSD, Mana Veble Grum, 887 gl., 8,38 odstotka; SMS, Saška Slatenšek, 505 gl., 4,77 odstotka; DeSUS, Jožef Peter-nel, 359 gl., 3,39 odstotka; SNS, Radivoje Nikolič, 317 gl., 2,99 odstotka; Glas žensk, Damjana Cvetan, 148 gl., 1,40 odstotka; Združeni zelefl1' Aleš Holy, 83 gl., 0,78 odst<* ka; Demokratska stranka, Jo^ Novak, 58 gl., 0,55 odstotk* Nova stranka, Patricija Žum^' 39 gl., 0,37 odstotka; KP, Mi"' voj Manko, 34 gl., 0,32 odsto*' ka; Stranka dem. akcije. Rano* dan Seničak, 33 gl., 0,31 od? totka; Naprej Slovenija, Bo*'' jan Gjergjek, 28 gl., 0,2" odstotka. Na volilni komisiji 8. okraj smo izvedeli, da ni bilo na ^ litvah v nedeljo zapletov, pele pritožbe pa so sproti razi* kali in rešili. • Š. Ž. Poraženec tokratnih volitev je vsekakor dosedanji poslanec Vincencij Demšar. "Z mojega vidika je bila letošnja kampanja zahtevna in čustvena, posebej zato, ker so se nekateri, s katerimi sem sodeloval preteklih deset let, znašli na drugi strani. Mnogi so mi pomagali in tudi za medije lahko rečem, da so se dobro vključili v predvolilni čas. Na moje vabilo, da mi volivci pošljejo odrezek iz moje predvolilne zfiihanke, se je odzvalo nad sto posameznikov in več kot polovica je pripisala svoje misli, predloge in prošnje, česar sem zelo vesel. Tu lahko najdem veliko osnov za nadaljnje delo. " V devetem okraju zmagala Oblakova, v državni zbor pa gre dr. Bajuk Dr. Bajuk upravičeno izbral dolini Tudi na tokratnih volitvah seje potrdil sloves, da imajo desne stranke relativno največ volivcev prav v Selški in Poljanski dolini. Škofja Loka - Prepiri v vladi in razkol med strankami na desnici sicer tudi v devetem volilnem okraju niso preprečili zmage liste LDS, vendar je šlo le za las: za borih 37 glasov. Zato pa je toliko večji uspeh dr. Andreja Baju-ka in njegove pred dvema mesecema ustanovljene Nove Slovenije, ki bo, kot vse kaže, dobil sedež v slovenskem parlamentu. Kako prav je izbral volilni okraj dr. Andrej Bajuk, predsednik slovenske vlade in predsednik stranke Nova Slovenija, so potrdili rezultati nedeljskih volitev, saj mu 22,62 odstotka dobljenih galsov po dosedanjih izračunih odpira vrata v državni zbor. Čeprav je Ivanka Oblak dobila za 0,31 odstotka več glasov, zaradi uspeha LDS v volilni enoti, kot kaže, ne bo prišla v parlament, to pa ni uspelo niti žirovskemu županu Bojanu Starmanu niti dosedanjemu poslancu Vincenciju Demšarju. Tudi v Selški in Poljanski dolini je bila volilna udeležba nad slovenskim povprečjem za dobrih deset odstokov, razen domišljije volivcev, ki so se odrezali s pripombami na volilnih lističih (veljavnost nekaterih glasovnic je morala ugotavljati okrajna volilna komisija), pa se tudi na tokratnih volitvah ni dogajalo nič posebnega. Rezultati so po listah, imenih kandidatov in številu glasov ter odstotkih naslednji: LDS, Ivanka Oblak, 2.771 gl., 22,93 odstotka; NSi, Andrej Bajuk, 2.734 gl., 22,62 odstotka; SDS, Bojan Starman, 2.297 gl., 19,01 odstotka; SLS+SKD, Vincencij Demšar, 1.788 gl., 14,8D odstotka; ZLSD, Tatjana Polajnar, 1.002 gl., 8,29 odstotka; DeSUS, Franc Šifrar, 436 gl., 3,61 odstotka; SMS, Saška Slatenšek, 422 gl., 3,49 odstotka; SNS, Radivoje Nikolič, 217 gl., 1,80 odstotka; Glas žensk, Damjana Cvetan, 114 gl., 0,94 odstotka; Demokratska stran- ka, Jože Novak, 101 gl., 0,* odstotka; Nova stranka, ?^ cija Žumer, 64 gl., 0,53 odst<£ ka; Združeni zeleni, Ale sander Čeh, 48 gl., 0,40 odst^j ka; Naprej Slovenija, M*J Horvat, 38 gl., 0,31 odstop KP, Milivoj Manko, 35 M 0,29 odstotka; Stranka de«JJ akcije, Said Mehič, 17 gl., °'1 odstotka. • Š. Ž 1. VOLILNA ENOTA -10. VOLILNI OKRAJ LDS daleč pred vsemi V volilnem okraju zmagal Maksimiljan Lavrinc pred Srečom Repanškom iz SDS in Tonetom Smolnikarjem iz SLS+SKD. "Pan Tone Smolnikar iz SIS+SKD ni bil izvoljen v parlament. Kamnik - Pred volitvami v 10. volilnem okraju zagotovo nihče ne bi tvegal napovedi volilnega razpleta, kot se je zgodil po končanih volitvah. Že kmalu po začetku preštevanja glasov se je izkazalo, da Liberalna demokracija Slovenije s kandidatom Maksimiljanom Lavrincem dobiva pretežne glasove. Končni, neuradni, rezultat je naslednji: Maksmilijan Lavrinc z liste LDS je dobil 34,71 odstotka glasov. Več kot polovico manj (16,68 odstotka) glasov na drugem mestu je dobil kandidat Srečo Repanšek z liste SDS. Župan Tone Smolnikar, ki je kandidiral na listi SLS+SKD, je z 12,72 odstotka tretji. Z 12,35 odstotka glasov je kandidat Nove Slovenije Danijel Bezek četrti. Na petem 1. VOLILNA ENOTA -11. VOLILNI OKRAJ Bevk in Podobnik najuspešnejša Visok odstotek je dobila tudi kandidatka LDS Miranda Groff - Ferjančič. 9nto Bevk iz Združene liste in Janez Podobnik iz SLS+SKD bosta v parlamentu zastopala idrijski okraj. Kranj - V 11. idrijsko-cerk-ljanskem volilnem okraju I. volilne enote je volilo 9463 volivcev. Najvišji odstotek glasov, 24 odstotkov, ali 2239, je dobila kandidatka Liberalne demokracije Slovenije Miranda Groff - Ferjančič, vendar so bili drugi kandidati stranke v volilni enoti še uspešnejši. Za njo sta se uvrstila kandidat Združene liste socialnih demokratov Samo Bevk, ki je dobil nad 22 odstotkov glasov ali 2110, kar ga je pripeljalo v državni zbor, saj je bil najuspešnejši kandidat stranke v volilni enoti. Tretji po uspehu je bil kandidat SLS + SKD Janez Podobnik z dobrimi 21 odstotki glasov (2028), kar je bilo dovolj za poslanski mandat, saj je bil med vsemi kandidati stranke v prvi enoti najuspešnejši. Na četrtem mestu je SDS, na petem Nova Slovenija, na šestem Stranka mladih itd. Najslabše se je odrezala Stranka demokratične akcije Slovenije. • J.K. 3. VOLILNA ENOTA -11. VOLILNI OKRAJ Največ glasov LDS Vodiški župan Anton Kokalj dobil 12,02 odstotka, Sandi Bartol iz Sore četrti. Afa Usti N.Sije kandidiral vodiški župan Anton Kokalj. Vodice, Medvode - 11. volilni okraj 3. volilne enote obsega Bukovico, Sinkov Turn, Vodice in druge kraje v občini Vodice, in občine Medvode Pirniče, Smlednik, Trnovec, Topol, Presko, Senico Soro, Vaše, Goričane, Zbilje in iz ljubljanskega območja še Gameljne, Stanežiče, Medno, Šmartno in Tacen. Največ glasov, 32,82 odstotka, je v tem volilnem okraju dobil Jaša Zlobec Lu-kič na listi LDS, drugi na listi SDS pa je z 20,97 odstotka glasov Jože Zagožen. Vodiški župan Anton Kokalj z liste Nova Slovenija je bil z 12,02 odstotka glasov tretji, Sandi Bartol (ZLSD) pa je z 10,94 odstotka četrti. Ivan Oman na listi SLS+SKD je osvojil šesto mesto s 5,27 odstotka. Pred njim se je uvrstil kandidat Peter Levic z liste Stranka mladih Slovenije s 6,06 odstotka glasov. Sedmi pa je Tomaž Glažar z liste SNS s 4,29 odstotka glasov. • A. Ž. 2000 Nasvidenje v naslednji vojni, 4. VOLILNA ENOTA -11. VOLILNI OKRAJ Zmagala Cveta Zalokar Oražem Mengeški župan Tomaž Štebe drugi, dosedanji poslanec Janez Per iz Mengša pa šele peti. Domžale, Mengeš, Trzin - Del občine Domžale z Jaršami Rodico, Mengšem, Preserjami, Trzinom, Domžalami - ulici Slavko Šlander in Vencelj Perko ter Dragomelj Pšata sestavljajo 11. volilni okraj v tretji volilni enoti. V tem okraju je kar s 44,91 odstotka glasov na listi LDS zmagala Cveta Zalokar Oražem. Drugi je bil s 14,52 odstotka glasov mengeš- ki župan Tomaž Štebe, ki je kandidiral na listi SDS, tretji pa z liste ZLSD Andrej Pogačnik J are z 10,32 odstotka glasov. Mateja Starbek z liste Nove Slovenije je osvojila 9,40 odstotka glasov, dosedanji poslanec Janez Per pa je na listi SLS+SKD dobil 6,65 odstotka glasov in tako pristal šele na petem mestu v volilnem okraju. • A. Ž. Fotografije: Tina Doki in novinarji mestu je z 7,66 odstotka glasov kandidat ZLSD Jože Semprimožnik, na šestem s 5,30 odstotka kandidatka Karmen Vnučec. Kandidati vseh drugih strank pa so dobili manj kot 5 odstotkov glasov v 10. volilnem okraju. • A. Ž. VSEM VOLIVKAM IN VOLIVCEM NOVE SLOVENIJE -KRŠČANSKO - UUDSKE STRANKE SE ISKRENO ZAHVALJUJEVA ZA IZKAZANO PODPORO NA VOLITVAH. SKUPAJ SMO OMOGOČILI NOVI SLOVENIJI VSTOP V DRŽAVNI ZBOR, KJER SE BODO POSLANCI ZAVZEMALI, DA BO BESEDA VELJALA VEDNO IN POVSOD. VLASTA SAGADIN, VOL. OKRAJ ŠT. 4 JANEZ JEREB, VOL. OKRAJ ŠT. 5 Spoštovane moje volivke in ii volivci! moji Iskreno se vam zahvaljujem za vaš glas in veliko podporo na volitvah. Volitve so bile zame osebno zelo dobre, saj sem z 19,4 odstotka glasov podpore dosegel drugo odstotkovno uvrstitev v volilnem okraju. Žal pa dobljeni glasovi niso zadostovali za izvolitev v Državni zbor. Vaša podpora mi je v veliko spodbudo za nadaljnje delo in moralno oporo za uresničevanje novih ciljev v korist ljudem. Hvala lepa! Janko S. Stušek Spoštovane volivke in volivci! Vsem, ki ste mi na nedeljskih volitvah pomagali do zmage, se naj-iskreneje zahvaljujem. Hvala Vam za Vaš glas, za Vaše veliko zaupanje in vse Vaše tople sprejeme. Vsi, ki ste se odločili zame, ste dali svoj glas za pravno državo, za poštenje, za srčno kulturo, za delavnost in za upoštevanje vsakega med nami. Še naprej računam na Vašo veliko podporo, saj nam bo le skupaj uspelo. Tržič mora naprej! In mi vsi z njim! Še enkrat: HVALA VAM, hvala vsakemu posebej za našo skupno zmago! Lucija Vrabič Kandidatka LDS Zahvaljujem se vsem, ki ste glasovali zame in dali presenetljivo podporo ZLSD i v tržiški občini. Marko Valjavec Kandidat ZLSD gm^ jf^mm mm\M ■ g mm ■ ■ ■ 4% ngm m mu mJL VvKENJ9liin UDVlN Jesenice, 17. oktobra - Minuli teden je obiskala Jesenice veleposlanica Češke republike Jana Hybaškova, ki se je najprej srečala z jeseniškim županom Borisom Bregantom. Veleposlanica, velika ljubiteljica umetnosti in narave, je med drugim dejala, da spomladi rada zahaja na narcisne poljane v Karavanke. Nato je prisostvovala otvoritvi fotografske razstave v salonu DOLIK. Na otvoritev so jo povabili češki fotografi, ki so v salonu pripravili zelo lepo razstavo. • Foto: D.S. Uspelo tekmovanje GZ Vodice Polje pri Vodicah, 16. oktobra - V soboto je na območju Gasilske zveze Vodice potekalo tekmovanje ekip iz prostovoljnih gasilskih društev, ki ga je avtor tekmovanja in scenarija poveljnik v Gasilski zvezi Vodice Lojze Kosec poimenoval Rally Gasilske zveze Vodice. Tekmovanja, kjer so se izmenično v posameznih krajih pomerile ekipe vseh PGD v občini Vodice, so sestavljale vaje raznoterosti, vaja z vedrov-ko in vrvjo, izdelavo vozlov, vaja z lestvijo in vaja o pripravi orodja. Tekmovali pa so tudi vozniki gasilskih vozil. Na rall-yu je bila prva ekipa PGD Bukovica-Utik, druga ekipa PGD Sinkov Turn, tretja pa ekipa PGD Zapoge. Med šoferji pa je bil najboljši Damjan Jagodic. Vodice; drugi Alojz Kosmač, Zapoge; tretji pa Srečko Fujan, Polje. Ob razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj so sklenili, da bodo v prihodnje tovrstna tekmovanja v rallvu tradicionalna, povabili pa bodo tudi sosednje gasilske zveze. • A. Ž. Komenda, 16. oktobra • Gasilska zveza Komenda je oktobra, v okviru meseca požarne varnosti organizirata skupaj z društvi različne aktivnosti in preverjanja. Tako so v PGD Moste pripravili vajo za učence in predavanje o preventivi ter gasilski tehniki, v Komendi pa prikazali vajo na komendski šoli. Ob mesecu požarne varnosti pa so podeliti tudi priznanja članom posameznih društev za aktivno delo in usposabljanje. Občinsko gasilsko priznanje tretje stopnje so dobili: Borut Poljšak, Moste; Jože Ravnikar, Moste; Tomaž Kosec, Križ in Roman Pire, Križ. Občinsko gasilsko priznanje prve stopnje sta dobila Alojz Fajdiga, Komenda in Avgust Sodnik iz Komende. Gasilsko priznanje Gasilske zveze Slovenije druge stopnje sta dobila Drago Potokar, Komenda in Drago Novak, A>«. Gasilsko odlikovanje tretje stopnje je dobil Janez Hlade, Križ; odlikovanje druge stopnje Vilko Plevel, Moste in Franc Svetelj, Moste, odlikovanje prve stopnje pa Franjo Verhovnik iz Komende. Priznanja sta podelila predsednik Gasilske zveze Komenda Ivan Hlade in poveljnik Marjan Koncilija, vsem pa je čestital tudi župan občine Komenda Tomaž Drolec. • A. Ž. Spodnje PirniČe, 16. oktobra - Zanimiva razstava v okviru meseca požarne varnosti pa je bila v domu PGD Spodnje Pirniče. Pripravil jo je član, dolgoletni gasilec in poznani zbiratelj gasilske dediščine Karel Prahm, rojen v Prosenjakovcih, sicer pa že 40 let gasilec, doma iz Preske pri Medvodah. Karel je po vsej Sloveniji poznan po zbiranju gasilskega gradiva, njegove razstave pa so bile obiskane že po domala vseh krajih v Sloveniji in tudi v tujini. Karel je tudi poznan filatelist, zbiratelj značk in starega denarja. Razstava, ki jo je pripravil v nedeljo v Spodnjih Pirničah v okviru meseca požarne varnosti, je že 20. po vrsti ta mesec. Trenutno ima razstavo tudi na Madžarskem, pripravlja pa jo tudi na Kitajskem. • A. Ž. Razprave o trasi avtomobilske ceste V Lescah nasprotujejo • oskrbnemu centru V krajevnih skupnostih Lesce in Otok so podprli jugovzhodno poglobljeno različico. Danes bosta javni obravnavi še na Brezjah in v Mošnjah, jutri pa v Radovljici. Radovljica - Vlada je na seji 21. septembra sprejela sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za odsek avtomobilske ceste Vrba - Črnivec (Peračica) v nepoglobljeni izvedbi, strokovnega gradiva za poglobljeno različico mimo Lesc in Radovljico ter primerjavo obeh. Sklep je bil v uradnem listu objavljen v petek, 29. septembra, v ponedeljek, 2. oktobra, pa se je že začela javna razgrnitev, ki bo trajala do 2. novembra. Osnutka lokacijskega načrta Mošnjah, najburnejša razprava pa tudi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine, ki zadevajo avtomobilsko cesto, sta javno razgrnjena v avli Občine Radovljica ter v prostorih krajevnih skupnosti Lesce, Mošnje, Otok in Brezje. V času razgrnitve bo tudi pet javnih obravnav. V krajevni skupnosti Otok je bila prejšnjo nedeljo in v Lescah v ponedeljek, tri pa bodo še ta teden. Danes, v torek, bo najprej ob petih popoldne v krajevni skupnosti Brezje in dve uri kasneje še v pa bo verjetno jutri, v sredo, ob sedmih zvečer v Radovljici. Že v prvih dneh javne razgrnitve se je sestala občinska koordinacijska skupina za usklajevanje stališč v zvezi z izgradnjo avtoceste in na razgrnjeno gradivo dala več pripomb. Ne strinja se z nepoglobljeno različico in predlaga, da naj bi takšne sploh ne obravnavali. Za komisijo je sprejemljiva le poglobljena različica, nasprotuje pa tudi gradnji cestninske postaje na območju radovljiške občine. Priključek za Radovljico, kot ga predlagajo načrtovalci, po mnenju komisije ni dobra rešitev, saj se v enem "vozlišču" mešal lokalni, regionalni in avtocestni promet. Komisija predlaga prestavitev priključka proti jugu (Šmidovo), nasprotuje pa tudi predlagani lokaciji oskjbnega centra in predlaga preveritev možnosti ureditve takšnega centra le na eni strani ceste ob priključku Lesce v zazidljivem območju med štirimi cestami. Pri predlagani ureditvi krožišča pri odcepu za Bled komisija pripominja, da bi bila vsaj za bolj prometno smer Bled - avtocesta obvezna izven-nivojska rešitev. Na javni obravnavi v krajevni skupnosti Otok so podprli stališča občinskega sveta, to je gradnjo ceste v jugovzhodnem koridorju in poglobljeni izvedbi mimo Les£ in Radovljice. Nasprotovali $ postavitvi cestninske postaje ^ brezjanskem polju in zahtev^ čimprejšnjo ureditev križišča Podvinu, kjer je predvsem °. konicah zelo težko prečk3'' cesto ali se vključevati v prof* proti Kranju in Jesenicam- , krajevni skupnosti Lesce rajo jugovzhodno pogloblje'1'' različico, nasprotujejo kakrš^ koli gradnji oskrbnega centra0 celotnem radovljiškem odsek* avtoceste, zahtevajo ust rez11? protihrupno zaščito za vsa zadeta naselja krajevne skof nosti in se ne strinjajo z nivo* kim krožiščem pri Lescah m križanju sedanje glavne ceste i" bodočim priključkom za Bled)' • C. Zaplotn* Slovesnost v Splošni bolnišnici Jesenice Jeseniška porodnišnica je novorojenčkom prijazna Na Ginekološko-porodniškem oddelku jeseniške bolnišnice so v petek slovesno prejeli Unicefovo priznanje Novorojenčkom prijazna porodnišnica. Jesenice, 17. oktobra - Prejemajo ga ravno v času, ko je pod vprašajem obstoj tega oddelka. Na Jesenicah se namreč letno rodi le okoli 450 otrok, bližina kranjske porodnišnice pa je na ministrstvu za zdravstvo spet rodila misel o združitvi obeh porodnišnic. Na Jesenicah pravijo, da bi kazalo pretehtati zlasti strokovne argumente o nadaljnjem obstoju porodniško - ginekološkega oddelka in te presoje se v bolnišnici ne bojijo. Tudi priznanje Lnicefa Novorojenčkom prijazna porodnišnica je dokaz, da na Jesenicah dobro delajo. Prve korake k uspešnemu Novorojenčkom prijazna po-dojenju, ki ga terja naziv rodnišnica, so v jeseniški porodnišnici naredili že pred nekaj leti, januarja letos pa so se po navodilih Nacionalnega odbora za dojenje pri Unicefu resno lotili novega pristopa. Novorojenčki od poroda naprej bivajo v skupni sobi z materami, takoj po porodu jim omogočijo prvi stik s kožo matere in prvi podoj, ki je začetek uspešnega večmesečnega dojenja. Slednje ni pomembno le za zdravje otroka pač pa tudi za čustveno življenje. Dojenje ni znanost, je umetnost, meni Majda Medvešček, dr. med., specialistka pediatrinja neonatolo-ginja, ki je bila skupaj s sestro Darjo Noč motor vsega dogajanja pri pridobitvi priznanja Novorojenčkom prijazna porodnišnica. O novosti so dodobra usposobili zaposlene v porodnišnici, pa tudi patro-nažne sestre na terenu, organizirajo tudi tečaj dojenja za vse nosečnice, kjer jim prikažejo pomembnost materinega mleka za preživetje otrok i11 prednosti dojenja. Imajo skU' pino za podporo dojenja, v kateri so štiri matere svetoval' ke, na oddelku je posebna tele' fonska številka, namenjena nasvetom v zvezi z dojenjem-Novorojenčki na tem oddelku jeseniške bolnišnice so izkljuC' no dojeni in ni jih malo, m zapuščajo porodnišnico s težo, ki je višja od porodne-Ob tem se trudijo, da bi razen novorojenčkom bili prijazna bolnišnica tudi mamam, kaj11 porodništva od ginekologu6 ne gre ločevati, je ob prejemi1 priznanja iz rok ambasadork^ Unicefa Milene Zupančič dejala predstojnica ginekO' loško-porodniškega oddelka Zdravka Koman - Mežek, m med.. Ob tej priložnosti se J6 zahvalila vsem, ki so pripomb gli k pridobitvi priznanja, m prihaja ravno ob 50-letnicl tega oddelka. • D. Z. Žlebir Praznovanje na Lancovem Uredili so parkirišče in ceste V krajevni skupnosti so letos imeli kar za sedem milijonov tolarjev investicij. Lancovo, 16. oktobra - Odkar obstajajo se v krajevni skupnosti Lancovo v občini Radovljica vsako leto spomnijo na 17. oktober 1941, ko je na Lancovem padlo 17 talcev pod streli okupatorja. Letos so ob krajevnem praznovanju v soboto odprli asfaltirano parkirišče pred domom na Lancovem, nekaj krajevnih cest in urejeno središče pri Spodnji Lipnici. Gaber Pesjak starejši in Anton Šantel, nekdanja pred- sednika, ki sta s člani svetov krajevne skupnosti, ko sta bila predsednika, zaslužna za reševanje komunalnih problemov v krajevni skupnosti Lancovo, sta v soboto popoldne skupaj z županom občine Radovljica Jankom S. Stuškom in predsednikom Gabrom Pesjakom mlajšim odprla asfaltirano parkirišče, ceste in središče pri Spodnji Lipnici. Na svečanosti, ko so hkrati odprli tudi kilometer dolgo asfaltirano cesto od vrha Lancovega do Krone na Lipnici je predsednik KS Gaber Pesjak mlajši še posebej poudaril izredno dobro sodelovanje z občino in županom Stuškom. Prav to, kot je kasneje povedal Zdravko Štefelin, ki je že 25 let tajnik KS in predsednik komunalne komisije, je tudi rezultat letošnjih kar sedem milijo% tolarjev vrednih investicij-sodelovanju s Cestnim P° -Ij. jem Kranj smo uredili Pjtt rišče, položili pa smo tudi as' do Kajžnikove kmetije ir1 ^ cesti Lancovo - Selca - Spod ^ Uredili smo središ^ it Lipnica. kozolcem pri Spodnji Lipf ter makadamski poti v Part^ ^ cesto na Zgornji Lipnici- i krajevni skupnosti Lancoy° 730 prebivalci v Spodnji J Zgornji Lipnici, Ravn'^ Lancovem, Brdih in Voščal' *L so aktivni tudi na ^rll.flji področjih. Tako so na Spo^j r"sk;l; Lipnici za Alenčem zgr* tudi 35-metrsko smučarsko kalnico, na kateri bo v 1 dvema letoma ustanovlJe , športno društvo vsako Z1 I organiziralo tekmovanja smučarskih skokih. • A. GOSPODARSTVO ureja: Marija Volčjak Egoles Škofja Loka kupil večino delnic Hoje, lepljene konstrukcije in žaga Škofljica, toda... Neverjetno sprenevedanje uprave Hoje Škofljica oprava noče vpisati novega, večinskega lastnika v delniško knjigo, zato bo, kot vse kaže, moral svoje pravice iztožiti. k°fja Loka - Egoles, ki se ukvarja z goz-rstvom, razrezom lesa in tesarstvom, je Je pred letom iz Kranja preselil v Škof-Loko, kjer je kupil prostore propada-|0Ce8a podjetja LIO. Zanimalo nas je, ka [i so postorili v zadnjem letu in "odkri- Prav neverjetno zgodbo naše tranzicija lahko bi rekli kar "črno luknjo" naše Pr,yatizacye. Pogovarjali smo se z direktorjem Egolesa Škofja Loka Andrejem U„rašlerjem. Približno pred letom ste se preselili, kaj Se Je medtem zgodilo, kako ocenjujete raz-inere?" Vtem času je šel LIO v stečaj, prezapos-smo sedemdeset ljudi oziroma dve tret-Jln'. skupaj je sedaj 135 zaposlenih. V te-Sarski delavnici je bila oprema zastarela, v n°ve stroje smo investirali dva milijona f!131* in obseg poslovanja bistveno poveča-*a prihodnje leto načrtujemo 30 odstot-°v večji obseg dela. Najprej smo sicer nameravali obnoviti žago, vendar so eko-°mski izračuni pokazali, da bi morali azžagati vsaj 120 tisoč kubičnih metrov esa letno, kar je za slovenske razmere zastavilo bi se vprašanje oskrbe surovinami." Kakšen je poslovni rezultat?" k '2 poslovanja bomo imeli izgubo, ki jo °rno pokrili z izrednimi prihodki in tako Poslovno leto zaključili z dobičkom. Izgu-0 iz poslovanja načrtujemo še za prihod-Je leto, saj gre pri prevzemu Liove proiz-°dnje v bistvu za klasično sanacijo." , Stečaj LIO še ni končan, imate z njim še akšno nerazrešeno stvar?" . Stečajna upraviteljica se je odločila, da 0 nekatere stvari iztožila in dobili smo tožb0( Plač< ' tecajna upraviteljica pravi, da je to oško-d°vanje a ternu ni tako, saj je šlo za tekoče obvez- ker smo LIO posodili denar za elo podjetje težave že takrat, ko ga je Uhu6'" ^'cer pa nas zanirna prihodnost, na i rečem' da se Je dobro vključil, dela . komercialnem področju in lahko rečem, zasluži svojo plačo." je imel včasih dobre tesarje, jih je *J°stalo?" B°'j malo, zaposlili bi še kakšnega, toda, v°l) imajo 'črnega' dela. Z zavoda za za-]e s,°vanje so nam jih napotili šest, eden se je 0pravičil, ostalih sploh ni bilo. Najbolje seveda dobivati podporo in delati na & Vendar, ^nkuren Plaču do Posi ICO na trgu se srečujejo s takšno in težko si konkurenčen, če histv VSe dajatve. Nasa prednost so tako b0|:-en° boljši materiali, hitrejši smo, lam ° Qrjdelavo imamo, vsa ostrešja obde- že v delavnici." rja|jste mislili z bistveno boljšimi mate- Pc'amo odločili za nakup večinskega deleža in septembra letos to tudi uresničili. Tako smo postali lastnik dobrih 53 odstotkov delnic Hoje, kupili smo jUi od institucionalnih lastnikov in slabih šest odstotkov od notranjih delničarjev. Vendar se po nakupu stvari zapletajo, saj Hoja delniške knjige še ni prenesla na Klirinško depotno družbo (KDD), samostojno razpolaga z njo in noče vanjo vpisati naših delnic." "Kaj kot večinski lastnik lahko naredite, navsezadnje je to smešno?" t "Smešno, vendar nam ne preostane drugega, kot da po eni strani vložimo kazensko ovadbo proti odgovornim osebam in da po drugi strani vložimo tožbo na izročitev delnic prek sodišča, da odredi njihov vpis oziroma prenos delniške knjige na KDD in vpis delnic. Kazensko ovadbo smo proti direktorju oziroma predsedniku začasne uprave Janezu Cimpermanu na tožilstvo v Ljubljani pred dnevi že vložili." "Skupščine pa ne morete sklicati" "Ne, dokler nismo vpisani v delniško knjigo. Skupščino sicer lahko skliče tudi manjšinski delničar, ki ima vsaj dvajsetino kapitala, toda izkazati se mora z vpisom v delniško knjigo." "Zakaj Hoja delniške knjige ni prenesla na KDD?" "Hoja je bila lastninsko preoblikovana že leta 1998, vendar še do danes ni imela prve skupščine, čeprav bi morala skupščina po zakonu o gospodarskih družbah in po njihovem statutu vsako leto potrjevati letno poročilo za preteklo leto. Se vedno imajo začasno upravo in začasni nadzorni svet, ki se ne zmeni za naša opozorila, da mora sklicati skupščino, če tega uprava ne stori." "Ste se morda obrnili na Agencijo za trg vrednostnih papirjev?" "Obvestili smo jo, 4. oktobra nam je odgovorila, da postopke za izdajo delnic lahko izvede samo izdajatelj delnic, Agencija za trg vrednostnih papirjev ali kakšen drugi državni organ ga k temu ne more prisiliti. Delničar lahko svojo terjatev na izročitev delnic, kar vknjižba v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev pri DKK dejansko je, uveljavlja s tožbo na pristojnem sodišču. Do takšnih tožb je v posameznih primerih že prišlo, rešene so bile v korist tožečih strank, pravi agencija v svojem odgovoru. In dodaja, da bo poskušala proučiti, če je Hoja kršila določbe prvega odstavka 96. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev ter podala predlog pri sodniku za prekrške. Gre za to, da je v trenutku lastninskega preoblikovanja verjetno imela več kot petdeset delničarjev, kar pomeni, da bi morala delniško knjigo prenesti na KDD, čeprav ni javna delniška družba." "Pravzaprav gre za zakonsko 'črno luknjo'?" "Seveda, zakon o gospodarskih družbah nima kazenskih sankcij, pri prepisovanju nemškega so nanje 'pozabili'." Ji še s suhim lesom, kar je v Sloveni- nas r**dkost, v LU pa pravilo. Ostrešja pri jih j Ičajno izdelujejo iz 'drobiža', mi pa deia 2 debelih, hlodov, brez sredinskega biij c SC zv'ja- zaradi izvoza smo prido-'^ain at RAL, kije pri nas še redkost, hiš, n,8^ predvsem izdelovalci montažnih ki Sd- tesarJi pa smo več ali manj edini, stanJ0s.tuJerno evropske standarde. Saj verja ■ ORstajajo tudi pri nas, toda pre-Pan In spoštuje jih nihče, certifikat RAL kerr, ^J>re^erJaJ° dvakrat letno. Na tesars-ni v j,? r°čju namreč želimo postati vodil- v°dnia ?ven'J'' 2a kar nam manjka proiz-boij a lepUenega lesa, ki se v tesarstvu vse b0|J5OPoraDlJa- Lepljen les ima bistveno Ijencj .nosi,nost, les se ne zvija več, z lepilih. obrum°Č OD,ikovati nosilce zelo različ-silcj So'* 'n velikih razponov, lepljeni no-kar pri ah.ko do'gi tudi štirideset metrov, NajproblCaJnem lesu ni mogoče, vodnjj |GJ .srn° razmišljali o lastni proiz-drugirnepljenin nosilcev, nato o povezavi z Proi2Vod3°dJetJem in o posodobitvi njihove ^Pijene UiQ' Pos,ovno sodelujemo s Hojo, uPravi s °nstrukcije in žaga Škofljica, nad tem"10 predla8ali povezavo, vendar m bila navdušena. Zato smo se Poklicali smo Janeza Cimpermana, direktorja Hoje, lepljene konstrukcije in žaga, Škofljica, in želeli izvedeti, kaj pravi druga stran. Vendar ni želel dati niti izjave, kaj šele, da bi z njim napravili pogovor. Tudi tega, da je Egoles novi, večinski lastnik Hoje, ni želel potrditi. Dejal je le, da imajo stvar v rokah pravniki in da bo morda Čez dva meseca povedal kaj več. "Kar direktor Hoje seveda dobro ve?" "Moram reči, daje naš problem v tem, da se v njegovo kožo ne znamo vživeti. Nam kaj takega namreč niti na kraj pameti ne pade, čeprav nismo javna delniška družba, imamo delniško knjigo na KDD, naše delnice kotirajo na prostem trgu Ljubljanske borze. Zato se nam zdi skrajno 'nenavadno', da v celoti ignorira večinskega delničarja in zavlačuje z vpisom delnic." "Kaj pa nadzorni svet?" "Ker direktor odklanja vpis delnic, smo pozvali predsednika nadzornega sveta Draga Pora, vendar se prav tako ni odzval. Naš odvetnik ga je nato obvestil, da smo proti direktorju vložili kazensko ovadbo in da se mora zavedati, da nadzorni svet nad- Andrej Drašler, direktor škofjeloškega Egolesa. zoruje in preverja knjige družbe, torej tudi delniško knjigo. Delati mora v korist in na podlagi zaupanja delničarjev ter pri tem skrbno ravnati, saj člani nadzornega sveta odgovarjajo za škodo, ki bi nastala zaradi kršitev te dolžnosti. Gospoda Pora smo prav tako obvestili, da skupščina ni potrdila letnih poročil za leto 1998 in 1999, da niti prve skupščine še ni bilo in da nadzorni svet odgovarja tudi za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi tega. Opustitev nadzora in sklica skupščine lahko predstavlja tudi pomoč pri kaznivih dejanjih, kijih očitamo direktorju." "Vložili ste verjetno precej denarja, koliko je vreden posel?" "2,2 milijona mark. Vse kaže, da smo naredili neumno potezo, bolje bi bilo, če bi se dogovorili s tujimi partnerji in dobili zastopstvo, namesto da skušamo sanirati še eno podjetje. Naivni idealisti smo, ki se borimo, da bi v Sloveniji proizvajali, ne pa uvažali." "Kako velika firma je Hoja na Škofljici?" "Približno 80 je zaposlenih, lani so imeli 670 milijonov tolarjev prometa, kar pomeni, da je to malo manjše podjetje od našega" "Imate morda informacije, kaj sodijo zaposleni?" "Po naših informacijah so zelo zastrašeni, kakšen problem bo vožnja v Škof-jo Loko. Na Škofljici bomo namreč ohranili in posodobili proizvodnjo lepljenih nosilcev, zapreti pa nameravamo žago, saj je že naša dovolj velika. Delavce bomo preza-poslili, organizirali bomo skupen prevoz v Skofjo Loko, ki traja slabe pol ure. Mislim, da to ne bi smel biti večji problem, še sedaj se nekaj zaposlenih vozi s tistega konca, pa normalno prihajajo na delo." "Na Škofljici ima Hoja precej zemljišča?" "Probleme imajo zaradi nezaključenega postopka denacionalizacije za zemljišče. Upamo, da bomo z denacionalizacijskimi upravičenci lahko dosegli dogovor, vseh podatkov namreč še nimamo, saj od uprave ne dobimo nič. Tudi statut, ki je javni dokument, in letno poročilo smo morali pridobiti sami. Vprašaš se, kaj skriva začasna uprava, kaj želi doseči z zavlačevanjem prenosa lastništva delnic, ki ga v nobenem primeru ne bo mogla preprečiti." "Boste sodišče prosili za prednostno obravnavo?" "Seveda." "Kako dolgo se sodni spor utegne vleči?" "Mislim, da največ eno leto." • Marija Volčjak Združenje evropskih gospodarskih zbornic Predsednik Cuk v Berlinu Kranj - V Berlinu bo od 18. do 20. oktobra potekal osmi kongres Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurocham-bres), udeležil se ga bo predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk. Na otvoritvi kongresa bo poleg nemškega predsednika Johannesa Raua govoril tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Predsednik Čuk bo na odboru zbornic držav kandidatk spregovoril o vlogi GZS v procesu približevanja Slovenije Evropski uniji, uresničevanju ekonomskega dela Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo in o vlogi zbornice v pogojih digitalne ekonomije. Poročal bo tudi o uresničevanju vloge G RS v ekonomsko socialnem dialogu, k čemur se je posebej zavezalo 34 evropskih nacionalnih zbornic s podpisom evropske zbornične listine. Na treh kongresnih forumih bodo razpravljali o vprašanjih, kot so na primer rast podjetja v pogojih globalizaci-je, vpliv širitve EU, konkurenčnost v Evropi, nova ekonomija. Eurochambres prek nacionalnih zborničnih združenj povezuje več kot 1.300 evropskih zbornic za trgovino in industrijo. GZS je njegova članica od leta 1995. To vplivno združenje s sedežem v Bruslju predstavlja mrežo več kot 14 milijonov podjetij, od katerih je več kot 95 odstotkov malih in srednjih. Blagovna menjava s tujino Gorenjska tretja po presežku Kranj - Gorenjsko gospodarstvo je v letošnjih prvih sedmih mesecih izvozilo za 1,1 odstotka več kot lani v tem času in uvozilo za 0,2 odstotka manj. Po presežku pri blagovni menjavi s tujino je tretja med slovenskimi regijami, na prvem mestu je Dolenjska in na drugem Koroška. Izvoz gorenjskega gospodarstva v letošnjih prvih sedmih mesecih je znašal 589 milijonov dolarjev in uvoz 486 milijonov dolarjev. Presežek je tako znašal 103 milijone dolarjev in z njim se je Gorenjska uvrstila na tretje mesto med slovenskimi regijami. Na prvem mestu je bila Dolenjska s 179 milijoni dolarjev presežka in na drugem Koroška s 116 milijoni dolarjev presežka. Slovenija je imela v letošnjih prvih sedmih mesecih v blagovni menjavi s tujino 840 milijonov dolarjev primanjkljaja. Izvoz je znašal 5.188 milijonov dolarjev in je bil za 4,1 odstotka večji kot lani v tem času; uvoz je znašal 6.028 milijonov dolarjev je bil za 0,7 odstotka večji kot lani v tem času. Med gorenjskimi občinami je po presežku v blagovni menjavi s tujino na prvem mestu Kranj, kjer je znašal 69 milijonov tolarjev, na drugem Železniki s 24 milijoni tolarjev presežka in na tretjem Škofja Loka z 19 milijoni tolarjev presežka. Nova računalniška učilnica v Škofji Loki - Škofjeloško podjetje Arhinova je v sodelovanju z ljubljanskim podjetjem CGS v prostorih Gorenjske predilnice na Trati odprlo novo sodobno računalniško učilnico. V njej bodo pripravljali tečaje računalništva, namenjene tako začetnikom kot tistim, ki osnove računalništva že poznajo. V tečajih bo mogoče spoznati sisteme windows, word, excel, se naučiti deskanja po internetu, upravljati z elektronsko pošto ter izdelovati spletne strani. V Arhinovi pa je mogoče pridobiti tudi znanja iz autodeska, ki jih potrebujejo predvsem gradbeniki. Kot so poudarili ob otvoritvi - trak je prerezal loški župan Igor Draksler - je nova učilnica spodbuda, da bomo več časa namenjali izobraževanju, saj je razpolovna doba znanja danes te dve leti. Med podjetji, ki so doslej pošiljala največ zaposlenih na računalniško izobraževanje v Arhinovo, so Domel, Alples... Podjetje Arhinova deluje dobrih sedem let, vodita pa ga Vesna in Tomaž Križnar. • U. P., foto: T. Doki Mercator pridobil certifikat ISO 9001 Kranj - Poslovni sistem Mercator je tudi uradno pridobil mednarodni certifikat kakovosti ISO 9001, certifikacijsko presojo je opravil Slovenski inštitut za kakovost. V Mercatorju so se za pridobitev certifikata odločili, da bi bilo poslovanje trgovskih družb skupine Mercator še bolj pregledno in tekoče, vsi koraki poslovnega procesa poenoteni in nadzorovani. V skupino so se namreč vključila podjetja, ki imajo različne načine in navade pri poslovanju. Tako postopki za pridobitev certifikata ISO 9001 potekajo tudi v vseh drugih trgovskih družbah skupine. Slovenski inštitut za kakovost je predpresojo opravil že aprila, junija presojo, do septembra so odpravili pomanjkljivosti in poslej Mercatorjevo poslovanje ustreza zahtevam mednarodnega certifikata ISO 9001. Pri vpeljavi standarda so sodelovali vsi zaposleni, pomagali so jim zunanji svetovalci. Skupaj z izobraževanjem zaposlenih so jih veljali 15 milijonov tolarjev, od tega je ministrstvo za gospodarske dejavnosti prispevalo 1,3 milijona tolarjev nepovratne pomoči. RACI I lil EIM AMTE _ureja: Marija Volčjak_ Mednarodna konferenca o financiranju malih in srednjih podjetij Pot do uspeha tlakovana s podjetništvom Slovenija ima pri razvoju malih in srednjih podjetij še precej možnosti, zlasti za nova delovna mesta. Kranj - Na Bledu je minuli teden potekala mednarodna konferenca o financiranju malih in srednjih podjetij. Zbrali so se vsi, ki verjamejo, da je pot do uspeha tlakovana s podjetništvom, kakor je dejala Zdenka Kovač, direktorica Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Mala in srednja podjetja potrebujejo seveda spodbudno okolje, k čemur morajo prispevati vlada, finančne in druge institucije. Mednarodno konferenco so pripravili Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Zavod za zaposlovanje, ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Sklad za razvoj malega gospodarstva, Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja v sodelovanju s Srednjeevropsko pobudo, delegacija Evropske komisije v Ljubljani, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, Industrijski program združenih narodov in Ekonomsko združenje Združenih narodov za Evropo. Namenoma smo našteli vse prireditelje, saj je seznam dolg in zanimiv, pove nam, kdo se pri nas in v svetu ubada z razvojem malih in srednjih podjetij. Mala in srednja podjetja prinašajo nova delovna mesta Mala in srednja podjetja so vir gospodarskega razvoja in ustvarjanja novih delovnih mest, je poleg našega ministra Janka Razgorška uvodoma dejal tudi veleposlanik Evropske komisije v Sloveniji Eric van der Linden. Po njegovih besedah ima Slovenija prav na tem področju še precej možnosti, saj v EU mala in srednja podjetja ustvarijo 50 odstotkov domačega bruto proizvoda in zaposlujejo 66 odstotkov vseh zaposlenih. Slovenija bi prav s pomočjo malih in srednjih podjetij lahko dosegla hitrejši gospodarski razvoj. Po besedah ministra Razgorška je največja ovira de-lovno-pravna zakonodaja in financiranje malih in srednjih podjetij, precej pa je adminis- trativnih ovir pri njihovem ustanavljanju in poslovanju. Cilj konference, na kateri so sodelovali udeleženci iz devetnajstih držav, je bila seznanitev z usmeritvami EU, organizacije UN za industrijo in razvoj in njene Ekonomske komisije na področju financiranja malih in srednjih podjetij. Seznanili so se z različnimi pristopi in shemami, izmenjali izkušnje o najboljših praksah, ugotovili možnosti financiranja malih in srednjih podjetij s strani mednarodnih finančnih institucij v državah Srednjeevropske pobude in v državah vključenih v Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo. Izmenjava najboljših praks Na konferenci so izmenjali res veliko praks in pristopov pri fi- Na konferenci so med zaključke zapisali, da je pomembno medsebojno povezovanje držav Srednjeevropske pobude, saj bodo tako lahko izmenjavale najboljše prakse. Dobre rezultate lahko daje partnerstvo javnega in privatnega sektorja in ustanavljanje rizičnih skladov. Nekatere izkušnje (Foerderungsbank, Ausgleich-bank) priporočajo osredotočenje na posamezne ciljne skupine in zagotavljanje najboljših pogojev pri jamstvih. Države v tranziciji bodo morale državne finančne sheme prilagoditi pogojem EU. Ker so sedaj zelo pestre, naj bi oblikovali splošne, velike in dobre banke pa naj bi se usmerile v podporo malih in srednjih podjetij. Internet daje tem državam možnosti za nove pristope (primer Orah). Vse pomembnejša postaja postavitev regionalnih finančnih središč in njihova mreža. Podjetniški duh naj bi spodbudili tudi v znanosti. Za pripravo projektov je koristna usposobitev svetovalnih mrež, kar se je že pokazalo pri okotjevarstvenih projektih. V približevanju EU bi bilo potrebno pospešiti uporabo njenih finančnih shem, pri čemer je pomembno dobro obveščanje in vključevanje podjetij v dogajanje (primer Bank of England). Preizkusiti bi bilo smiselno nekatere uspešne finančne sheme, kakršna so garancijski skladi Confidi. Zanimiv je slovaški primer, kjer je nacionalna agencija ustanovila posebno agencijo za semenski kapital. Srečanje vzdrževalcev Slovenije na Rogli Društvo vzdrževalcev Slovenije Vas vabi, da se jim pridružite na 10. srečanju vzdrževalcev Slovenije, ki bo 18. in 19. oktobra letos na Rogli. Srečanja se bo udeležilo več kot 700 vzdrževalcev iz več kot 250 podjetij iz vse Slovenije. Imajo potrditev, da pridejo tudi predstavniki gospodarske zbornice, ministrstva za znanost in tehnologijo in minister za malo gospodarstvo Janko Razgoršek. Na srečanju bo svojo dejavnost predstavilo okrog 70 ponudnikov vseh mogočih storitev in trgovskih hiš, na razstavi, ki bo organizirana v športni dvorani športnega centra na Rogli. Prav tako bodo v okviru srečanja organizirana strokovna predavanja eminentnih predavateljev iz domovine in tujine. Društvo vodi predsednik. Sedanji predsednik je direktor ISKRA VZDRŽEVANJE, d.d., iz Kranja, g: Franc Hribar. Društvo dobro sodeluje z nekaterimi nacionalnimi društvi vzdržavalcev iz nekaterih evropskih držav in je od leta 1998 tudi član Evropske federacije nacionalnih društev vzdrževalcev EFNMS s sedežem v Bruslju, v katerem tudi ima svojega predstavnika. Ob ustanovitvi je v društvu bilo nekaj 10 vzdrževalcev iz 16. podjetij, danes pa društvo šteje več kot 1500 individualnih članov iz več kot 260 podjetij prav vseh strok, ki so pogodbeni partnerji društva. Čas in potrebe so pokazale, da je društvo moralo prevzeti tudi pobudo za izobraževanje vzdrževalcev prav vseh profilov in strok. Preko celega leta njegov odbor za izobraževanje organizira strokovna predavanja, posvetovanja, razstave, seminarje in strokovne ekskurzije, ki so mnogim vzdrževalcem v preteklosti pomenili edino možo obliko izobraževanja, saj slovensko šolstvo še mi imelo izobraževanja za to področje dejavnosti skladno s svetovnimi trendi stroke. Časi pa se spreminjajo in tudi šole v svoje programe že uvajajo možnosti izobraževanja za ta namen. Pri izobraževanju pa je vselej poudarek na kakovosti, ki mora nujno biti usklajena z ekološkimi zahtevami po okolju prijaznem vzdrževanju in v cilju doseganja zahtev v Evropi vse bolj razširjenih standardov ISO 9001 v vseh njihovih razsežnostih. Vsa predavanja in seminarje vodijo ljudje, ki se sami poklicno ukvarjajo z vzdrževanjem, so saj leti lahko garant za izpolnitev pravila "iz stroke za stroko" in slogana, ki smo si ga slovenski vzdrževalci postavili kot vodilo, to je: "Delo in znanje - vzdrževanje". V strokovni reviji Vzdrževalec je približno 60 odstotkov vseh člankov strokovnih, preostali del pa so reklamni oglasi in predstavitve pogodbenih partnerjev DVS. Društvo se tudi v prihodnje želi širiti, pritegniti v svoje članstvo čimveč pogodbenih in individualnih članov, saj mu to zagotavlja, da bo na ta način prisotno na prav vseh področjih te dejavnosti. Lažje pa bo dosegalo tudi kvalitetno raven in organiziranost, ki se je nam ne bo treba sramovati med vzdrževalci Evrope, kamor, to lahko mirno trdimo, po strokovnosti in znanju že sodimo. nanciranju malih in srednjih podjetij, s čimer je bil njen namen pravzaprav dosežen. Ugotavljali so, da imajo najmanjša podjetja težji dostop do finančnih virov, tudi v razvitih državah, kjer iščejo poti za razrešitev tega problema. Nekaj dobrih tovrstnih praks je tudi v državah Srednjeevropske pobude, kar pa za Slovenijo ne velja. S pomočjo programov Srednjeevropske pobude in Pakta stabilnosti bodo spodbudili nastanek podpornega okolja za financiranje malih in srednjih podjetij na območju Bosne in Hercegovine. Ogranizirali bodo pripravo projektov, ki se financirajo po posameznih shemah, kakršna je na Adam de Sola Pool na Poljskem. Ustanovili bodo razvojne banke oziroma sklade, s kakršnimi imajo dobre izkušnje v Kanadi, v Bolgariji delujejo bančna združenja, Bank of England pa v Angliji za pospeševanje podjetništva usposablja člane parlamenta. Pomembne so tudi garancije na regionalni, nacionalni in celo mednarodni ravni. Ustanovili bodo strokovno skupino predstavnikov Srednjeevropske pobude, ki se bo ukvarjala z izboljševanjem pristopov, iskanjem rešitev, polovico denarja za njeno delovanje bodo prispevale posamezne države. • M.V., foto: Katja Zupančič DOBER IZLET Martin pri Remčevih V rubriki DOBER IZLET ideja za poučno zabaven dan: ALP ETO UR POTOVALNA AGENCIJA Vas prisrčno vabi na martinovanje na Primorsko po izjemno ugodni ceni 6.400 tolarjev. Alpetourjev izlet bo v soboto II. novembra. Program celodnevnega izleta: obisk pršutarne Kobjeglava; ogled dveh kraških biserov, Štanjela in Vipavskega križa; martinova pogostitev z zabavo na kmečkem turizmu Remec v Vitovljah. Ampak res ugodna Alpe-tourjeva cena za martinovanje v Vipavski dolini še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega izleta II. novembra samo 6.100 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in na martinovanje boste rajžali po 300 tolarjev nižji ceni! Odhod 11. novembra sredi dopoldneva Bleda, s postanki v Radovljici, Tržiču in Kranju (pred Gorenjskim glasom na Zoisovi 11). Najudobnejši Alpetourjev avtobus boste lahko počakali tudi v Škofji Loki, Medvodah in pred halo Tivoli v Ljubljani. Vse dodatne informacije in vplačila: Alpe-tourjeve turistične poslovalnice na petih glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa na Zoisovi I. Telefoni: 04/201-42-47, 201-42-48, 201-42-49. MEŠETAR Cene kmetijskih zemljišč in gozdov Če prodajate ali kupujete kmetijsko zemljišče ali gozd, val" bodo informativne (izhodiščne) cene, ki sta jih pripravila sodu* izvedenca in cenilca Pavel Okorn iz Škofje Loke in Andrej Am nek iz Dvorske vasi, koristen pripomoček pri sklepanju kupć'J Cene (v tolarjih za kvadratni meter) so za mesec september. Bonitetni Njiva, intenzivni Travnik, ekstenzivni Pašni!1 razred sadovnjak sadovnjak Območje občin Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas - Poljane in Žiri 1. 601,50 451,10 210,50 2. 529,50 390,90 180,40 3. 481,20 330,80 150,30 4. 421,00 270,60 120,30 5. 360,90 210,50 90,20 6. 300,70 180,40 60JO 7. 240,60 150,30 30,0 8. 180,40 120,30 Območje občine Tržič 1. 462,70 347,00 161,90 2. 416,40 300,70 138,80 3. 370,10 254,50 115,70 4. 323,90 208,20 92,50 5. 277,60 161,90 69,40 6. 231,30 138,80 46,30 7. 185,00 115,70 23,10 8. 138,80 92,50 Vrednost gospodarskega gozda se ovrednoti po metodologiji I se približa vrednosti pašnika istega razreda. Vrednost gozdnegJ| zemljišča se ovrednoti v skladu z metodologijo v višini 20 odsto1' kov vrednosti povprečnega gozda na tistem rastišču. Vrednost jI rovalnega gozda je minimalna in se giblje od 10 do 30 tolarjev Z" kvadratni meter. Zaradi posebnosti gozda je nujno, da ceniti opravi sodni cenilec. Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): * jabolka, lesen zaboj 30 - 70 * jabolka, karton, zaboj 50 - 100 * hruške 90 - 220 * krompir 25 - 40 * čebula 55-100 * korenje 70 - 130 * česen 200 - 280 * zelje, glave 30 - 60 * radič 150 - 250 * solata endivija 120 - 190 * peteršilj 180- 300 * rdeča pesa 60 - 120 * kislo zelje 140 - 200 * kumare 140 - 180 juuur Zaposlimo več DELAVCEV za delo v montaži. Delo je dvoizmensko. Pismene vloge pošljite na naslov Domel, d.d., Otoki 21» 4228 Železniki. Dodatne informacije dobite v kadrovskem oddelku po telefonu (04) 51 17 234. REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Kranj Slovenski trg 1, 4000 KRANJ, SLOVENIJA OBVESTILO Obveščamo vas, da bi vam radi predstavili izdelke oseb s posebnimi potrebami, ki so bile ustvarjene v Počitniški delavni' ci pod okriljem Centra za socialno delo Kranj. Razstava se odvija v prostorih avle Mestne občine Kranj od 16. 10. 2000 do 20. 10. 2000 in sicer od 9. do 17. ure. Vabljeni! Ob tej priložnosti bi se Center za socialno delo Kranj prisrčni zahvalil sponzorjem Sava Tires, Emona Merkur ter m Kranj, ki so s svojimi prispevki omogočili izvedbo program3; Zahvalili bi se tudi ravnateljici Kranjskih vrtcev, gospe Mihael' Ren ko za omogočanje prostora za izvajanje delavnice, tel" Mestni občini Kranj za razstavni prostor. Svet Doma upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice RAZPISUJE na podlagi 13. in 29. člena Statuta ter 56. člena Zakona o se cialnem varstvu (Ur. list št. 54/92), delovno mesto DIREKTORJA Doma upokojencev dr. Franceta Bergelja, Jesenice Kandidati morajo poleg zakonsko določenih pogojev izpolni6' vati še naslednje pogoje: - višja ali visoka strokovna izobrazba družboslovne smeri (se cialne, zdravstvene) - opravljen strokovni izpit - pet let delovnih izkušenj na področju družbenih dejavnosti od tega dve leti na področju vodenja - predložitev programa dela in razvoja Doma. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 8-ih dneh po objavi raZ' pisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pog0' jev na naslov: Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesen'' ce, Ulica Staneta Bokala 4, s pripisom "za razpis". Kandidat bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po opravljenem postop^ PREMIKI V LASTNIŠTVU Pretekli teden se je na Ljubljanski borzi začel z rastjo večine tečajev, ki pa se je sredi tedna ustavila in tečaji so se v petek vrniti na raven v začetku tedna. Slovenski borzni indeks je v enem tednu pridobil le slabi 2 točki in končal pri vrednosti 1666 točk, CePrav je v torek že dosegel 1686 točk. Več optimizma je zaznati na trgu pooblaščenih investicijskih družb, kjer je indeks v enem tednu pridobil 2,4 odstotka in končal pri 1320 točkah. Dogajanje v Jugoslaviji ni vplivalo na tečaje delnic, pa tudi Predvolilni čas investitorjev dolgo ni vznemirjal. Vpliv predvolilnih obljub se je pokazal le pri delni-CQh polpraznih pooblaščenih investicijskih skladov, ki so se zarati novih obljub o zapolnitvi priva-tbacijske luknje precej podražili. bor. Utv, Petek, ki je zadnji delovni dan Ze pred parlamentarnimi vo- ami, pa je v vrste investitorjev stoPila negotovost, ki se je pokala s padcem večine delnic. Če sto bila farmacevta Lek in Krka gonilni sili nedavne rasti, sta to-*rat prednjačila pri negativnih Pomikih. Vseeno pa sta teden Vključila v plusu. Delnica Go-tenJa je nadoknadila del izgub Po požaru inje zopet narasla nad y00 tolarjev. Povzpela se je tudi delnica Pivovarne Union. Nas-pfotno pa delnica Fructala po očitno neuspelem poskusu prevzema s strani Pivovarne Union s* naprej izgublja na vrednosti. ^ed pomembnejšimi delnicami s}a ta teden v minusu zaključili Se delnici Petrola in Kolinske. ^a trgu pidov so se nadaljevali Preniiki v lastništvu. Nadpovpreč-n\ Promet smo zabeležili pri deleči Pomurske investicijske družbe, kjer je lastnika samo v petek zamenjalo skoraj 4 odstot-ka delnic. Ob tem se je tečaj zvišal za več kot 10 odstotkov. «asti je sledila tudi večina drugih Volitve imajo velik vpliv na gibanje pidovskih delnic, predvsem na polprazne pide, posledično pa tudi na polne pide. Po napovedi vseh glavnih političnih strank naj bi se namreč privatizacijska luknja hitro zapolnila. Ostaja le vprašanje, zakaj jim to ni uspelo že v preteklih letih. Zaradi podobnega razloga so se na prostem trgu za več kot 7 odstotkov podražili tudi pokojninski boni. V preteklem tednu je precejšnjo pozornost zbudila tudi sicer že dolgo pričakovana kapitalska povezava dnevnih časopisov Večer in Dnevnik. Prvi korak je bila izmenjava 6,52-odstotnega lastninskega deleža, ki pa naj bi se v enem letu povzpel vsaj na 15 odstotkov. V ozadju stoji DZS, ki je v povezavi z Infondom sedaj največji delničar tako Večera in Dnevnika kot tudi Primorskih novic in Gospodarskega vestnika. Taka časnikarska skupina bi po nekaterih kazalcih odvzela vodilno vlogo Delu. Glede na volilne rezultate, ki obetajo bolj stabilno vlado, so precejšnje možnosti za nadaljnjo rast. A pri slovenski borzi se nikoli ne ve. Miha Pogačar pidov, predvsem vse tri DELNICE: oxime. *pmdafamo d#Mee na botri "upravljamo portfelj«_ Tel 064/221 722 t &OBER izlet!dober izlet Dunaj pred božičem £ rubriki DOBER IZLET Vas ALPETOUR POTOVALNA ^ENCIJA Kranj, d.d., že danes prisrčno vabi na predbožični Unaj, v mesto cesarskega veličanstva, valčkov in kavarn s pati-n° častitljive tradicije - ter sodobno evropsko prestolnico. Po izjem-n° Ugodni ceni 6.200 tolarjev za celodnevni izlet v soboto, 23. de-c?*nbra, boste spoznali največje dunajske znamenitosti, nekaj CQsa bo tudi za nakupovanje. Anipak res ugodna cena tega imenitnega predbožičnega izleta J? Dunaj še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenj-j e8(t glasa je cena Alpetourjevega izleta 23. decembra samo t' l. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Vratne številke Gorenjskega glasa in Vaše potovanje na Dunaj 00 cenejše. l^?dhod 23. decembra zelo zgodaj, ob drugi uri z Bleda, s postan-t h ^ad°vljici, v Tržiču in v Kranju. Najudobnejši Alpetourjev av- us boste lahko počakali tudi v Škofji Loki, v Medvodah ali v JUbljani pred halo Tivoli. Vse dodatne informacije o programu i/c'0' ^ryave *n vptačila: pet Alpetourjevih turističnih posloval-$k r- &avn*n gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, lo i ^°^*> Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v ma-ga Sn' službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovne- stolpih na Zoisovi 1, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 42-47 °° Ure' °b sredah d° 1700 14re- Telef°nski številki: 04/201-24 ln 04/201-42-00 sta Vam za prijave na razpolago non-stop, vi [lr dnevno. V Alpetourjevih poslovalnicah in naši maloog/asni 1 boste tudi izvedeli vse ostale podrobnosti o tem izletu. Odreja obkroži - Gorenjski glas nagradi Če Sto c<* ~_________i* a i -______ i_________ w.s_______: I1 vsai i° StC Sc PreP°znal' v Andrejinem krogcu, čimprej -°° Petka, 20. oktobra, do 14. ure - pokličite Gorenjski glas, 04/201-42-00. Nagrada: GLASOV IZLET -----(po izbiri kadarkoli do 31. januarja 2003). Nov nadzorni svet Adriatica Kranj - Na ponedeljkovi skupščini zavarovalne družbe Adriatic so bili za nove člane nadzornega sveta imenovani Tatjana Jeglič, Aleksander Sekavčnik ter ponovno Franc Ohnjec in Jože Kranjc. Članstvo je tako prenehalo Zvonku Ivanušiču in Igorju Kraglju. Novi člani nadzornega svet so bili izvoljeni, potem koje starim prenehal mandat, Zvonko Ivanušič pa je postal minister. Predsednik uprave Dušan Novak je ob tem povedal, da Adriatic tudi letos dobro posluje, potem ko je lansko poslovno leto zaključil s 717 milijoni tolarjev dobička. V prvih Šestih mesecih so zbrali 8,5 milijarde tolarjev premij, kar je 14 odstotkov več kot lani v tem času. Po zadnjih podatkih se torej naraščanje premij nadaljuje, medtem ko so izplačane škode večje za 6,8 odstotka. Adriatic je specializiran za zdravstvena zavarovanja in več kot polovico premij so letos ustvarili na tem področju. Razveseljiva je 19,4-odstotna rast premij življenjskih zavarovanj. Stečaji, prisilne poravnave Narok za prisilno poravnavo za Kompas hoteli Bled je sklican za 10. novembra. Upniki si lahko na Okrožnem sodišču v Kranju ogledajo predlog načrta finančne reorganizacije. Okrožno sodišče v Ljubljani je 30. septembra zaključilo stečajni postopek in iz sodnega registra izbrisalo servisno in trgovsko podjetje Miša iz Kamnika. Okrožno sodišče v Kranju je za 21. novembra sklicalo narok za obravnavo osnutka za glavno razdelitev v stečajnem postopku za podjetje lahke obutve Poliks Žiri. Upniki si lahko dotlej na sodišču ogledajo osnutek za glavno delitev. Telekom in vlada podpisala pogodbo Brezplačni internet Kranj - Tik pred volitvami sta predsednik vlade Andrej Bajuk in predsednik Telekoma Marjan Podobnik podpisala pogodbo o brezplačnem internetu za vzgojno-izobraževalne in raziskovalne ustanove. Vlada bo Telekomu skupaj z DDV letno plačala 390 milijonov tolarjev, pogodba je sklenjena za pet let. Telekom se je s pogodbo zavezal, da bo najkasneje v enem letu zagotovil vso potrebno telekomunikacijsko infrastrukturo po najugodnejših in sprejemljivih pogojih. Dostop do interneta bodo namreč zagotovili 1.452 ustanovam s področja vzgoje, izobraževanja, športa, znanosti in kulture. Doslej je bila uporaba zagotovljena 234 zavodom prek zakupljenih vodov ter 35 tisoč uporabnikom prek klicnih dostopov v telefonskem omrežju. Poslej bo možnost uporabe internetnih storitev zagotovljena vsem šolajočim se oziroma pribižno 240 tisoč uporabnikom. Tako bodo izenačeni pogoji za vse učence, dijake, študente, pedagoge in raziskovalce. Telekom bo časovno neomejen dostop zagotovil prek ISDN omrežja ali širokopasovnega podatkovnega omrežja, glede na potrebe posameznih ustanov. Zagotavljal bo tudi povečanje in posodabljanje svojega omrežja v skladu z razvojem sorodnih omrežij v Evropi. SREDNJA ŠOLA JESENICE Ulica bratov Rupar 2 4270 JESENICE Tel.: (04) 581 31 00, fax: (04) 581 31 13 E-mail: srsolajes@s-ssj.kr.eus.si Srednja šola Jesenice objavlja prosto delovno mesto UČITELJA TEORETIČNEGA IN PRAKTIČNEGA POUKA v programu bolničar - negovalec in tehnik zdravstvene nege za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom. Pogoji za zaposlitev: - visoka strokovna izobrazba zdravstvene usmeritve - pedagoško - andragoška izobrazba Nastop dela je po dogovoru. Ponudbe pošljite v 10 dneh na naslov Srednja šola Jesenice, Ulica bratov Rupar 2, 4270 Jesenice. DISKONT KRANJ Mladinska ulica 1, Kranj POPOLNA RAZPRODAJA vseh izdelkov v zalogi zaradi zaprtja prodajalne Popolna razprodaja velja od 18. do 21. oktobra 2000 oziroma do odprodaje zalog. Živila Kranj, d.d., 4202 Naklo Jeseniške mesnine, d.d. Sp. Plavž 14 Jesenice IŠČE IZVAJALCE PREVOZNIH STORITEV - prevoz živine v klavnico - prevoz mesa in izdelkov - prodaja in pridobivanje novih kupcev Vozila morajo biti opremljena skladno s pozitivno zakonodajo. Ponudbe oddajte pisno na navedeni naslov. Dodatne informacije dobite po tel. 064-832-004, ali GSM 870-204. KOLIKO JE VREDEN TOLAR k'PAM i 17 m onnn ■ nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem 1 ats 100 iti A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) NISO POSREDOVALI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NISO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA LON, d.d. Kranj 107,00 107,50 14,20 15,25 10,80 10,85 HIDA - tržnica Ljubljana 107,25 107,45 15,21 15,25 10,83 10,86 HRAM ROŽCE Mengeš NISO POSREDOVALI PODATKOV ILIRIKA Jesenice 107,00 107,50 15,18 15,27 10,78 10,86 ILIRIKA Kranj 107,10 107,50 15,21 15,26 10,80 10,85 ILIRIKA Medvode 106,95 107,51 15,18 15,28 10,80 10,86 INVEST Škofja Loka 107,25 107,60 15,22 15,30 10,82 10,87 KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 107,00 107,80 15,21 15,32 10,81 10,89 LEMA Kranj NISO POSREDOVALI PODATKOV VOLKSBANK-LJUD. BANKA ddj&anj 107,00 107,70 15,21 15,31 10,79 10,90 LOKACOMMERCE, Škofja Loka NISO POSREDOVALI PODATKOV NOVA LB Kamnik, Kranj, Šk. Loka, Medvode NISO POSREDOVALI PODATKOV ROBSON Mengeš NISO POSREDOVAU PODATKOV PBS D.D. (na vseh poštah) 105,70 107,28 14,24 15,24 10,05 10,85 PRIMUS Medvode NISO POSREDOVALI PODATKOV PUBLIKUM Ljubljana NISO POSREDOVALI PODATKOV PU8UKUM Kamnik SHP - Slov. hran. in pos. Kranj NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV SKB (Kranj, Radovljica, Šk Loka) NISO POSREDOVALI PODATKOV SI TURIST Boh. Bistrica NISO POSREDOVALI PODATKOV SI TURIST Jesenice NISO POSREDOVAU PODATKOV SZKB Blag. mesto Žiri 106,95 107,63 15,17 15,31 10,77 10,89 ŠUM Kranj 236 26 00 TALON Škofja Loka 107,20 107,60 15,21 15,29 10,82 10,88 TENTOURS Domžale NISO POSREDOVALI PODATKOV TRG Bled NISO POSREDOVALI PODATKOV TROPICAL Kamnik • Bakovnik NISO POSREDOVALI PODATKOV VVILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8 h • 13h, 13.45h • 18.h) VVILFAN Tržič V. £ .. 596 38 16 povprečni tečaj 106,95 107,56 15,11 15.28 10.74 10.87 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. KORONARNO DRUŠTVO Kranj Danes, v torek, 17. oktobra, ob 18. uri vas vabimo na predavanje, ki bo v veliki dvorani Doma Krajanov na Primskovem. Tema predavanja: NOVOSTI V PREHRANI KORONARNIH BOLNIKOV Predavala bo ga. univ. dipl. ing. preh. tehnologije Jana Lesko-var iz Zdravilišča Šmarješke Toplice. Vljudno vabljeni - vstop prost ^ Glasova telefonska anketa Žreb za Anko, Draga, Filipa, Janeza in Vinka Sodelavke in sodelavci Gorenjskega glasa tudi v letu 2000 občasno izvajajo telefonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami skušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Enako kot prejšnja leta, tudi letos vsaj dvakrat mesečno z žrebom med VSE udeleženke in udeležence dosedanjih Glasovih telefonskih anket podelimo po nekaj ekskluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem GLASOVEM IZLETU najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot glavni medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam, z eno samo omejitvijo: čas za koriščenje izbrane nagrade je kadarkoli do 31. januarja 2003. leta. Da, debeli dve leti časa je za koriščenje te nagrade! Za sodelovanje v anketah o Gorenjskem glasu je bil dvajseti letošnji žreb včeraj, 16. oktobra, naklonjen naslednjim petim an-ketirankam oz. anketirancem z območja kamniške občine, kjer naključno izbrana gospodinjstva vsak zadnji torek v mesecu prejmejo barvno revijalno prilogo GG. Pomembno obvestilo: že v torek, 24. oktobra, bo spet izšla nova, oktobrska številka GG-re-vije, ker je zadnji torek v tem mesecu (31. oktober) praznik! Izžrebanci so: Anka ADAMOVIČ, Tunjiška Mlaka 14; Drago AHLIN, Novi trg 26/a; Filip BALOH, Kranjska 4/č; Janez BALANTIČ, Vrhoplje 231, ter Vinko AVSENIK, Motnik 18. Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vse štiri izžrebance in izžrebanko Anko vabimo, da najkasneje do vključno petka, 20. oktobra, do 14, ure pokličete tajništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/20-14-200, če želite svojo nagrado. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Gorenjkam ln Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v 'Glasovih' telefonskih anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, pripombe ter predloge, najlepše zahvaljujemo. Kajti, tudi v oktobru - in naprej - bomo podobne ankete o naših edicijah še izvajali in izmed vseh, ki so doslej sodelovali v Glasovih telefonskih anketah, tudi žrebali takšne imenitne nagrade, ki imajo 'rok trajnosti' skorajda neomejen, namreč do konca januarja 2003. teta. KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Še danes sejem Narava - zdravje Poudarek zdravemu načinu življenja Ljubljana - Danes bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli tradicionalni, že 31. sejem Narava - zdravje, na katerem se na štiri tisoč kvadratnih metrov prostora predstavlja 127 razstavljavcev iz enajstih držav. Največ jih je iz Slovenije, dobro pa sta zastopani tudi Švica in Nemčija. Sejem daje poudarek zdravemu načinu življenja, ki vključuje veliko gibanja in rekreacije v naravi in na svežem zraku, zdravo prehranjevanje, opuščanje zdravju škodljivih razvad, dobro spanje in primerno oblačenje. Že v petek, prvi dan sejma, so se predstavila slovenska naravna zdravilišča, prireditelji pa so sejemsko dogajanje popestrili še s številnimi spremljajočimi razstavami in dejavnostmi. Gobarsko društvo Ljubljana je pripravilo razstavo gob, društvo gojiteljev malih živali Ljubljana Moste - Polje razstavo malih živali, društvo pridelovalcev in predelovalcev zelišč ter društvo zeliščarjev razstavo zdravilnih zelišč, društvo za zdravje srca in ožilja razstavo varovanih živil, nekatera druga društva pa še strokovna predavanja in svetovanja. Na sejmu je tudi Lko bazar, na katerem 31 vrtcev ter osnovnih in srednjih šol z nazivom "eko-vrtec" oz. "eko-šola" predstavlja svoja prizadevanja za zdravo sožitje človeka z naravo. Obiskovalci si med ogledom sejma lahko izmerijo tudi krvni tlak, srčni utrip, holesterol in sladkor v krvi ter maščevje v telesu. • C.Z. Kmetijski programi Phare Kako izboljšati življenje ob meji Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so predstavniki ministrstva in Kmetijskega zavoda Ljubljana -Oddelek Kranj predstavili tri Pharove projekte čezmejnega sodelovanja. S projektom Revitalizacija hribovskih območij na slovensko - avstrijski meji so končali decembra lani, s projektom Revitalizacija karavanških gorskih območij sredi tega meseca, projekt Organiziranje, predelava in trženje kmetijskih pridelkov in izdelkov v alpskem območju pa bodo zaključili marca prihodnje leto. Kot je dejal minister Ciril Smrkolj, so bili to prvi pravi evropski projekti, na katerih so slovenski kmetje in njihovi kmetijski svetovalci sodelovali s sosedi onkraj slovensko avstrijske meje. Osnovni namen je bil izboljšati življenjske razmere na območju ob meji, predvsem pa z dodatnimi dejavnostmi, kot so turizem na kmetijah, predelava domačih surovin in trženje lastnih izdelkov pod skupno blagovno znamko, zagotoviti zainteresiranim kmetijam možnosti razvoja in preživetje tudi v razmerah Evropske unije. Vrednost projektov je bila 443.500 evrov, od tega je Evropska unija oz. Phare prispeval 340.000 evrov, razliko pa Slovenija. V okviru projekta Revitalizacija hribovskih območij na slovensko avstrijski meji je 23 kmetij izrazilo željo po razvoju turistične dejavnosti na kmetiji, 18 kmetij pa seje odločilo, da bo pridelavo in prirejo prilagodilo zahtevam ekološkega kmetovanja. V projektu Revitalizacija karavanških gorskih območij so dali poudarek predelavi mesa, mleka in volne, med drugim so razvili prepoznavni znak za izdelke s kmetij Sveže in zdravo s kmetij, za kar so natisnili tudi tisoč vrečk in dva tisoč nalepk. • C.Z. Gorenjci v vzhodni Sloveniji Ogledovali predelavo mleka, mesa in volne Kranj * Okrog štirideset gorenjskih kmetov in kmetic, ki se na svojih kmetijah že ukvarjajo s predelavo mleka, mesa in volne, s turizmom ali drugo dopolnilno dejavnostjo oz. o tem šele razmišljajo, se je v četrtek v okviru Pharovega projekta revitalizacije gorskih območij na slovensko avstrijski meji udeležilo strokovne ekskurzije po vzhodni Sloveniji. Najprej so si v Orehovi vasi ogledali sirarno Fingušt -Čuš, na kateri dnevno predelajo v sir okrog sedemsto litrov mleka, del sira pa ribajo za potrebe pizzery. Pot so nadaljevali do Selnice ob Dravi in se tam ustavili v podjetju Soven, kjer perejo, mikajo in predejo ovčjo volno in iz nje izdelujejo različne izdelke - nogavice, rokavice, puloverje, vzglavnike, odeje,"nadjogije", zavese... V Podklancu pri Dravogradu so obiskali še Kogeltiikovo kmetijo, na kateri se ukvarjajo z rejo goved, prašičev, damjakov in muflonov ter s predelavo mesa v salame. Ekskurzijo so sklenili na kmečkem turizmu Klevž na Legnu pri Slovenj Gradcu. Na sliki: gorenjski kmetje v pogovoru z Bernardo Čuš. * C.Z. Novi pravilnik za prevoz živali Brez tepeža pri 11 1 • v • • nakladanju živine Ko so živinski "mešetarji" prišli na kmetijo po bika, jo je dobil s palico po zadnjici ali so mu zvili rep, če se je uprl hoji na kamion (in v klavnico). Novi pravilnik določa, da se živali ne sme pretepati, uporaba električnih naprav za priganjanje pa je dovoljena le izjemoma. Če cestni prevoz traja več kot osem ur, mora vozilo izpolnjevati dodatne pogoje. Kranj - Ob koncu prejšnjega tedna je začel veljati novi pravilnik o pogojih in načinu prevoza živali. Pravilnik velja za prevoz domačih kopitarjev, goved, ovc, koz, prašičev, perutnine, ptic, kuncev, mačk, psov ter še nekaterih drugih živali, ne pa za nekomercialne prevoze, prevoze posameznih živali s spremljevalcem, prevoze hišnih živali, ki jih spremlja lastnik na zasebnem potovanju, in za prevoze, ki jih opravljajo skrbniki živali z uporabo lastnih kmetijskih vozil v okoliščinah, ko geografske razmere terjajo nedobičkonosno sezonsko potovanje živali. Po novem pravilniku ni dovoljeno prevažati živali, ki niso sposobne za načrtovano potovanje in če zanje med potovanjem ter ob prihodu na cilj ni primerno poskrbljeno. Bolne in poškodovane živali niso sposobne za prevoz, razen v primeru, če jim prevoz ne povzroča nepotrebnega trpljenja ali če gre za prevoz v znanstveno raziskovalne namene ali za prevoz do veterinarske organizacije. Brejih živali, ki bi med prevozom lahko povrgle, živali, ki so povrgle v zadnjih 48 urah, in novorojenih živali, ki se jim Vsakemu dovolj prostora Po pravilniku mora imeti 325 kilogramov težko govedo pri prevozu po cesti na tovornjaku ali drugem vozilu od 0,95 do 1,3 kvadratnega metra prostora, ,550 kilogramov težko pa od 1,3 do 1,6 kvadratnega metra. Pri tem so dopustna odstopanja, ki pa so odvisna od velikosti in teže živali ter njihove kondicije pa tudi od vremena in predvidene dolžine potovanja. popkovina še ni povsem zacelila, ni dovoljeno prevažati, razen v nujnih primerih. Živali za zakol se ne sme prevažati po cesti več kot osem ur od izhodiščnega kraja, kadar je njihov cilj. klavnica, sejem ali druga kraj, odkoder jih bodo v petih dneh prepeljali v klavni- Z elektriko največ dve sekundi Živali je treba nakladati ali razkladati tako, da jih ne bi po nepotrebnem vznemirjali ali jim povzročali trpljenja. Kjer je možno, naj bi pri tem izkoristili njihov čredni nagon. Naprave za priganjanje je dovoljeno uporabljati izjemoma, le na mišicah zadnjega dela telesa odraslih govedi in prašičev. Električni sunek ne sme trajati dlje kot dve sekundi, pred živaljo pa mora biti dovolj prostora, da se lahko premakne. Živali je tudi prepovedano udarjati, jih pritiskati na občutljive dele telesa, jim zvijati rep, jih dvigovati ali vleči z mehaničnimi napravami za glavo, roge, ušesa, noge, rep ali dlako. Za nakladanje ali razkladanje je treba koristiti mostove, klančine in ograjene prehode, naklon rampe pa "Če me bodo pri nakladanju tepli ali me s tovornjakom grdo vozili, jih bom zatožila inšpektorju. " ne sme biti večji od dvajsetih stopinj. Živali morajo imeti med prevozom dovolj higiensko neoporečne vode in ustrezne krme ter toliko prostora, da lahko stojijo v naravnem položaju ali se uležejo. Odrasle živali je treba ločiti od mladih, prav tako tudi nezdružljive živali ter plemenske merjasce in žrebce. Pošiljke živali morajo praviloma imeti med prevozom spremljevalca, za hitrejši prehod meje pa jih je mejnemu veterinarskemu inšpektorju treba prijaviti najmanj dvanajst ur pred prihodom na mejo. Na daljšo pot le z načrtom v žepu Organizator prevoza mora zagotoviti, da so vse živali označene in da imajo potrebno zdravstveno in drugo dokumentacijo. Kot določa pravilnik, jih lahko prevaža le prevoznik, kije vpisan v evidenco pri republiški veterinarski upravi. Za spremljevalca je po- Spremljevalci živine na izpit Prevozniki morajo vlogo za vpis v evidenco pri republiški veterinarski upravi vložiti do 1. avgusta 2001, za spremljevalce živali med prevozom pO je rok za preizkus znanja osem mesecev od uveljavitve pravilnika, to je do sredine junija prihodnje leto. goj, da ima opravljen izobraževalni tečaj. Prevoz domačih kopitarjev, goved, ovc, koz in prašičev ne sme bit1 daljši od osem ur, le izjemoma ali če vozilo izpolnjuje dodatne pogoje, lahko traja tudi dlje. Če so živali namenjene za izvoz ali čas potovanja traja dlje kot osem ur, mora pre' voznik izdelati načrt poti, ^ mora vsebovati celotno pot od mesta nakladanja do končne; ga cilja z vsemi morebitnim1 počivališči in točkami pretovarjanja. • C. Zaplotnik Nabiralci kostanja, pozor! Na dan največ dva kilograma Če bi se še pred volitvami razvedelo, da je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkol) s pravilnikom o varstvu gozdov predpisal, da posameznik na dan lahko nabere največ dva kilograma kostanja, bi v nedeljo verjetno dobil od "kostanjarjev" kakšen glas manj. Naj bo tako ali drugače! Sezona za nabiranje kostanja je letos že pri koncu pa tudi količina dva kilograma na posameznika ni tako majhna. Če se, denimo, po kostanj odpravi petčlanska družina, ga lahko nabere deset kilogramov, to pa je količina, ki zadošča že za večji rodbinski kostanjev piknik. Pravilnik, ki gaje minister izdal na podlagi zakona o gozdovih in odločbe ustavnega sodišča, ureja pogoje za sonaravno gospodarjenje in rabo gozdov, ohranjanje biotskega ravnovesja, načrtovanje ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov na gozd, spremljanje poškodovanosti gozdov in varstvo gozdov pred požari. Grabljenje stelje dvakrat v desetih letih Po tem pravilniku se biotsko ravnovesje ohranja, obnavlja in pospešuje z ohranjanjem redkih grmovnih in drevesnih vrst, redkih in ogroženih živalskih vrst, mo-krišč in vodnih površin in posebej vrednega okolja, z načrtnim puščanjem odrasle biomase, s prilagajanjem gospodarjenja, s postavljanjem in vzdrževanjem gnezdnic, s sadnjo plodonosnih vrst grmovnic in drevja ter z drugimi ukrepi. V gozdovih je treba izvajati dela v času, na način in s pripomočki, ki najmanj ogrožajo živalstvo, pri tem pa je zelo pomembna oddaljenost od gnezd, brlogov in mest poleganja mladičev. Dovoljeno je uporabljati le tista fitofarmacevtska sredstva, ki imajo certifikat, da so primerna za okolje. Posameznik lahko v enem dnevu nabere največ en kilogram gob, plodov in zelnatih rastlin in dva kilograma kostanja. Smolarjenje je dovoljeno le zadnjih pet let pred posekom, steljarjenje oz. grabljenje listja pa le v gozdu, v katerem je to že tradicija, v ostalih gozdovih pa le dvakrat v desetih letih. Natančnejša merila za pašo v gozdu V poglavju o rabi gozdov sta tudi dva člena, ki natančneje kot zakon urejata gozdno pašo. Po tem pravilniku je lastniku z gozdnogojitvenim načrtom izjemoma dovoljena tudi gozdna paša, vendar le v gozdu, kjer njegova ekološka vloga ni posebej poudarjena in je izpolnjen še eden od treh kriterijev. Paša je možna v nizkoproduktivnem gozd, ki skupaj s pašno površino predstavlja celoto, na zaraščujoči negozdni površini, porasli z gozdnim drevjem in grmovjem, ki Je gozdnogospodarskem načrtu določen kot gozd in predstavlja nadaljevanje Pa^h kov ali se vključuje v celoto paši11 površin, ter v gozdu v razvojni fazi de" ljaka, ki obdaja pašno površino in v njel! najmanj za naslednjih deset let ni pred deno pomlajevanje. Površina gozda, k' . namenja za pašo, sme doseči največ |j kratno površino obstoječega pašnika, s K . terim oblikuje zaokroženo celoto. "faSt0 gozd" je treba ločiti od ostalega in ta* preprečiti živini prehajanje v gozd, W.j paša ni dovoljena. Pogoje za pašo do'0 zavod za gozdove v gozdnogojitvene , načrtu v sodelovanju s kmetijsko svetov no službo. j. Javna gozdarska služba ima po pravi' ku številne naloge, med drugim mora v . ko leto popisati poškodovanost gozd na vsakih deset let stanje tal in preskrhu. nost gozdnega drevja z mineralnimi hra^ li, v pol leta od uveljavitve praviln' razvrstiti gozdove po stopnjah požar ogroženosti (zelo velika, velika, srednj^ majhna) ter v enem letu pripraviti na varstva gozdov pred požarom za obm0^, zelo velike in velike ogroženosti, za ost pa najkasneje v dveh letih. * • C. Zapio*"" Torek, 17. oktobra 2000 DEŽURNI NOVINAR , _ureja: Renata Skrianc 11. STRAN • GORENJSKI GLAS V Gozd še vedno po makadamu Vaščani čakajo, župan molči V vasici Gozd ostali le redki - Do doma po makadamu - Za asfaltiranje dobrega kilometra ceste ni denarja - KS Križe pred zimo uredila cesto - Župan Rupar in občinska uprava do nadaljnjega prekinila sodelovanje z novinarji Gorenjskega glasa. ozd, 17. oktobra - Dobra dva ducata jih še vztraja v vasici pod Kriško ro. Mladi so v glavnem odšli, mlade družine so redkost. Domačini lo^°' slednje pričakovati, saj je oblast na to vas že v pretek- vo ' rada pozabljala in tudi danes ni dosti drugače. Omenjajo težave z «ovodom in težko ter dolgo pričakovano asfaltiranje ceste. D r' Peskokopu, kjer je urejeno zanjo treba odšteti desetine mi-gnurišče, je asfaltirane ceste t nec, potem pa dober kilome-,r makadama. Za slednjega jajevna skupnost Križe pos-jebl jeseni in spomladi, vendar Zaradi velikega naklona nara-^ neizprosna. Dež nasuti pesek m spere. Domačinom pa os--^.'uknjasta in blatna cesta. lov 'etOS smo prec* z'mo ces" j, .Kolikor se je dalo uredili. risko podjetje Migram jo je fojno zravnalo, nasulo s pesni in zvaljalo, kar je nujno, J Jo dež zaradi velikega naklo-doh r° spere- Za asfaltiranje .brega kilometra ceste se nika-r ne najde denar in krajevna hipnost je že konec avgusta to nvesticijo dala v plan tržiškega , "finskega proračuna za pri- °dnje leto. Odgovora še nismo rj^li. Glede na to, da se je "čina lotila gradnje šole in bo lijonov, nismo povsem prepričani, da bo tudi naša cesta prišla v proračun. Eno so želje, drugo pa možnosti. Je pa njena ureditev nujna," je povedal Milan Jazbec, predsednik KS Križe. Nenazadnje cesta ni nujno potrebna le vaščanom, uporablja jo tudi čedalje več obiskovalcev, planincev, zmajarjev in padalcev. Poleg ceste v Gozd bi v omenjeni KS morali nujno obnoviti občinsko cesto Križe -Pristava ter zgraditi kanalizacijo skozi vas in naselje Snakovo. Cesto iz Križev do peskokopa, kjer se asfalt konča, je asfaltiralo kranjsko Cestno podjetje, gradbena dela pa je opravil tržiški SGP. Janez Gradišar, direktor Cestnega podjetja Kranj, je pojasnil, da bi pri asfaltiranju makadamskega dela ceste morali slednjo razširiti na vsaj 4 me- ■■mosK^_—-■——- im ■■■— Kdaj namesto makadama asfaltno olajšanje za domačine? tre, da je primerna za srečevanje vozil, ter ob tem urediti tudi odvodnjavanje. Na svojevrstno presenečenje pa smo naleteli na tržiški Občini, kjer smo od župana Pavla Ruparja želeli izvedeti le, kdaj bo občina prižgala zeleno luč asfaltiranju tudi preostanka ceste. Pojasnil nam je, da je vsakršne komunikacije med njim in občinsko upravo ter novinarji Gorenjskega glasa nepreklicno konec in bodo vsi naši vnovični poskusi obsojeni na neuspeh. Naša vprašanja bodo na tržiški občini odslej naletela na gluha ušesa. Kaj zato, če občani ne bodo dobili odgovorov na svoja vprašanja, saj novinarji nenazadnje ne sprašujemo zase. Nepreklicna tišina in molk! • R. Škrjanc Selitev nakelske asfaltne baze Ne jutri, šele čez pet let P°niačini trdijo, da jim je bila asfaltna baza vsiljena - Od leta 1985 nova s čistilno napravo - Pogost smrad 111 jutranje pomanjkanje vode v naselju Podreber - Sedanje ne bodo selili, po dotrajanju naj bi gradili novo -Možna lokacija Jurčkovo polje? - Do konca leta dogovor občine in Cestnega podjetja Kranj. n, ' oktobra - Pred dobrimi tremi desetletji so INakelčani v ,Posredni bližini sedanjega naselja Podreber dobili asfaltno bazo. I,0^,1965 sta delovali dve manjši, tri leta pozneje so postavili pred- sedanJe' slednja, ki je opremljena s čistilno napravo, pa deluje Stok ,et- KraJani trdijo, da za njeno postavitev niso nikoli dali so-Ui ?Ja 'n so bili izigrani. Če odmislimo hrup in povečan promet tovor->H d' stanova,ce Podrebra motijo tudi smrad ob pretakanju bitumna PorVh °Sta Jutra"Ja Pomanjkanja vode, saj je omenjena baza njen velik aJ>nik, vodovodna napeljava pa večje porabe ni načrtovala. o„ sfaltna baza letno izdela od drugače ne more biti, para pa 100 tisoč ton asfaltne okolju ni škodljiva," je pojasnil 600 anice oziroma od 300 do Gradišar. Omenjena asfaltna baza ima ton dnevno, od marca do umenjena asiauua uaz,« uho ^vembra pa obratuje približno lokacijsko, gradbeno in uporab- dni naJbi Nova čistilna naprava zadržala prah, skozi dim- di ?re le Para- Janez Gradišar, Po!!?- r kranJske8a Cestnega njJletJa' pravi, da je izgoreva-0 žvepla skoraj zanemarljivo, no Va«° p.'d z zeme|Jskim P1'" PreT Očitanemu smradu pri tkanju bitumna se ne more-Povsem izogniti, se pa trudi-pa ' da je čim manjši. Zavračam °čitke, da čistilne naprave ne "Porahlia— „„: ;„ „a„~a Jan "arjljamo, saj je odvod spe-niimo čistilnih naprav in no dovoljenje, podjetje pa o njeni preselitvi ne premišljuje. Najverjetnejša je možnost, da bi sedanja baza delovala do konca, potem pa bi na drugi lokaciji gradili novo, kar bi se lahko zgodilo čez približno pet let. Ivo Konc, stanovalec Podrebra, je na eni od sej nakelskega občinskega sveta dejal, da bi bil omenjeni rok sprejemljiv tudi za stanovalce tega naselja. Po Gra-dišarjevih besedah nova lokacija v gramoznici Jurčkovo polje Asfaltna baza naj bi v Naklem obratovala še pet let, novo pa bodo gradili na drugi lokaciji. še ni dokončna, kajti jama je zelo globoka in manj primerna za dimne pline, poleg tega pa je težava s podtalnico. Postavitev nove asfaltne baze bi stala vsaj 600 milijonov tolarjev. Tudi po mnenju nakelskega župana Ivana Štularja je sedanja lokacija v neposredni bližini naselja neustrezna. "Cestno podjetje bo moralo urediti pomanjkanje vode in v naselje napeljati nov vod, s čimprejšnjo preselitvijo pa se strinja tudi občina," je dejal Štular. Omenjeno podjetje mora do konca leta pripraviti dogovor o preselitvi baze ter z njim seznaniti tudi stanovalce naselja Podreber. • R. Škrjanc Anže Rozman, grafični oblikovalec in inovator Zna pa speči tudi slastne kolačke M M. ^že zase samozavestno pravi, daje mojster svojega poklica. Je pa tudi mojster preživljanja prostega časa... 1oPUk? " Njegov srebrni clio je ves v pisanih napisih. Pixsi, grafič-pr ob|ikovanje in inovacije, se glasi največji. Lastnik popisanega teK°za je 27-letni Anže Rozman iz Zapuž, po izobrazbi strojni ^ n,k» po duši oblikovalec, po poklicu pa grafični oblikovalec. V Pr°stem času pa še marsikaj drugega ^že je pred kratkim zapustil vei , ružinsko podjetje in se podal v **tne podjetniške vode. Ukvarja z grafičnim oblikovanjem, to-iJ naročniku, denimo podjetju, dnkla cel°strio vizualno po-^no. Prek izvirnega logotipa, ?niiselno potiskanih vizitk, do-™ov, oglasov... naj bi podjetje negnilo čim več pozornosti in ()Sredno povečalo dobiček. obn!aVna funkc,Ja grafičnega g0llkovanja je, da podjetju orno d- . izvirnost, prepoznavnost izstopi iz konkurence " nou 8a Po^nz.e- Kot ugotavlja, mno-no DnHJ?a Zanemarjajo grafičke j"aobo, uporabljajo kar zna-knjižn.racunalniških grafičnih nic> s čimer si po Anžeto- vem mnenju delajo veliko škodo. Anže jim oblikuje izvirne grafične znake, in to v takšni izvedbi, da jih je tehnološko mogoče reproducirati v čim več grafičnih tehnikah. Podjetjem, ki že imajo izdelan logotip, pa Anže prek tako imenovane vektorske digitalizacije omogoči nadaljnje kakovostne reprodukcije znakov. Anže zase samozavestno pravi, daje mojster svojega poklica. Kar ni čudno, saj je že pri 22-ih letih za svojo inovacijo digitalnega izsekovanja tiskovnih pol prejel vrsto nagrad v Bruslju, Ženevi, Nuernbergu, pa tudi v Sloveniji. S svojim podjetjem Pixsi ima velike načrte, zato se je tudi lotil izrednega študija vo- PIVOVARNA UNION V Goriška Brda, v Terme 3000, do Alpe Adrie.... v Sentanel, Slovenj Gradec in Mežica Turistična agencija Integral Tržič Vam tokrat predlaga, da prijetno jesensko soboto, 21. oktobra, preživite na zelo zanimivem izletu po Koroškem. Minulo sredo je bila 80-letnica koroškega plebiscita in del koroške regije je odtlej avstrijsko ozemlje. Slovenska Koroška skriva izjemne lepote in zanimivosti: z Integralom Tržič boste obiskali Slovenj Gradec, cerkvico Sv. Jur(ja, znano zaradi steklenega poda, tipično koroško vasico Šentanel, turistično obetavno Ivarčko jezero in še kaj. Zaključek dneva, namenjenega spoznavanju skritih lepot slovenske koroške, bo v Mežici z večerjo v hotelu Peca. Avtobus bo to soboto peljal na relaciji Tržič - Kovor - Radovljica - Kranj - Žabnica - Škofja Loka - Vodice - Mengeš. Cena izleta je 4.700 tolarjev na osebo; Integral Tržič tudi tokrat omogoča izjemno ugodno ceno naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, samo 3.600 SIT. Zapis o koroških turističnih posebnostih bo za redno turistično stran POTUJEMO LETUJEMO v Gorenjskem glasu pripravila Mitjam Pavlic. V Integralovem avtobusu je na razpolago le še nekaj prostih sedežev! Po briška vina To soboto, 21. oktobra, z Alpetourjem Potovalno agencijo Kranj vabljeni v Goriška Brda na izlet, pri katerem bo združeno prijetno s koristnim. Obiskali boste Vinsko klet Goriška Brda, nekatere turističnih znamenitosti občine Brda (Gonjače, Šmartno, itd.; cela občina ima kar 45 naselij), kratek obisk bo v HIT-ovi igralnici Perla v Novi Gorici, itd. Letošnja trgatev v Goriških Brdih je bila zgodnejša kot prejšnja leta (enako kot v drugih slovenskih vinorodnih področjih), vinski letnik bo glede kakovosti odličen. Vinska klet Goriška Brda ima kapaciteto 18 milijonov litrov vina; letos je od 746 članov zadruge odkupila 13.160.000 kilogramov grozdja! V prodajalni Vinske kleti Goriška Brda bo možno po res konkurenčnih cenah kupiti vrhunska bela, rdeča in peneča vina, nekatera lahko tudi v rinfuzi. po presenetljivo ugodnih cenah. Izletniški avtobus 21. oktobra bo peljal na relaciji Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Medvode. Cena izleta je 3.800 tolarjev,- za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane zgolj 2.600 SIT. V ceni sta vključena prevoz in dobra malica; za vse, ki jih bo premagala lakota, bodo poskrbeti v Okrepčevalnici Turn v Šmartnem, kjer bodo po posebej ugodni ceni pripravili zgodnjo večerjo s^pokušino mošta in pečenim kostanjem. Z Meteorjem v Terme 3000 Na pogosta vprašanja, po telefonu in elektronski pošti, zakaj v ponudbi GIASOVIH IZLETOV ni nobenega izleta v Moravske toplice, kjer imajo nove super TERME 3000, smo odgovor pripravili skupaj z Bogdano in Markom Remic iz podjetja METEOR Cerklje, ki Vas naslednji PETEK, 27. oktobra, vabita v Terme 3000 v Moravcih. Vsem, ki še niste (vsaj) videli, kaj so za tretje tisočletje zgradili v Moravskih toplicah. Vam izlet zelo priporočamo. Naše priporočilo najbolje utemeljijo komentarji tistih, ki so že preizkusili ponudbo v TERMAH 3000: "Noro! Mega! Kva vse 'majo! Ful kul!". V Pomurje se boste 27. oktobra pehali z udobnim MAN-om, v toplicah bo -poleg kopanja v velikem komplesu bazenov in 'adrenalina' na vodnih toboganih vseh vrst - tudi kosilo. Ker je razdalja z Gorenjske do Moravcev precejšnja, bo dobro poskrbljeno tudi za malico, za preganjanje dolgčasa med vožnjo bodo nagradne igre ... Meteorjev avtobus bo peljal na relaciji Cerklje - Šenčur Radovljica - Kranj - Škofja Loka - Vodice - Mengeš. Cena izleta: 5.800 SIT; za naročnike Gorenjskega glasa samo 4.700 SIT. Predpraznični nakupi Še en (zelo koristen!) predlog, tokrat iz LPP Ljubljana: pred praznično počitniškim tednom nakupovalni izlet v soboto, 28. oktobra, v Italijo, do Vidma/Udine, v nakupovalni center Alpe Adria z več kot 40 različnimi trgovinami, tremi restavracijami, itd.. Ob njem je tudi prenovljen, sodoben market LIDL, postanek pa ho tudi za nakupe v LD marketu, kjer ponujajo nekatere vsakodnevne artikle po izrazito konkurenčnih cenah (npr. kilogram bele moke Farina 400.-ITL; šest rol papirnatih brisač 1.800 ITL; kilogram soli 150.-TTL; itn.). Najudobnejši avtobus ho peljal na relaciji Ljubljana - Medvode - Škofja Loka - Kranj - Radovljica -Lesce - Žirovnica - Jesenice - Rateče, cena izleta je 3.800 SIT (naročnikom Gorenjskega glasa in družinskim članom LPP zagotavlja izjemno ugodno ceno, samo 2.600 tolarjev). Pekarna Magušar Lesce bo tudi zraven, s slastnimi orehovimi štruklji! Prijave: 24 ur dnevno! Za informacije in prijave sta Vam celo leto 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (npr. Integral Tržič = 04/59-63-280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201-42-00. Vsak delovnik med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago tudi telefonske številke 04/201-42-48; ali 201-42-49 in tudi 201-42-44. Ob prijavi sporočite tudi, na kateri vmesni postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je tudi možno tudi izbrati sedež v avtobusu; vendar rezervacija izbranega sedeža velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta! Podrobnosti in splošni pogoji za organizacijo turističnih potovanj so sestavni del vseh naštetih programov! denja in organizacije. V prostem času pa počne tisoč in eno stvar, je odličen fotograf, navdušen tenisač, nekaj časa se je ukvarjal z gorskim kolesarjenjem in lokostrelstvom, enkrat tedensko hodi na izpopolnjevalni tečaj plavanja, začel se je učiti kitare... In ves čas razmišlja o novih inovacijah, denimo o tem, kako odpreti okno, ne da bi bilo treba odmakniti rože... Za nameček pa Anže zna speči tudi slastne čokoladne, sadne, jogurtove in rozinove kolačke... • U. Peternel PIVOVARNA UNION KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Cafe restaurant Yasmin razstavlja akademski slikar Henrik Marchel. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slikar Edi Sever, v restavraciji Zois pa akademski slikar Domen Slana. V prostorih Domplana razstavlja akad. slikar Boni Čeh. V preddverju dvoran Mestne občine Kranj je na ogled razstava slik akademskega slikarja Janeza Ravnika. V Galeriji Sava razstavljajo slike udeleženci slikarsko kiparskega tabora Triglavska likovna kolonija. V Galeriji Pungert razstavlja Maja Ljubotina. V Hotelu Bellevue je na ogled razstava grafik in kipov Mihele Žakelj. V Galeriji Elektro Gorenjska v Kranju je na ogled skupinska razstava umetnikov (pet akademskih slikarjev in trije samorastniki), ki živijo na Primskovem, v avli Poslovne enote Kranj pa je stalna fotografska razstava Draga Paplerja "Smaragdi sopotij 2000". JESENICE - V prvem nadstropju Kosove graščine je na ogled Spominska foto razstava umrlih članov FK Andrej Prešern in FK Javornik - Koroška Bela. V razstavnem salonu DOLI K je na ogled razstava likovnih del članice likovnega kluba DOLIK/lne Mlekuž Višnar. V avli Občine Jesenice je na ogled razstava fotografij Jožeta Mirtiča z naslovom "Sadjar razstavlja" GORENJA VAS - V Galeriji Krvina je na ogled razstava kiparskih del akademskega kiparja Marjana Keršiča - Belača. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja gostuje razstava Obalnih galerij Piran 90. leta v primorski likovni umetnosti. V okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Fluorit -Speči zaklad izpod Blegoša, ki jo je pripravilo društvo Loški kremen. Loški muzej je odprt vsak dan (razen ponedeljka) med 9. in 18. uro. V Groharjevi galeriji so na ogled dela slikarke Barbare Demšar. V galeriji Fara so na ogled nagrajene fotografije s 3. mednarodnega fotografskega natečaja. V Knjižnici Ivana Tavčarja razstavljajo člani Foto kluba Anton Ažbe. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka fotografijo in abstraktna dela z naslovom "Izpod čopiča in fotografskega objektiva" razstavlja Tamara Ferenc iz Škofje Loke. RADOVLJICA - V dvorani Glasbene šole Radovljica so na ogled fotografije z lanskoletnega 17. Festivala Radovljica avtorja Mateja Rupla. V Čebelarskem muzeju si lahko ogledate prenovljeno stalno razstavo. V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava del oblikovalke stekla Janje Lap z naslovom "Prosojnosti časa". BLED - V galeriji Fundacije Jože Ciuha je na ogled nov izbor slik Jožeta Ciuhe. V Galeriji Trg je na ogled razstava slik Marjete Zajec. V Vili Bled pod skupnim naslovom Z veseljem in ljubeznijo do Slovenije, fotografije razstavlja Brigitte Breth keramike in ikone pa Jutte Auersperg. V knjižnici B. Kumcrdeja so na ogled originalne ilustracije iz knjig ilustratorke Marjete Cvetko. V 1. nadstropju Občine Bled je na ogled razstava najboljših del z mednarodnega natečaja Plakat miru 1999/2000. V Festivalni dvorani je na ogled Triglavska razstava - kolikor udeležencev, toliko likovnih del. V hotelu Krim razstavlja/*/«« Javešnik. TRŽIČ - V galeriji atrija občinske stavbe s© na ogled oljni pasteli Janeza Kočevarja. V galeriji Dava v Križah so na ogled slike Bernarde Šmid. Razstava ob 80-letnici GORENJSKI MUZEJ KRANJ, Tomšičeva 44, 4000 KRANJ V ponedeljek, 16. oktobra 2000, smo v Gorenjskem muzeju začeli z uporabo novih telefonskih številk: TAJNIŠTVO: 04/201 - 3950, 04/201 - 3952 FAX: 04/201 - 3951, DIREKTORICA: 04/201 - 3956, KONZERVATORSKA DELAVNICA: 04/201 - 3981, RESTAVRATORSKA DELAVNICA: 04/201 - 3982, PEDAGOŠKA SLUŽBA: 04/201 - 3962, STIKI Z JAVNOSTJO: 04/201 - 3954 TUDI TRAVA IMA SVOJO PESEM PRIJATELJSTVO Z ZEMLJO Kathe Recheis, Georg Bvdlinski V tej knjigi so zbrane misli Indijancev različnih plemen iz različnih obdobij, opremljene s fotografijami in komentarji, in sleherna od njih je vredna temeljitega premisleka. Prisluhnimo temu, kar nam imajo povedati. Našli bomo marsikatero vrednoto, ki bi jo morali najprej in znova iskati. Cena knjige (220 strani, mehka vezava z zavihki) je 3.996 SIT in jo lahko naročite: na naslov Didakta, Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica po telefonu (04) 5320 - 210 po faksu (04)5320 - 211 na e-mail zalozba@didakta.si domača stran: www.didakta.si KAMEN, NAVDIH V ATELJEJU IN GORAH Gorenja vas - Pretekli torek je bila v Galeriji Krvina v Gorenji vasi otvoritev razstave kiparskih del akademskega kiparja Marjana Keršiča - Belača. Več kot 65 let je združeval alpinizem in kiparstvo. Bjl je eden prvih slovenskih Himalajcev, ustvaril pa je tudi mnoge spomeniške upodobitve po celi Sloveniji* Ob častitljivem jubileju, maja letos je namreč praznoval 80 let, so priznanemu slikarju Marjanu Keršiču - Belaču pripravili pregledno razstavo v Galeriji Krvina v Gorenji vasi. Marjan Keršič se je rodil v kmečki družini na Ljubljanskem barju, njegovo nadarjenost za risanje in kiparjenje pa je odkril stric, ki je bil livar. Starši so ga poslali v uk k akademskemu kiparju Borisu Kalinu, ki je imel v Ljubljani veliko kiparsko delavnico. V letih 1938 - 42 je bil njegov pomočnik, kipar Kalin, sicer navdušen smučar, pa je svojega učenca jemal tudi na svoje smučarske ture v Kamniške Alpe. Tako se je Keršič začel ozirati tudi proti skrivnostnim in vabljivim goram. Med 2. svetovno vojno je bil zaprt v koncentracijskem taborišču Gonars, kasneje bil v partizanih in po vojni nadaljeval študij na kiparskem oddelku Akademije likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer je leta 1949 tudi diplomiral. Po diplomi je Marjan Keršič - Belač študij nadaljeval v specialki pri Borisu Kalinu. "Velika zahvala gre prijatelju Zdravku Krvini, ki mi je omogočil to razstavo ob mojem živ-Ijenskem jubileju," je povedal Marjan Keršič: "Sicer sem bil zaradi dimenzij galerije pri izboru del za razstavo nekoliko ome- Otvoritev razstave akademskega slikarja Janeza _Ravnika_ POVSEM SAMOSVOJ CIKLUS "ČLOVEK - USTVARJALEC" Kranj, 16. oktobra - V preddverju dvorane Mestne občine Kranj je bila v ponedeljek, 9. oktobra, otvoritev tretje razstave v skupni organizaciji Mestne občine Kranj in Likovnega društva Kranj. Avtor razstavljenih del je akademski slikar in likovni pedagog Janez Ravnik. Predstavljenih je šestindvajset del najnovejšega ciklusa "Človek - ustvarjalec", ki že na prvi pogled, po besedah likovnega kritika mag. Damirja Globočnika, kažejo razgibana in formalno nemirna, hkrati pa presenetljivo sveža dela Janeza Ravnika. Dela so nastala kot plod slikarjcve, očitno neizčrpne likovne domišljije in so povsem samosvoje ter se podrejajo zgolj izvirni likovni logiki. Vodilno vlogo ima izpovedna govorica barve, vendar slikar tudi tokrat s pomočjo likovnih metafor predstavlja svoj pogled na današnji in prihodnji svet. Predsednik likovnega društva Kranj, Zmago Puhar je Ravnika označil kot enega najzrelejših članov, razstavljena dela pa razdelil na ovalno kompozicijo in kompozicijo kvadratov in pravokot-nikov, kjer se začuti predvsem sliko v sliki. Razstavo je odprl župan Mohor Bogataj, ki je izrazil zadovoljstvo tako glede sodelovanja z Likovnim društvom kot razstav, ki krasijo preddverje in danes predvsem z odprtjem razstave Janeza Ravnika, ob kateri pa so uvedli tudi sistem galerijske razsvetljave. Razstava bo na ogled do 10. novembra v času uradnih ur Mestne občine Kranj. • Nuša Ekar, foto: Tina Doki FS TRIGLAV IN KAŠARJI NAVDUŠILI V NEMČIJI Žirovnica - Breznica - Tamburaška skupina Kašarji iz KD dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica in Folklorna skupina Triglav, sta v začetku oktobra gostovali v Nemčiji. Obe skupini sta nastopili na 8. Evropskem festivalu ljudske glasbe Deutche ju-gend in Europa. Prvi dan gostovanja sta skupini nastopili na mestnem trgu mesta Heidelberg, folkloristi so s plesom prikazali slovenske ljudske običaje, zapeli in zaigrali pa so tudi ljudski pevci folklorne skupine in tamburaši skupine Kašarji. Naslednji dan so nastopili na festivalu v Stuttgartu in se med skupinami iz Nemčije, Ukrajine in Latvije zelo izkazali. Obe skupini sta s programom navdušili kakih 350 obiskovalcev in tudi ostale sodelujoče na festivalu. Imajo že vabila za gostovanja v Ukrajini in Latviji. Festival seje zaključil s skupnim muziciranjem 50 sodelujočih glasbenikov, zaigrali pa so Beethovnovo 9. simfonijo, nemško ljudsko in skladbo, napisano posebej za zaključek omenjenega festivala. jen, kljub temu pa mislim, da mi je uspelo zbrati dela, ki nekako odslikavajo moje 65-letno ustvarjanje." Na razstavi je tako na ogled več kot 40 del iz njegovega zgodnjega obdobja, med njimi portret prve žene Alenke, ki ga je izdelal leta 1949, kot stvaritev zadnjega desetletja, tu so kipi iz gline, v lesu, največ pa je kamnitih plastik in bronastih odlitkov. Kipar je med drugim razstavil osnutek za kip kralja Matjaža v Peci iz leta 1961, ustvaril pa je tudi portrete in doprsne kipe mnogih znanih Slovencev. Med njimi zagotovo izstopa avtetnično delo, poprsje velikega arhitekta Jožeta Plečnika, za katerega je sicer znano, da ni želel pozirati kiparjem in slikarjem. Medtem ko je slavnostni govornik, predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar orisal Keršičev prispevek k slovenskemu alpinizmu in organi- ziranju planinstva pri nas, pa Je umetnostni zgodovinar Fra*f Zupan spregovoril o njegovi" umetniških kvalitetah. "MarjajJ Keršič - Belač je eden zadnji11 slovenskih slikarjev, realist^' ki svoj umetniški izziv vidi dovršenosti človeške figure-njegovih delih živi lepotni idea kiparstva, ki izraža lepoto veškega telesa." Po vojni je ^ tvaril veliko del plastik, port^ tov, reliefov, spominskih ot>e' ležij, ki so ustrezale takratni!11 naročnikom, hkrati pa je zfl* delati tudi zase. "V portretu malajske deklice je moč zaslu*1' ti poetično dimenzijo, lepo*0 form in zanj tako značilno med svetlobo in senco." V prf gramu, ki ga je povezoval J°^ Logar, so nastopili Kamniš* koledniki, pevca Rok Lap, nez Macanovič in citrar Tom^ Plahutnik. Razstava bo odprta do 2. novembra. • Igor K. V CKD začeli z delavnicami in tečaji STRIP TER JAZZ IN KLASIČNI BALET ŠE VABITA Kranj - V Centru kulturnih dejavnosti pri ZKO Kranj so tod' za letošnjo sezono pripravili pester program delavnic in tečajev za različne generacije. V oktobru so se s prvimi urami začeli tečaji in delavnice, na terih bodo tako otroci kot odrasli lahko kreativno preživljali svoj prosti čas, razvijali svoje sposobnosti, obogatili dušo in prehud1' svoje telo, kot so nekoliko poetično k vpisu vabili v Cerit|l Plesne delavnice, šole baleta, lutkovne in gledališke delavni^ likovne delavnice, oblikovalske in stripovske delavnice ter glaS bene delavnice so že v polnem zamahu. Pa vendar, v nekatef'n delavnicah je še nekaj prostora. Izjemno zanimiva zna biti stripovska delavnica, ki jo vodi p11^ nani avtor stripa Zoran Smiljanić, ki je svoje stripe objavljal ž6, mnogih revijah v bivši državi, zadnjih 13 let pa izključno objavil* v reviji Mladina. V zadnjem letu je pri Mladini izdal tudi &x stripovske albume, ki skupaj obsegajo več kot 600 strani. Gre & vsestranskega avtorja, ki vas ne bo naučil le risanja stripov, ampa boste z njim spoznali tudi zgodovino, teorijo, pomen in njegov vlogo nekoč in danes. Kako pisati in risati stripe, kako iskati U|6 jo za zgodbo, za motive, kaj je režiranje, kadriranje, montiranj/' splošno poznavanje časovnega obdobja, ki ga v zgodbi zajemas:: Vse to bo na delavnici pojasnil Zoran. Seveda boste tudi ris3 svoje lastne stripe. Pravtako je nekaj prostora tudi še v šolah klasičnega baleta, JaZ. baleta in sodobne tehnike. Tu so bodo tako, kot v prejšnji sezc" tečajniki, v večini so to pravzaprav dekleta, plesnih veščin učil1 izvrstnima plesalkama Vito Osojnik in Karmen Lašič. Prva, bal6 ka po izobrazbi, članica skupine Slovenski plesni projekt v okvir delavnic CSD poučuje jazz balet in nekoliko zahtevnejšo sodo no plesno tehniko Horton. Jazz balet II je namenjen učenkam vi* je stopnje OS, predvsem pa srednjih šol, pravtako pa Sodob11 ples Horton II., obe delavnici pa bosta potekali po dvakrat 11 teden. Karmen Lašič, ki se v zadnjem času posveča predvse raziskovanju modernega plesnega izraza, poučuje Klasični II. in III., oba pa sta namenjena plesalkam med 10 in 18 leti. tem, da drugi tečaj nadaljuje prvega. Vaje so pravtako dvakrat ^ teden. Sicer pa, več informacij dobite na starem mestu, tajništvu ZKO Kranj, Sejmišče 4, ali po tel. 04/201-37-31. • OD DANES NAPREJ ŠTUDENTSKA ARENA , ---JA Ljubljana - V Cankarjevem domu bo od torka do četrtka teden potekala izobraževalno - sejemska prireditev, tako imeP vana Študentska arena, v okviru katere se bodo zvrstile števil*J gledališke predstave, predavanja, koncerti, impro liga, v pred Cankarjevim domom pa se bodo predstavile različne s* dentske organizacije, klubi, servisi, sveti, zavodi, jezikovne š° agencije... .j Tridnevni kulturni in izobraževalni program bodo sooblikoV,^ gledališčniki, plesalci, športniki, raziskovalci, uspešni študentje.^ drugi zanimivi gostje. Med prireditvami je posebej potrebno postaviti nastop Improvokatorjev, državnih prvakov impro"» 2000 (igralci filma V leru in nadaljevanke TV Dober da>JJ skupine STOP - slovenski tolkalni projekt, predstavili se bo zmagovalci Študentskega oglaševalskega tekmovanja, tu bo Ja .£ Zupan s svojo plesno skupino, pihalni orkester SVEA Zago^, Zavod Museum z gledališko produkcijo Projekt 3 in drugi- ^ zapisano, bodo dogajanje v in pred Cankarjevim domom živo danes do četrtka, od 10. zjutraj pa do poznih nočnih ur. • ek, 17. oktobra 2000 PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureje. Helena Jelovcan 13. STRAN • GORENJSKI GLAS Krompirjev dan V ponedeljek so imeli učenci 1. b, 2. b in podaljšanega bivanja "krompir". Ves dan so se v Šoli imeli po Kuhar je presenetil. Hura! ^mpirjevo. Pripravil je slastno malico. yd doma so prinesli najzani- Uživali so ob pomfriju in Mivejše krompirje in v njih čipsu. Pri uri slovenskega prepoznali mačke, plesalke, jezika so krompirji povedali JUlne, morske konjičke, puj- marsikaj zanimivega iz svoje- ^e... Iz krompirja so izdelali ga kratkega življenja. Učenci 2l8e in odtiskavali. Pri so ugotavljali začetne glasove Matematiki so poiskali račune krompirjevih bescjd. . narisanih krompirjih in jih Izdelali so še krompirjeve 'zračunali. Krompirje so lutke, ki so se med seboj pstili, ugotavljali, kateri je pogovarjale in jih zabavale, "ajvečji, najdaljši. "Moramo Skratka, bilo je lepo. Učenci Poznati, da je krompir lažje so ugotovili, da tudi krompir Pojesti, kot ga izračunati!" lahko na različne načine JNTznavajo vsi po vrsti. popestri šolski dan. Planinska šola Ifteli so jo žirovski šolarji. O njej poroča šestošolec Aljaž Rampre. planinsko pot so začeli pri LePeni, končali pa na Krnskih Jezerih. Ponekod je bila precej sP°lzka, kamnita, tako da so Morali hoditi zelo previdno. vrh so prišli utrujeni in PrePoteni. Kosilo je bilo čisto j^aninsko: zelje in klobasa. ?°Poldne so nekateri odšli do ^"nskih jezer, drugi pa po l^mniti poti do planote, kjer Jlltl je učitelj Kosmač govoril b [Uličnih nevarnostih v gorah, '^eli so tudi plezalno vajo in Se učili o prvi pomoči. Po večerji v koči so prišel na ^rsto družabne igre, naslednji ^an pa so se povzpeli do B°gatinskega sedla. Med jJotJo, ki se je Aljažu zdela še 0,J naporna kot prvi dan, so občudovali gamsa, na sedlu pa so napravili tudi nekaj "gasilskih" posnetkov. Spust je bil še skoraj težji od vzpona, "ker ti je zelo zabijalo kolena," kot pravi Aljaž. Oddahnili so si šele pri glavni koči, se najedli, razdelili po sobah, popoldne pa je spet prišla na vrsto učna ura. Obiskali so planino Govnjač. "Večerna zabava pa je bila še bolj "nora" kot prejšnja. Raje ne bi govoril o njej, ker bodo na roditeljskem sestanku nekateri učenci imenovani," se tova-riško izmika Aljaž. Po "nori" noči so se zjutraj vrnili v dolino. Živi, zdravi, brez kakršnihkoli poškodb. In seveda zadovoljni. Kakšna imena so mi všeč /rma /h Mardp - to pa že #e/ Starši so tisti, ki nam ob rojstvu izberejo ime. Ampak izbrano ime je nekaterim všeč, mnogi pa bi raje imeli drugačno. Je vam vaše ime všeč? Ali bi se raje imenovali drugače? Katera imena so vam všeč, katera pa se vam zdijo grda? To smo vprašali pet osnovnošolcev iz leske in begunjske osnovne šole. Kaja, 10 let: "Ime sta mi izbrala mami in ati. Kar všeč mi je in ne bi ga zamenjala. Sošolci me zaradi imena nikoli ne hecajo. Če bi jaz imela otroke, bi punčki dala ime Ana, fantku pa Jaka. Najbolj grdo ime se mi pa zdi Irma." Špela, 8 let: "Ime Špela mi ni všeč. Raje bi bila Neja. Tako je ime moji prijateljici. Eni me kličejo Špelca, ampak jaz hočem biti Špela. Včasih mi pa kdo reče tudi Špelko. Jaz bi svoji hčerki dala ime Sara, sinu pa Žiga. Monika je pa ime, ki mi sploh ni všeč." Pia, 7 let: "Ime mi je izbral ati, ampak meni ni všeč. Jaz bi bila raje Ana. Če bom imela hčerko, ji bom zato dala ime Ana. Fantku pa bi dala ime Nik. Katero ime mi je najgrše? Klavdij." Helena, 6 let: "Ni mi všeč moje ime. Bolj bi mi bilo všeč, če bi bila Katarina ali Aleksandra. Če bi imela punčko, bi bila Katarina, če fantek, pa Jaka. Jaz ne maram, da me kličejo Helenca, ampak Helena. Katero ime mi ni všeč? Medeja mi ni všeč, je čudno." Simon, 10 let: "Ime Simon mi je srednje všeč. Če bi lahko izbiral, bi si dal ime... hm... ne vem... Domen pa Miha sta mi všeč. Za ženska imena pa ne vem. Mogoče Joži, ker jih je bolj malo." • U. P Idina svetovalnica Kako začeti? "Kdaj naj bi se po vašem mnenju dekle odločilo za spolni odnos s fantom, ki ga ima rada? Kako začeti?" Odgovor: Po vprašanju ne morem prepoznati, ali ga je postavilo dekle ali morda fant. Razlike v dojemanju ljubezni in odnosa do spolnosti med spoloma obstajajo. Dekleta so bolj romantično in čustveno usmerjena, fantje pa bolj telesno, zato so tudi bolj neučakani, da bi čimprej dokazali svojo moškost. Spolni odnos, ki ga narekuje fantova nestrpnost ln popustljivost dekleta ali zgolj radovednost obeh, je nujno razočaranje za oba. Dekle se navadno zaradi silne vznemirjenosti še bolj naveže na fanta in kar malo "pritiska" nanj, da bi iz tega vzcvetela romantična (večna) ljubezen, fant pa se ustraši te nenadne bližine in se prav kmalu umakne, ker za globlja občutenja še ni zrel. Polomija je popolna. Primanjkovati začne tiste čustvene svobode, ki obema omogoča zdravo iskanje pravih odnosov in prave ljubezni. Ko človek začuti, da je bližina z nekom prijetna, da se lahko veliko pogovarjata, da si zaupata, da ne "visita" drug na drugem, tedaj sta verjetno oba tudi dovolj telesno in čustveno zrela, da jima je spolni odnos samo dopolnitev njune že tako srečne zveze. Ker pa je tudi ljubezen odgovornost, se zavedata, da sta pripravljena sprejeti vse posledice spolnih odnosov. Će še nista dovolj stara ali dovolj materialno preskrbljena, da bi sprejela morebitno nosečnost, se morata skupaj dogovoriti za primerno zaščito in se o tem pogovoriti z ustreznim strokovnjakom. • /z Vsevedneža, OŠ Orehek Za pametne, glav 'ce Križanko sestavila Katja Petrič iz OŠ Šenčur ZNAČILNO SLOVENSKO DREVO ZIMSKI POJAV NA DREVESIH ENAKO SE IMENUJE TUDI LETNI ČAS NJEGOV PLOD JE ŽELOD BIVŠI ŠOLSKI MINISTER PREŠERNOV DOMAČI KRAJ DEL SADU ALI LISTA, S KATERIM JE TA PRITRJEN NA RASTLINO ZGODNJI SADEŽ RDEČE BARVE 4. L 2. 3. 5. 6. 7. 8. UttKAKIM »CIAVMCA UTCRARNA DClAVNfCA vaša pošta Pisali ste nam: Nejc Bakovnik, Katarina Timi Strlič, Aljaž Rampre, Špela Ravni-a/*' Zan in Marko, Lenart Sušnik, Mitja J)n*k, Nika Ponikvar, Leja Šolar, Tjaša usterle, Neja Koretič, Hana Bajrovič, Primož j, trlč, Mitja Lušina, Tjaša Ekar, Tadej Drlink, Jure Primožič, na Bertoncelj, Sara Zavec, Katja Jezeršek, Blaž Goršek. ^H^ja Kostelec, Urban Tušar, Leja Tompa, Maja Kavčič, Nejc Šubic, Katja Frelih, Jure Platiša, Helena Bernik, Luka Krajnik, Klavdlja Beton, Mateja Marolt. Na nagradni izlet, ki bo predvidoma maja prihodnje leto, vabimo Katarino Roje. NAGRAJENI SPIS %f afeo se je lg**ala moja babica 0d^/!a babica se je rodila in v jasčala v Adergasu pri e'esovem. Danes je stara vaj estdeset leL PriP°ved°- °ila •'e' kako Je bil°' k0 ie da Se maJnr»a. Ugotovila sem; ^akor ne morejo primerjati. pr-nasmehom na obrazu mi je 'epo Ved°Vala' kaj Je bUo tisto nJa ' Cesar se še danes spomi- na rfr^' je poS°sto odhajala dela? Medtem ko so starši PUnčLna njivi' se je ona s ji je lgrala v senci. Kuhala na cJ° hrani,a ter hodila z njo sta Pohode v gozd. Nabirali §o2u °de' rože in drobne siadkne sadeže, s katerimi seje Cveti? Z njeno Puncko Ko sta bili najboljši prijateljici. Ko je bila že malo starejša, je dobila še bratce in sestrice. Z njimi se je najraje igrala igrico "rinčice talam". Ta igra ji je bila všeč. Ugibali so, kdo je v dlan sprejel kamenček in tisti, ki ni ugotovil, je dobil kazen. Ta ni bila vedno prijetna. Ob tem so se veliko smejali, pa tudi skregali -a ne za dolgo, saj so se imeli bratje in sestre radi. V času, koje bila moja babica majhna, so morali otroci veliko pomagati staršem pri delu. Takrat še niso imeli strojev za pomoč in zato so bile tudi drobne otroške roke vedno zaposlene. • Katarina Roje, 4. a r. OŠ Matije Valjavca, Preddvor Umag -Katara V nedeljo smo se zbrali pred šolo. Tam sta nas že čakala avtobusa. Staršem smo pomahali v slovo in se odpeljali proti Umagu. Ob klepetu je pot hitro minila. Ko smo prispeli v Katoro, smo svojo prtljago odnesli v sobe. Delila sem jo s Katjo. Nato smo se pripravili na preizkus plavanja. Ker smo bili vsi malo lačni, smo komaj čakali na večerjo. Hrana je bila še kar okusna. Prvi dan je bil za vse nas naporen, zato smo zvečer hitro zaspali. V naslednjih dneh nam je zaradi zanimivega pouka ter učenja plavanja čas hitro minil. Vsi smo se trudili, da bi si prislužili čim več "delfinčkov". Zvečer smo si krajšali čas s plesom ter z raznimi igrami. Ko je bila jasna noč, smo si z učiteljico ogledali zvezdo Severnico. Ob spominu na moje domače je pritekla tudi kakšna solzica. Toda teden dni šole v naravi je hitro minil. Kljub temu pa smo vsi nestrpno čakali na uro, ko smo se z avtobusom odpeljali proti domu. • Špela Ravnihar, 4. d r. OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Srečawye » lovcem V petek smo imeli naravoslovni dan. Zbrali smo se pred šolo v Dražgošah. Potem smo šli v drugi del vasi, kjer nas je že čakal lovec. Ogledali smo si krmilnico. Povedal nam je marsikaj o gozdnih živalih. Izvedel sem veliko novega. Potem smo šli na malico. Za malico je bil mesni narezek, čaj in jajca. Na koncu nas je lovec povabil k sebi domov, kjer smo si lahko ogledali veliko trofej. Najbolj mi je bil všeč divji petelin. • Primož Lotrič, 3. r. PŠ Dražgoše Živalske »adrege Muha brenči, slon nam govori, hude čase pravi, kobilice so v travi. Žirafa gojlja, slon godrnja, kaj bo, kaj bo iz tega, prišla je huda zadrega, lev renči, miši se boji. • Nika Ponikvar, 4. b r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, Bled Šolska olimpiada V petek, 6. oktobra, je bila v naši šoli olimpiada. Ob osmih zjutraj smo se učenci od prvega do tretjega razreda zbrali v telovadnici. Razdelili smo se v tri skupine. Naša skupina je najprej odšla na igrišče, kjer so bile pripravljene tri igre. Najprej smo tanca-li, potem na pladnjih nosili lončke z vodo in jo prelivali v plastenke. V zadnji igri smo skakali z vrečami. Takoj za tem smo odšli na delo v delavnice. Na voljo smo imeli veliko lesenih ostankov, kladivo, lepilo, klešče in žeblje. Izdelovali smo različne izdelke. Naredil sem letalo in dva predora. Nato smo odšli v telovadnico. Tudi tam so bile pripravljene tri igre. Tekmovalci smo tekmovali v porivanju medicinke z nosom, v prenašanju kamenčka s prsti na nogi in v pobiranju kostanja. Povsod nas je spremljala ocenjevalna komisija. Zelo sem bil vesel, ker je naša skupina zmagala. Na koncu smo se posladkali z bonboni in skupine so za doseženo mesto prejele medalje. Želim, da bi bila takšna prireditev tudi drugo leto. • Tadej Drlink, 3. b r. OŠ Poljane Dan šole Končno je prišel dan, ki smo si ga vedno želeli. V šolo smo se šli zabavat in ne le učit. Najprej so se nam predstavili učenci, kj so recitirali, peli ali igrali na glasbilo. Potem nam je vodja šole predstavil goste in nas seznanil, zakaj smo se zbrali skupaj s starši. Sledil je zabavni del. Vsi smo kupovali srečke za srečelov in ugibali, kaj se za številko skriva. Bonboni, ki sem jih zadela, so bili najboljši. Poslušali smo mlado glasbeno skupino, ki nam je zaigrala nekaj popularnega. Starši so sodelovali v kvizu, skoraj takem, kot Lepo je biti milijonar. Vprašanja sploh niso bila enostavna. Tudi torta ni manjkala in bila je čisto podobna naši šoli. Zunaj pa je dišalo po krompirčku in kostanju. Ob vsej tej zabavi smo si ogledali tudi novi učilnici in bili sta nam zelo všeč. Takšen dan šole bi morali še večkrat ponoviti. • Klavdija Beton, 3. a r. PŠ Kokrica David Renko, OŠ Naklo Moda Leopard - look in klasika Poskusimo še mi Mesne mlade za praznično mizo Moda je spet "podivjala", bi lahko rekli, kajti moda za mlade, pa tudi ne najbolj mlade, spet ponuja imitacijo leopardove, zebrine ali ži-rafine kože. Kostimčki in plašči te jeseni in zime, tudi dežni plašči, bodo torej spet pisani, kroji pa povsem klasični. Le ta dodatek imajo, da naj bo kostimčck, na primer pri žepih, izvezen s kakšno rožico. Seveda pa bo kombinacija enobarvna: tako boste h kostimčku z leopardovim vzorcem nosile črno bluzo, k zebrinemu dežnemu lč&*t\ plašču pa črno obleko. Konec koncev boste v taki kombinaciji lahko zelo elegantne, posebno še, če boste zraven obule črne čeveljec s tanko, visoko peto, ki so tudi zdaj v modi. Toda, vedeti morate še nekaj: če se oblečete tako, si ne smete privoščiti kričečega make upa, temveč naj bodo oči obarvane v umirjenih sivih tonih, da na koncu izgledajo kot skrivnostne mačje oči, ustnice in lica pa v povsem svetlih, hladnih tonih. Le za "ta velike" praznike so včasih gospodinje pripravile mesne rulade, kajti zanje velja, da dajo dosti dela, vendar na krožniku izgledajo lepe za oko, vabljive, pa tudi zelo dobre in so pravi ponos gospodinj. Kar /are. kadar jim dobro uspe ta kuhinjska mojstrovina. Najbolj poznani so naši "ljubljanski ptički", telečji zrezki, polnjeni s sirom. V svetu pa v meso zavijajo vse mogoče, predvsem pa razno zelenjavo, dišavnice in podobno. Telečja rulada z zajbljem in rizi-bizijem 4 tanki telečji zrezki po 150 g, sol, beli poper, 4 rezine pršuta, 40 g parmezana, vejica žajblja, 30 g masla ali margarine, 1/4 I belega vina, 400 gramov zreza-niti mesnatih paradižnikov v konzervi, lahko tudi 1/2 čebule in 2 stroka česna za paradižnikovo omako. Rizi-bizi: 1 čebula, 20 g masla, 200 g riža, 1/2 I čiste juhe (instant), 100 g zamrznjenega graha. Telečje zrezke osolimo in popopramo. Na vsakega položimo rezino pršuta. Parmezan grobo naribamo in potresemo po pršutu. Žajbelj operemo in na vsak zrezek denemo po 2 do 3 lističe. Rulade zvijemo in zataknemo z zobotrebci. Maščobo segrejemo in v njej popečemo rulade. Prilijemo vino ter 15 minut dušimo. Nato rulade vzamemo iz posode in jih postavimo na toplo. Paradižnikove pelate oz. na kocke zrezane paradižnike stresemo v omako, ki je ostala v posodi, malo pokuha-mo in solimo. Če želimo še bolj okusno omako, dodamo paradižniku še malo sesekljane čebule ali česna. Po okusu, seveda. Rizi - bizi: Čebulo olupimo, na drobno sesekljamo. Segrejemo maščobo in na njej popečemo čebulo in riž, zalijemo z juho in kuhamo 20 minut. Na koncu dodamo rižoti še grah in kuhamo še nadaljnjiih 5 minut. Serviramo tako, da na en del krožnika nadevljemo paradižnikovo omako, nanjo zložimo lepo narezane rulade, zraven serviramo rizi-bizi, krožnik pa okrasimo z vejico žajblja. O iskrenosti so rekli Mala iskrenost je nevarna zadeva, velika pa usodna. Oscar Wilde Slabiči ne morejo biti iskreni. La Bruvere Ljudje odpuščajo vse, razen iskrenosti. Antun Gustav Matoš Puranova rulada po kitajsko. Telečja rulada z zajbljem in rizi-bizijem. Puranova rulada po kitajsko 15 g kitajskih suhih gob, 4 puranovi zrezki po cea 180 g, sol, črni poper, po 1 rdeča, 1 zelena in 1 rumena paprika. 1 kozarec (350 g) sojinih kalčkov, 2 žlici olja, 1/4 1 zelenjavne juhe (instant), pol lončka (100 g) sladke smetane, 2 žlici sojine omake. Suhe gobe namočimo. Zrezke (naj bodo tanko odrezani, vendar dovolj veliki) posolimo in popopramo. Papriko operemo, očistimo in 1/3 zrežemo na kocke, ostalo pa zrežemo na tanke rezance. Sojine kalčkc odcedimo. Gobe, kocke paprik in nekaj kalčkov zložimo na zrezke, zvijemo v rulade in zataknemo z zobotrebcem. Olje razbelimo in v njem zlato opečemo rulade. Nato prilijemo zelenjavno juho in vse skupaj pokrito 15 do 20 minut dušimo. Rulade vzamemo iz posode in postavimo na toplo. Smetano in sojino omako denemo v ponev, zmešamo, solimo in popratno. Preostalo zelenj3' vo zdušimo v malo slane vode-Rulade serviramo z zelenjav0 in z omako iz ponve, zraven Pa postrežemo steklene riževe Ljubljanski ptički 4 telečji zrezki po cca 150 g*J rezine sira, 2 jajci, moka, Atm tine za paniranje, maščoba H cvrenje, maslo, vejice peteršilp limonine rezine za okras. Zrezkom odstranimo kožici jih osolimo, potolčemo in 1,3 vsakega položimo rezino sil"3' Zrezke zvijemo, spnemo 1 zobotrebcem nato povaljamo v moki, stepenih jajcih in droP" tinicah. Cvremo v vroči maše0" bi 15 do 20 minut. Med cvre njem rulade obračamo in po*0" do večkrat potresemo. Ocvrt« rulade položimo drugo pole^ druge v pekač, jih pokapamo z maslom, pokrijemo in damo Za nekaj minut v razgreto pečico-. Serviramo okrašene s petCs! ljem in limoninimi rezinam': Zraven postrežemo pomirit 3 pečen krompirček. DRUŽINSKI NASVETI Damjana Srnid (socialna pedagoginja) Družina (2) "Kdo od nas je že dovoh' zrel za naraščaj, preden ga dejansko dobi? Pomen zakona zato ni v tem, da odrasli naredijo otroke, pač pa da otroci naredijo starše." (Peter de Vries) Obstaja toliko vrst družin, kolikor je staršev in otrok, ki tc družine sestavljajo. Pa vendar po nekih spoznanjih vendarle obstajajo tri osnovne vrste družine - mehka, trda in prožna družina. Najbrž sc bo vsak izmed nas našel v kateri izmed njih, saj običajno življenje zahteva od nas vsakega malo. Včasih nam gredo stvari lažje od rok, čc sc o njih pogovarjamo. Vsi izhajamo iz neke družine, vsak izmed nas nosi zasnovo družine, ki ga je vzgajala. Običajno v svoji družini nadaljujemo z istim načinom vzgajanja kol so vzgajali nas ali pa gremo v drugo skrajnost. Največkrat pa kombiniramo vsakega malo - malo dediščine in malo nas samih. Poglejmo najprej trdo družino, v kateri si nihče ne želi biti vzgajan in v njej običajno trpijo po- leg otrok tudi starši. Trda družina ne dopušča stvari, ki niso v domeni staršev. Starši so v trdi družini alfa in ornega tako oblasti kot nadzora. Takšna družina je trda v pravem pomenu besede. Ima svoja toga pravila, ki se nikoli ne spreminjajo, razen v redkih primerih, ko se za to odločijo starši. V takšni družini je otrokom prepovedano misliti in čutiti, saj bi s tem porušili oblast. Otroci iz trde družine znajo "ubogati" in so "pridni". To pa še ne pomeni, da znajo živeti in da bodo nekoč znali skrbeti /ase. Kajti zanje vedno skrbi nekdo drug in tako imajo otroci le redko priložnost, da mislijo s svojo glavo. Zanje so napisani in nenapisani dolgi spiski pravil, ki se običajno začnejo: "ne smeš..., da si ne bi drznil..., kako si upaš..." in tako naprej. Za starše je značilno, da Imajo popolno avtoriteto in da vedno zmagajo, ne glede na to, kaj se dogaja / otroki. Otrokom dajo vedeli, da so oni gospodarji in da ne prenesejo nikakršnega ugovarjanja. Režim v trdi družini spominja na vojaško diktaturo - odhodi in prihodi morajo biti točni do minute, igrače postavljene na točno določenem mestu in higiena je poleg ubogljivosti poglavitna stvar. Z umazanimi rokami se prenašajo nevarne bakterije, zato bi starši v takšni družini najrajši uvedli kar vsakodnevno razkuževanje. Ne samo pred umazanijo, marveč tudi pred vsemi drugače mislečimi, ki lahko ogrožajo njihov obstoj. Sprememba je stvar, ki sejo bojijo in ni dovoljena. Otroci so ustrahovani in pogosto se nad njimi izvaja nasilje - fizično, psihično in verbalno. Navajeni so, da jih starši podkupujejo ali da jim grozijo, tako da največkrat ne vedo, pri čem so in kaj lahko pričakujejo. Namesto vsakodnevne doze ljubezni dobijo otroci ljubezen, ki je pogojevana. Če se boš lepo obnašala, te bomo imeli radi..., če bos dobila lepo oceno, bo mamica zelo vesela. Drugače pa? .loj, ne delati lega. Vsaj otrokom ne. Sladica za danes Banatski štruklji Vlečeno testo: 60 dag moke, sol, 2 rumenjaka, 5 dag olja ali masti, 3 dl mleka, razredčenega z 1 dl vode. Nadev; 12 jabolk, 10 dag sladkorja, 10 dag rozin, naseklja-na limonina lupinica, cimet, 15 dag penasto umešane masti ali masla. Moko damo v skledo, na sredini naredimo jamico, dodamo sol, rumenjake olje ali mast ter razredčeno mleko. Zamešamo vlečeno testo. Dobro pregneteno testo razdelimo na 6 enakih hlebčkov. Vsak hlebček zvaljamo v ve likosti tortnega modla, namažemo z mastjo ali z maslom in polagamo drugega na drugega. Zgornjega ne namažemo. Pokrijemo z ogreto skledo in pustimo pol ure stati. Medtem se testo medsebojno poveže in potem ga razvlečemo tako, kot običajno vlečeno testo. Razvlečeno testo pokapljamo s presnim maslom in 10 cm od roba po dolgem naložimo nadev v debelini zapestja. Pokrijemo z robnim testom, ob nadevu odrežemo in štrukelj položimo na namazan pekač. Nadev spet položimo na testo 10 cm od roba, pokrijemo, odrežemo in tako nadaljujemo, dokler vsega ne porabimo. Štruklje namažemo z oljem in jih položimo v pečico. Naj- I prej pečemo pri 220 stopinjah C, ko narastejo, temperaturo I znižamo na 180 stopinj C. Nadev: Jabolka olupimo in naribamo na lističe. Pomešamo j jih s sladkorjem, z v rumu namočenimi rozinami, limonino i lupinico in cimetom. Pripravimo se na zimo Hruške z vinom Za 5 kozarcev po 1 liter, 3 kg hrušk (neto), malo kisa* 1 liter vode, 400 g sladkorja, 1/2 I sladkega vina, * majhno stekleničko zgošče-valca. Še malo nezrele hruške olupimo, prerežemo na P0' in pečke temeljito iz** žemo. Hitro jih damo v malo okisano vodo, da r*e potemnijo. Potem jih ode* dimo in zložimo v kozarce tako, da so z okroglo stt* njo obrnjene navzven. Medtem zavremo sladkor in vodo, dodamo vino in zgoščevalec ter zlijem0 vročo tekočino na hrušk^-Kozarcc zapremo in pri '5 stopinjah C. Pasteriziram0 20 minut. Hruške z razmeroma g°s' tim sokom postrežemo ko samostojni desert. Po žel) lahko dodatno tudi stepen0 smetano. Prva osvojitev velikana Visokih Tur je bila pred dvesto leti Dvestoletni temelj slovenskega osvajanja Grossglocknerja Prvi, ki se je na ta najvišji avstrijski vrh povzpel kot turist in ne kot osvajalec, je bil Slovenec Valentin Stanič. Temu je sledilo veliko slovensko osvajanje Grossglocknerja. V letošnjem letu, dvesto let po Staničevi osvojitvi, je na vrhu te gore slavil svoj dvojni jubilej Kranjčan, osemdesetletni Janez Hribernik. ^»nj, 16. oktobra - Grossglockner, slovensko imenovan Veliki je najvišji vrh sosednje države Avstrije, v višino meri 3798 m !n tako predstavlja približno višinsko sredino med našim Triglavom •o najvišjim evropskim vrhom Mont Blancom. Velikan Visokih Tur - Grossglockner oz. Veliki Klek. Najvišja gora Avstrije Gross-|'°ckner, nekoč imenovana hvvarze Berg (Črna gora), z ema vrhovoma, višjim Gross Sch dv ^°cknerjem in nekoliko nižjim ^teinglocknerjem, letos torej slavi svojo dvesto letnico prve-88 vzpona. Prva odprava na nižji vrh -•^einglockner je bila leta 1799, ^slednje leto, 28. julija 1800, Pa so se po mnogih pripravah P'aninci iz Heiligenbluta, bratje J^°tz, dva tesarja in župnik prasch s podporo knezškofa branza Salm - Reifferscheida s Sedežem v koroški Krki opogumi in izvedli vzpon tudi na Grossglockner. Najbolj znana ?Vstrijska zgodovinska imena, *! so posegala po Gross-|!0cknerju so: avstrijski cesar Fanc Jožef, ki na sam vrh sicer 1 n«koli prišel, po njem pa se '."leni Deseto zmagoslavje Janeza Hrihernika na vrhu Grossglocknerja. i, -juje planina Franz-Jozefs "ohe ^ska, ki je osvojila ta vrh, le, cesarica Sisi in prva Valentin Stanič, pionir slovenskega planinstva. obisk (istega leta) Velikega Kle-ka, botanika dr, Schvvagrisc-hena, mineraloga Elsasserja in študenta Steininga, ki ni bil nihče drug kot zopet Stanič. r . °nia Smidl. Vzporedno, sko- Staničevih zapisov o osvojitvi ..aJ istočasno s prvimi osvojitel- vrha ni, obstaja le njegova ' velikega vrha Grossglock-?rJa, leta 1880, pa je nanj sto-v tej smeri velikokrat pre-I a|° omenjeni, Slovenec Va-gnJn Stanič, rojen 1. 1774 v ^drežu na Primorskem.-Nje-y v vzpon je bil nedvomno prvi Pomenu "turističnega" vzpo-• saj se je zanj odločil sam in pesem: "Pot na Veliki Klek". To pa ni bil edin velik Staničev vzpon, že takoj naslednje leto, L 1801, je namreč po Lehnerjevih navajanjih, priplezal na goro Waltzmann, ki vlada nad salz-burško in berchtesgadensko kotlino. Stanič je bil tudi prvi turist na Hochstaufenu j. J »v Z.OIIJ UUIUHI acilll lil l u ii.ii ■ ■ - ~-------------- e Po naročilih in velikih pri- (1771m), na katerega se je PraVah Hr,.»:L —n,„,-,n..| čp trilrrnt 7 T-A7- ravah drugih. v^v8en Lovšin Va,entin Stanič je v knjigi prvi alpinist v v>k slanic - ] godnih Alpah zapisal, da arsikdo krati Staniču prvo koMj° P" vzP°nu (tako Nemci sov |?venci)' vendar je iz zapi-vid 0nenwarta povsem raz-m.n°: da so Staniča škof in vj 2arJa, ki so bili v prvi odpra-• Prepričali, da ni šel na vrh že Udn Prej kot oni 'Z 7a«;<,„.. • potem povzpel še trikrat z raz ličnih smeri. Po številnih vzponih in turah seje 1.1802 vrnil iz Salzburga, kjer je dolgo časa živel, domov. Evgen Lovšin tej vrnitvi domov pripisuje velik pomen za našo planinsko zgodovino in s tem Staniča tudi pri nas uvršča med pionirje v porajajoči se alpinistiki. S Staničevim vzponom na šem času na vidiku že naslednja planinska koča Erzherzog Johann Hutte (3454 m). Od te koče loči vrh zelo zahtevna pot, ki je kombinacija snega in skale. Po prihodu na greben, pot vodi le še po njem in najprej je osvojen Mali Grossglockner (3770 m), ki mu sledi znana zloglasna škrbina in nato je pred očmi že vrh Velikega Grossglocknerja s svojim postavljenim križem. Kranjski alpinisti so začeli z osvajanjem Grossglocknerjevih ostenij že v petdesetih letih, ko so poleg Welzenbacha preplezali tudi druge zelo atraktivne grebene. V šestdesetih letih se je zanimanje tu še povečalo, prišlo je do prave "ofenzive" slovenskih alpinistov nad najatraktivnejšimi smermi SZ stene - osvojena je bila znamenita strma snežna grapa Pallaviccinijev žleb v kranjsko-jeseniški navezi, ki so jo sestavljali: Marko Butinar, Milan Valant, Srečo Travnik in Franc Ekar. Ta čas, šestdeseta leta, pa je zaznamovan tudi s samostojnim, ne varovanim, turnim spustom s smučmi, kar predstavlja še danes pojem svojstvenega alpinističnega smučanja. Grossglockner je za slovenske alpiniste tudi prvo seznanjanje z ledenikom in ledno tehniko, ki se jo izvaja tako v ledenem ostenju te gore, kot tudi na lede 1920, Janez Hribernik je zagotovo eden najzvestejših članov kranjskega Planinskega društva. V PD Kranj se je včlanil s šestindvajsetimi leti, 19. marca 1946. leta in tudi danes, ko praznuje svojo osemdesetletnico je še vedno član istega društva. V Alpinistični odsek, katerega načelnik je bil takrat Tine Prinčič, se je včlanil leto kasneje. Preplezanih ima veliko smeri: Hornovo v petdesetih z Janezom Zajcem in Vikijem Koscem, Slovensko steno, severno triglavsko steno, ki jo je zadnjič solo preplezal za svoj sedemdeseti rojstni dan z Juretom Markičem ter še mnoge druge. Materhorn je osvojil 1. 1973, plezal na Komovi in osvajal vrhove Centralnih in Valeških Alp. Mnogi alpinisti tistega časa se ga spominjajo tudi po cepinih avstro-ogrske vojske, ki so jih zaradi velikega pomankanja alpinistične opreme uporabljali (cepini znamke Aschenbre-ner), Janez jim jih je namreč kot izučen mizar popravljal. Kot mizar, zaposlen v Iskri pa je Janez Hribernik dal velik pečat gorenjskemu planinstvu s postavitvijo bivaka v Kočni, ki je bil postavljen že leta 1951 in do danes ostal nespremenjen in je z novo potjo znova zelo uporabljan. Kot član PD je sodeloval v mnogih planinskih akcijah - kopanju gorskih stez, sekanju lesa za planinske koče,... zaradi začetnega pomanjkanja gorskih reševalcev pa je velikokrat tudi sodeloval v reševalnih akcijah. Vrh Grossglocknerja je Hribernik osvojil desetkrat, prvič 1.1953, ko se je na pot podal s kolesom in desetič letos na svoj osemdeseti rojstni dan. S to deseto, jubilejno, osvojitvijo vrha Grossglocknerja Janez Hribernik že drugič zaključil Pot prijateljstva, ki jo je začel 1.1985. Prvo Pot prijateljstva, ki je do letošnjega leta obsegala trideset vrhov treh dežel v pogorju Alp (nova pot zajema šestdeset vrhov) je izpeljal v letih od 1974 do 1978. Za letošnji vzpon Hribernik pravi, da je bilo težko, morda celo težje, kot je mislil. Stane Rotar, planinec, alpinist in gorski reševalec, ki ga je na tem vzponu spremljal pa dodaja, da nekdo, ki ni tako vajen strmine in ki nima tolikšnega občutka za hojo v gorah, kot ga ima Janez, tega vsekakor ne bi zmogel. Po sedmih urah hoje in vzpenjanja sta osvojrla vrh. Vrh, ki je ta dan poleg svojih častitljivih dvesto let slavil tudi dva prav tako častitljiva jubileja Janeza Hrihernika. • Nuša Ekar ^ Mercator c3,MjI1/3I1 11 Iz "*".om- Veliki Klek se je začela tudi Ho om.ov Je Prav tako razvid- zgodovina slovenskega osvaja- niku Pastirica (nem. Pastereze nu Prv^Jame Staniča pri vzpo- nja kralja in velikana Visokih gletscher), tako so slovenski ^°všin t ?svajalcev vrna- zato Tur- Na vrh Velikega Kleka ali alpinistični odseki na tem rrdi, da je Stanič prvi Grossglocknerja vodita dve področju pripravljali začetniške poti prva vodi iz Kalsa, druga, zahtevnejša, ki preči ledenik, pa pelje z zahodne strani, iz vasi Heiliegenblut (slov. Sveta kri), nekoč najvišje slovenske za Vzhodne Alpe vasi. Pot se počasi, a vztrajno ^ed 0 ..' - — * - ------- w - - Ha u°Stl in prvi tur«st, ki je bil oSv Vu Velikega Kleka. O sami Ve||^!tvi °z. končni zmagi nad knii lrn K,ekom. Fischer v svoji Pra?1 Grossglockner (1. 1937) Prav,dajeto ledeniško-alpinistične tečaje. "Kot gora sama pa je Grossglockner za celoten slovenski alpinističen in planinski svet zelo privlačen in zaseda prav svoje mesto že zaradi lege, saj se ga vidi skoraj z vseh visokih MODNA REVIJA "JESEN IN NJENI ČARI" • Predstavitev jesensko/zimske kolekcije priznanih domačih in tujih proizvajalcev (Mur*. EHcroj. Ubod. Usca. J • Oblačila vam bodo predstavili priznani slovenski tnanekeni in manekenke (Menka Vtetfci, StoočK« Sukate. Viktorij* Sb*JMr, Mftte &m*c...) • Modno revijo bosta poživili tudi plesna skupina Kacina in NUŠA DERENDA. • V četrtek, 19.10.2000 eb 18. uri POSEBNA PONUDBA od 19.10 do 30.10. jw —j" iw ca V/.I1UUI1C nipc vasi. rui |nnMMfcD« pokličite na nove Številke: > tajništvo uredništva, naročnine 04 20 14 200 Na 15. vseslovenskem ocenjevanju buč je bila najdebelejša in najtežja buča Tomaža Skočirja iz Prevoj. Tehtala je 72 kilogramov (dvakratni obseg 416,5 cm). Drugo najtežjo in najde-belejšo (63 kilogramov, dvakratni obseg 378 cm) je imel Stojan Efremovski iz Krškega. Tretjo najtežjo in najdebelejšo (41 kilogramov, 331,5 cm) pa je pripeljal v Cerklje Aljaž Kralj iz Spodnjega Otoka pri Radovljici. Nagrade za najdaljše buče pa so že kar po tradiciji ostale na Gorenjskem. Najdaljša buča (204,5 cm) je bila z Drulovke, pripeljal pa jo je Stane Oblak. Drugo najdaljšo (193 cm je imela Tončka Oblak, prav tako iz Drulovke, tretjo (185,5 cm) pa Lea in Nejc Kadivnik iz Drulovke. Zanimiva pa je bila tudi letošnja tretja razstava buč. Nagrado za izvirnost, za vlak bučarijada, je dobil Stojan Efremovski iz Krškega, drugo nagrado Rado Čarman iz Apna, tretjo pa Ciril Zupin iz Grada, ki je bučam dodal tudi paradižnik, jagode in fige. Na bučarijadi in razstavi buč je bilo tokrat kar 397 buč. Najboljši so tudi tokrat dobili nagrade, ki jih je podelil predsed- /Va razstavi in bučarijadi je bilo 397 buč. Na razstavi je dobil drugo nagrado Rado Čarman iz Apna. Gorenjski glas je bil tudi letos pokrovitelj Bučarijade nik Turističnega društva Cerklje Zvone Lrjavšek. Po uspeli bučarijadi pa bo v soboto, 21. oktobra, v ki-nodvorani Zadružnega doma v Cerkljah tradicionalna 12. prireditev Slovenski naj pridle-ki 2000. Na prireditvi z zabavnim programom bodo izbirali najtežji krompir, zelje, krmilno in rdečo peso, repo, nadzemno in podzemno kolerabo in krmilno ter rdeče korenje. Prireditelji svetujejo vsem pridelovalcem, ki bodo prišli na prireditev, da pridelke stehtajo že doma. Vstopnice za prireditev pod pokroviteljstvom občine Cerklje, sopokrovitelja pa sta tudi Gorenjski glas in Mesarija Kepic, bodo naprodaj že od jutri naprej v trgovini kmetijske zadruge v Cerkljah. V Gorenjskem glasu pa pripravljamo tudi posebno prilogo, ki bo izšla v petek, 20. oktobra. • A. Žalar Letos le pripravljalna dela za razširitev ceste skozi vas Kovor Zapore ceste ne bo, samo delajo naj! Tako meni vodstvo KS Kovor, ki ne namerava uresničiti sklepa zbora krajanov zaradi zavlačevanja z obnovo mostu. Kovor, 17. oktobra - Na najbolj kritičnem odseku ceste sredi Ko-vorja se vendarle nekaj dogaja. Tam potekajo pripravljalna dela za razširitev prepušta v nasipu, ki ga večina imenuje kar most. Letos ne bo niti dovolj časa niti denarja za nov asfalt, zato bodo posodobitev ceste in komunalnih napeljav nadaljevali prihodnje leto. Krajevna skupnost Kovor si je tudi v letošnjem načrtu zadala obnovo mostu sredi naselja Kovor kot prvo in najbolj pomembno nalogo. Potrebo po tem ugotavljajo že vrsto let, saj ozka in dotrajana cesta dopušča le promet za vozila do 6 ton teže. Kljub tveganju, da se cesta udre, omejitve ne upoštevajo niti vozniki tovornjakov niti avtobusov. Ozko grlo skozi vas pa je problematično tudi zaradi ogrožanja varnosti pešcev, zlasti šolarjev, za katere je prečkanje mostu vsakdanja past. Na to potrebo so opozorili tržiškega župana že na lanskem zboru krajanov. Takrat jim je zagotovil, da se bo obnova mostu kmalu začela. Ker se nato ni nič zgodilo, so ga na letošnjem zboru ponovno spomnili na neizpolnjeno obljubo. Te naložbe tudi letos niso predvideli v občinskih načrtih, zato so krajani napovedali zapo- Najožji del ceste v Kovorju in nasip pod njo bodo kmalu razširili. ro ceste, če ne bo prišlo do obnove mostu. Minila sta pomlad in poletje, jeseni pa se je vendarle začelo nekaj dogajati na nasipu pod kovorskim mostom. Kot je povedal podžupan Ignac Primožič, tam potekajo pripravljalna dela za razširitev nasipa. To je potrebno zaradi razširitve ceste, ob kateri bo tudi enostranski pločnik. Do zime gotovo ne bo moč položiti asfalta na nekaj manj kot stometrskem odseku cestišča, kjer je treba obnoviti še vodovod in kanalizacijo. Slednja dela bo opravilo Komunalno podjetje Tržič, prepust v nasipu bo zgradilo SGP Tržič, celotno investicijo pa so zaupali Cestnemu podjetju Kranj. Ker je letos na razpolago le 20 mili- jonov tolarjev, namerava občina skupaj s komunalnim podjetjem prihodnje leto nadaljevati s posodobitvijo komunalnih napeljav in ceste od severnega dela vasi Kovor do križišča za naselje Hudo. "Čeprav se premika počasi, sem nam zdi nesmiselno, da bi uresničili sklep o zapori ceste. Cesta bo med razširitvijo mostu tako ali tako neprevozna. Bolj nas skrbi, kako bo potekal promet po obvozu skozi Hudo. Tudi tam je del ceste ozek in brez asfalta. Naša želja pa je. da bi bila obnova mostu v Kovorju temeljita. To pomeni, da ne sme ostati brez pločnika in javne razsvetljave," je povedal Borut Sajovic, predsednik KS Kovor. • S. Saje telefaks mali oglasi dežurni novinar posebni projekti gorenjske občine šport 04 20 14 213 04 20 14 247 04 20 14 221 04 20 14 224 04 20 14 217 04 20 14 227 k*-;č;t£ NOvX! Gorenjski glas ima nove telefonske številke. Novo številko imate tudi vi. Ko kličete, kličite nove številke. Ko navezujete nove stike, storite to z novo številko. Ne pozabite pa tudi na vse tiste, ki vas še kličejo na vašo staro številko. Sporočite jim, da imate novo. Pokličite jih - na njihovo novo! Nove telefonske številke izveste, če vtipkate: 086 + stara številka http://tis.telekom.si Telekom V5 Slovenije Y\ KRIŽANKA LIKOVNA DELAVNICA IN HOBBY & ART Za vse, ki se bodo želeli naučiti ali razširiti svoje likovno znanje risanja, grafike aH slikarstva, bodo v kratkem pripravili likovno delavnico oz. likovno solo. Za danes se predstavljajo v obliki križanke in srečnim nagrajencem podarjajo tri zanimive nagrade. Tomšičeva 15, Kranj, tel: 04/23 66 590,faxs: 04/23 66 591 1. nagrada,; udeležba tečaja poslikave stekla 2. nagrada; udeležba tečaja poslikave svile 3. nagrada: bon v vrednosti 5.000 SIT za nakup v trgovini Hobby & Art Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk Z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do 8. novembra 2000, na Gorenjski glas. Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. BAZEN-SAVNA Del čas Na kresu 25, Železniki «wp**j**lM Tel.: 064/646-381 tor., čet,, od 15,-22. ure in ob sob. terned. od 10.-20. ure TOTIN UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canvoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme « 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Slovenski padalci osvojili na svetovnem prvenstvu pet medalj SANJSKI USPEH LESKIH PADALCEV Dve zlati, dve srebrni in bronasta medalja je izkupiček slovenske padalske reprezentance na svetovnem Prvenstvu na Japonskem. Lesce, 16. oktobra - Zlata in bronasta medalja Irene Avbelj, zlata medalja Boruta Erjavca ter srebrni medalji Senada Salkiča in •ttoške ekipe Slovence je zagotovo sanjski, doslej največji uspeh slovenskih padalcev, od katerih skupno sedmih jih je kar pet iz Alpskega letalskega centra v Lescah. Po dveh letih, odkar niso Segali po najbolj vrhunskih uvrstitvah, so tokrat presegli sami sebe. V torek pripravljajo zanje v Lescah slovesen sprejem. Zadnji dan 25. svetovnega pr-Venstva v padalstvu v Iso-shimi na Japonskem se je končal po ^boljšem možne scenariju, o katerem so težko sanjali tudi naj-VeČ)i optimisti: slovenski rePrezentanti so osvojili kar pet pedalj - dve zlati Irena Avbelj in Borut Erjavec, dve srebrni Senad ^alkič in moška ekipa v sestavi Matjaž Pristavec, Uroš Ban, ^jnad Salkič, Borut Erjavec in Milan Jurić ter Irena Avbelj še "ronasto medaljo. Od skupno 10 disciplin v dveh zvrsteh padalcih skokov (na cilj in figurativni C°ki) pet medalj je slovensko Padalsko reprezentanco postavi-lo Prav na svetovni vrh, česar po ^zultatih ni nihče pričakoval. Ameriško ekipo - tam je pač Padalstvo najmnožičnejše in na- VATERPOLO Irena Avbelj (desno) v družbi nekdanjih in sedanjih leskih padalcev na enem od številnih mednarodnih tekmovanj. Borut Erjavec jbolj razvito, so naši izločili v četrtfinalu in tako je prvo mesto osvojila Nemčija, tretje za Slovenci pa Čehi. Vse čestitke si seveda zasluži trener leskih padalcev in slovenske reprezentance Drago Bunčič. Tako velikemu uspehu seveda pritiče tudi ustrezen slavnostni sprejem naših junakov višav, ki bo najprej v torek zvečer na letališču Brnik, ko se ob 20. uri in 35 minut vrnejo, nato pa bo še posebej slovesno ob 10. uri na letališču v Lescah. Vse ljubitelje padalstva in občudovalce teh resnično svetovnih uspehov vabijo, da se sprejema na letališču v Lescah udeležijo v čim večjem številu. • Š. Ž Qd 19. do 22. oktobra je v Franciji EP v balinanju za člane Najboljša reprezentanca doslej evropskem balinarskem prvenstvu za člane v Saint Chamondu v Franciji bodo nastopili Bojan Novak, Uroš Vehar, Damjan Sofronievski in Uroš Škoberne. Ljubljana, 17. oktobra - Najboljše slovenske balinarje oktobra ^akajo še mednarodna tekmovanja. Od 19. do 22. oktobra bo v a'nt Chamondu v Franciji evropsko člansko prvenstvo, konec °ktobra pa se bodo člani do 23 let in mladinci zbrali na svetnem prvenstvu v Aosti (Italija) ^a članskem evropskem Prvenstvu bodo slovenske bar-^e branili Bojan Novak (Milje •ELA), Damjan Sofronievski, Uroš Vehar (oba Trata Loka-l**s) in Aleš Škoberne (Skala). Rektor Darko Guštin je minu-1 Petek na novinarski konferenci v hotelu M v Ljubljani P[ed odhodom v Francijo oce-nil. da je letošnja reprezentan-^a med najkakovostnejšimi d°sedaj "Pred . - -vuvsem smo veseli Bojana jNovaka, ki se je po sedmih le-,n vrnil v slovensko reprezen-anco. Priprave smo dobro Pravili, mislim, daje četverica krogu pričakujem uvrstitev med prve tri, medtem koje pozicija vedno loterija, zato ne morem ničesar napovedati." Od Veharja in Škoberneta, svetovnih prvakov v dvojicah, se prav tako veliko pričakuje. "Apetiti so po lanskem svetovnem prvenstvu predvsem v balinarskih krogih zelo visoki. Vso sezono sem dobro igral, z Veharjem sva zelo uigrana, zato upam, da nama medalja ne uide," je povedal Škoberne, edini reprezentant, ki ni Gorenjec. Tudi Vehar pričakuje medaljo: "Letos smo odigra- V Franciji se bodo potegovali za čimveč kolajn -■»vi,,, misnm, uaje ceivcnwa li precej težkih tekem, tudi v Vr"Unsko pripravljena, zato končnici državnega prvenstva, Pričakujem, da se bomo vrnili tako da potujeva v Saint Cha- NoVOSt PoŠte Slovenije lnekaj medaljami," je povedal mond s ciljem, da osvojiva ko- uštin. N lajno.' Prv°tak' ki^e aktualni evropski Predsednik BZS Jože Rebec vak V klasičm '8r' in podpr- je na konferenci sporočil, daje teh h n'trostnem izbijanju, bo v koledar za svetovno prvenstvo tud- disciPlinan igral tudi v balinanju, ki bo od 17. do 23. Se l,v. FrancU': "Zahvaljujem septembra 2001 v Kranju, že ojj^'inarski zvezi, ker mi je usklajen, podpisana je tudi po- n;Q°8oči,a igranje na letos- godba s hotelom Creina o za Jem evropskem prvenstvu. Jer pričakujem, da se bom v 'trostnem izbijanju uvrstil V\d V polfina,e. nato Pa bomo , deli, v klasični igri pa priča- . ^uJem kolajno."Softi bo igral prejšnjim vodstvom. r°S in natančno izbijanje: "V kupu vseh kapacitet, novi lastnik Gorenjskega sejma Živila pa tudi zatrjuje, da bo prvenstvo potekalo v hokejski dvorani, kot je bilo dogovorjeno s S. Šubic ŠPORTNO PLEZANJE Vadba športnega "ležanja v radovljici dr^*f°v^'ca' t7. oktobra - Športno plezalni odsek pri planinskem še r\VU ^adov'Jica začenja z vadbo športnega plezanja za najmlaj-in . ^ °c' v starosti od šest do osem let bodo vadili enkrat tedensko A.T°|' °h petkih od 15. do 16. ure v gimnastični telovadnici O. Š. t)ar-1L'nharta v Radovljici pod vodstvom inštruktorice alpinizma ohulev P'otr>ik. Za vadbo potrebujete osnovno športno opremo in Vablj NAŠI OLIMPIJCI NA POŠTNIH ZNAMKAH Kranj, 17. oktobra - Prve zlate olimpijske medalje v zgodovini samostojne Slovenije so prav gotovo več kot zadosten razlog za izdajo posebnih priložnostnih znamk, s katerimi je tudi Pošta Slovenije počastila dosežke naših vrhunskih športnikov. Veslača v dvojnem dvojcu Iztok Čop in Luka Špik sta zaslužna, da se je na prizorišču OI Sydney 2000 prvič v zgodovini letnih olimpijskih iger razlegala slovenska himna. Iztok Čop je na olimpijskih igrah že osvojil medaljo. V Barceloni, leta 1992, sta z Denisom Žvegljem prejela bronasto medaljo, ki sta si jo priveslala v dvojcu brez krmarja. Po nekajletnem tekmovanju v enojcu je Čop leta 1997 spet začel veslati v "družbi", tokrat v dvojnem dvojcu z Luko Špikom. Mladinski prvak v enojcu, z izkušnjami v dvojnem dvojcu, v katerem pa z Erikom Tulom nista bila tako uspešna, je očitno pomenil pravo kombinacijo. Nova družabnika sta za začetek premagala "zlati" italijanski čoln iz Atlante in tako nadaljevala do zmage na svetovnem prvenstvu v Kanadi leta 1999. Od takrat nista doživela poraza. Rajmond Debevec je poskrbel, da se je naša himna slišala tudi drugič. Po manj uspešnih nastopih na štirih olimpijskih igrah v preteklosti, mu je končno uspelo. Eden najboljših strelcev na svetu je zablestel v trojnem položaju z malokalibrsko puško. Dosežek, za katerega si jc prislužil zlato medaljo, je pomenil tudi nov olimpijski rekord v tej strelski disciplini. Priložnostni poštni znamki z motivom Iztoka Čopa ter Luke Špika (dvojni dvojec) in Rajmonda Debevca (tekmovanje v trojnem položaju z malokalibrsko puško) ter z nazivno vrednostjo 21 tolarjev sta izšli včeraj. Natisnila jih je Tiskarna Delo, oblikoval pa Sredozemski pokal (Commen cup) TRIGLAV ŽMLA lJKUvjlL/ /iAr vJIvLjL/ Vaterpolisti kranjskega AVK Triglav Živila so uspešno nastopili na Sredozemskem pokalu v Splitu. Po lanski zmagi v Kranju so tudi tokrat zmagali in že drugič zapored osvojili laskavi naslov. Šest moštev pa se je konec tedna borilo za uvrstitev v poifinale slovenskega pokala, sodniki pa so ocenili, da je bila pretekla sezona najuspešnejša. Na letošnjem Sredozemskem pokalu je nastopilo osem moštev, ki so bila razdeljena v dve predtekmovalni skupini. Kranjski Triglav je nastopil v predtekmovalni skupini skupaj s Posejdonom (Belgija), Al Ahly (Egipt) in domačim Mornarjem. V prvih dveh tekmah so Kranjčani imeli veliko slabšega nasprotnika, zato je bila tudi razlika v obeh tekmah dvoštevilčna. Posejdon so dopravili z 22:2, Al Ahly z 12:1, v tretjem srečanju pa so se morali zelo potruditi, da so premagali Mornar s 7:5. S tremi zmagami so zasluženo osvojili prvo mesto v skupini in imeli nato v polfinalu za nasprotnika Strasburg (Francija), ki so ga premagali s kar 13:3. Ker je v drugem polfinalu zmagala Bologna Mornarja s 6:5, je bilo finalno srečanje med kranjskim AVK Triglav Živilom in italijansko Bologno. Kranjčani so tudi tokrat zmagali, rezultat je bil 10:7 in zasluženo drugič zapored osvojili' Sredozemski pokal. Trener Kranjčanov Ozren Bonačič pa je ta turnir ocenil takole: "V Splitu je bila velika kakovostna razlika med moštvi. Že uvodna srečanja so pokazala, da bo potrebno zmagovalca iskati med tremi moštvi. Mi, italijanska Bologna in domači Mornar so bila moštva, ki so od ostalih izredno izstopala po kvaliteti. Tako se je tudi pričakovalo, da bo nekdo izmed nas treh tudi osvojil naslov. Z malo športne sreče in z dobro igro proti obema nasprotnikoma nam je uspelo, da smo drugič zapored osvojili Sredozemski pokal. Moram pa povedati, da Italijani niso bili v popolni postavi, saj je v moštvu manjkal zlati iz Sydneyja Frank Toth." V Sloveniji pa so Kokra - Posejdon, Probanka Leasing-Gorica in Olimpija - Koper odigrali četrtfinale slovenskega pokala. Tekme, razen Olimpija-Koper niso bile zanimive, kajti razlika v kvaliteti je bila več kot očitna, Kokra je v Kranju s kar 31:1 premagala celjski Posejdon, nekoliko nižji rezultat je bil v Mariboru, kjer je Probanka Leasing premagala Gorico z 28:1, v Ljubljani v bazenu Tivoli pa je bila razlika veliko nižja. Olimpija je premagala Koper z 9:4. Tako se bodo v polfinalu, ki se igra v petek v Kranju pomerili Triglav Živila - Probanka Leasing in Kokra -Olimpija. Disciplina na teh tekmah je bila dobra, podeljen pa je bil le en rumeni karton, za katerega pa Dušan Lončarevič trener Kopra, ki ga je prejel meni, da ni bil najbolj upravičen in je pričakoval, da ga bo sodnik le opomnil, ne pa kazno val z rumenim kartonom. V četrtek pa je imelo svoj občni zbor Društvo slovenskih vaterpolskih sodnikov. Pregledali so opravljeno delo v pretekli sezoni in si zadali smernice za novo sezono Preteklo sezono so ocenilikot svojo najboljšo sezono, pa predvsem po zaslugi Borisa Margete, ki je sodil na OI v Sydneyju, pa tudi ostali so sodili veliko pomembnih tekem tako doma kot v tujini. • Jože Marinček HOKEJ NA LEDU TEKMA NA BLEDU PREKINJENA Kranj, 17. oktobra - V petek se je nadaljevalo državno hokejsko prvenstvo, vendar vse tekme niso bile odigrane. Ker se je v blejski športni dvorani pojavila megla, je bila tekma med Bledom in Acronijem Jesenice prekinjena pri izidi 1 : 0 za goste z Jesenic. Na drugih tekmah so bili doseženi pričakovani izidi. Kranjski Triglav je s 4 : 2 premagal MARC Interieri iz Ljubljane. Zmaga Kranjčanov je bila zaslužena. Na Jesenicah je Olimpija po pričakovanju premagala HIT Casino Kranjska Gora z 11 : 2, pričakovana pa je bila tudi zmaga Slavije iz Ljubljane nad Mariborom s 16 : 3. • J.K. HOKEJSKE VSTOPNICE ZA OBISK HOKEJSKIH TEKEM NA JESENICAH ^ SEZ^Nj^ CENIK CELOLETNIH VSTOPNIC (ne velja za tekme v organizaciji HZS) J^lieni vsi, ki vas zanima spoznavanje varovanega premagovanja Dušan Brajič. Naslednja izdaja priložnostnih poštnih znamk bo 21 "dk°nilosti privlačnosti zemlje. novembra 2000. • J. K. LEDARSKA 4 4270 JESENICE tel.: ++386 (0)4 58-63-363 fax: ++386 (0)4 58-63-373 E-mail: hd-jesemce g-kabol.si SEDIŠČE (možnost plačila - 1. obrok gotovina, 2. in 3. obrok s čeki) 15.000,00 STOJIŠČE (možnost plačila - 1. obrok gotovina, 2. obrok s čekom) 10.000,00 STOJIŠČE - študenti, dijaki in šolarji Velja samo skupaj s študentsko, dijaško ali šolsko izkaznico, ki ima sliko 5.000,00 Otroci do 12 let imajo ob spremstvu staršev prost vstop! CENIK DNEVNIH VSTOPNIC SEDIŠČE od 800,00 SIT do 1.500,00 SIT z DDV SEDIŠČE od 500,00 SIT do 1.000,00 SIT z DDV Cene dnevnih vstopnic se bodo oblikovale glede na vrsto tekem! (MOŽNOST PLAČILA S ČEKI ABANKE in GORENJSKE BANKE) PRODAJA VSTOPNIC: VSAK DELOVNI DAN MED 10.00 IN 13.00 URO V PISARNI HK JESENICE IN URO PRED VSAKO TEKMO V PISARNI IN NA BLAGAJNI HK JESENICE. VABLJENI!__ ureja: Vilma Stanovnik NOGOMET Slovenske nogometne lige DOLENJCI PORAZILI KRANJČANE Kranj, 17. oktobra - Živila Triglav je doma po slabi igri izgubil z Elanom iz Novega mesta s 3 : 0, doma pa so bili visoko poraženi tudi Domžalčani. V I. državni nogometni ligi je vodilna Olimpija presenetljivo zgubila v Celju s 4 : 1, pravo katastrofo pa so doma doživeli Domžalčani, saj so s 6 : 2 zgubili z Rudarjem Velenje. Na lestvici še vedno vodi Olimpija (26), vendar se ji je Maribor približal na tri točke (23). Domžale so zadnje z 10 točkami. V prihodnjem kolu bodo igrale Domžale v Ljubljani z Olimpijo. V Kranju je bil derbi II. lige med Živili Triglavom in Elanom iz Novega mesta. Žal seje tekma pred okrog 500 gledalci spremenila v gladek poraz Kranjčanov, predvsem zaradi slabe igre in nesreče, saj so domači dvakrat zadeli vratnico. Po nekaj zamujenih priložnostih Kranjčanov in stativi Feigla, ki jo je zadel iz prostega strela z okrog 40 metrov, so gostje v 45. minuti z golom Kovače-viča povedli z 1 : 0, deset minut kasneje pa so po hitrem protinapadu in golu Kršiča že vodili z 2 : 0. Tretji gol je v 68. minuti zabil Žagar. Domačini so proti koncu zaigrali napadalneje, vendar brez uspeha. Strele je odbijal gostujoči vratar, Alibabič pa je v 88. minuti zadel stativo. Kranjčani so igrali oslabljeni, vendar to ne opravičuje poraza in slabe igre. Na lestvici so sedaj prvi nogometaši Elana iz Novega mesta, ki imajo 23 točk, po 20 točk pa imajo Živila triglav, Jadran Šepič, Zagorje, Ivančna Gorica in Dravinja. V prihodnjem krogu bodo Kranjčani igrali na tujem z Brdi. • J.K. MLADINCI IN KADETI TOKRAT BREZ TOČK Kadeti in mladinci Triglava Megamilka in Triglava Simšporta so gostovali pri Muri v Murski Soboti. Oboji so zgubili. Mladinci so zgubili z 1 : 0, kadeti pa s 3 : 1. Pri mladincih je Triglav Simšport kljub porazu še vedno prvi, kadeti Triglava Megamilka pa so zdrsnili na sredini lestvice. DERBI BRITOFU V tretji ligi Center je bil najbolj zanimiv gorenjski derbi med Zarico in Britofom, ki ga je dobil slednji s 3 : 2. Britof se je z 20 točkami povzpel na tretje mesto za Belo krajino in Faktorjem. Ločan je doma izgubil z vodilno Belo krajino z 6 : 0. - • J.K. NA GORENJSKEM BREZ SPREMEMB V I. gorenjski ligi so igrali Visoko : Alpina 1 : 0, Naklo : Polet 5 : 0, Železniki : Šenčur 1 : 3, Bohinj : Kranjska Gora 2 : 0, Sava : Velesovo 2 : 0. Na prvih dveh mestih sta Šenčur in Naklo. V II. gorenjski ligi so igrali Kondor : Trboje 1 : 3, Bitnje : Podgorje 2 : 4, Hrastje : Preddvor 0 : 1 in Podbrczje : Lesce 2 : 9. Vodi Podgorje pred Lescami. • D.S. KOŠARKA ZMAGA IN PORAZ Kranj, 17. oktobra - V 4. krogu košarkarske lige Kolinska je igral kranjski Triglav doma s Kemoplastom Alposom. Kranjčani so tokrat igrali brez Romana Horvata, ki je odšel igrat v Turčijo, vendar so zmagali z 71 : 67. Največ košev' za Triglav so dosegli Krejič 16, Perkovič 17 in Troppan 11. Kranjčani bodo v prihodnjem kjogu gostovali pri Heliosu Domžale. Loka Kava je gostovala pri Krka Telekomu in izgubila s 104 : 80. Zmagovalec ni bil vprašanje. Za Ločane sta dala največ košev Ivanovič 28 in Jokič 20. Loka bo igrala v prihodnjem krogu doma z Zagorjem. V ženski liki je Odeja Marmor doma zgubila z Mariborom s 45 : 79. Ločanke bodo v prihodnjem krogu gostovale v Pomurju. Gepard Radovljica je v L B ligi gostovala pri Mariboru in zmagala s 87 : 82. • J.K. SMUČARSKI SKOKI NASLOVA V KRANJ Gorenja Sava, 14. oktobra - V skakalnem centru na Gorenji Savi je SK Triglav organiziral državno prvenstvo dečkov do 14 let v skokih in nordijski kombinaciji. V odločnih vremenskih razmerah so največ uspehov imeli domači predstavniki, ki so dosegli dvojni državni naslov, in Gorenjci, ki so imeli med deseterico kar osem svojih predstavnikov. Na 50-metrski skakalnici je nastopilo 86 skakalcev iz večine slovenskih klubov, v nordijski kombinaciji je nastopilo 18 nordijskih kombinatorcev. Rezultati: dečki do 14 let: 1. Matevž Šparovec (Triglav). 2. Nejc Frank (Stol Žirovnica), 3. Anže Obreza (Mislinja), 4. Rok Rozman (Triglav), 5. Sašo Trpin (Stol Žirovnica), 6. Jernej Križnar (Trifix Tržič). Nordijska kombinacija: 1. Rok Rozman (Triglav), 2. Anže Obreza (Mislinja), 3. Matevž Šparovec (Triglav), 4. Sebastjan Likar (Mislinja). 5. Žiga Pelko (Triglav), 6. Janez Vogljar (Mislinja). PRVI TRIGLAV Sebenje, 17. oktobra - V Sebenjah je SK Trifix iz Tržiča organiziral moštveno državno prvenstvo dečkov do 14 let. Na 50-metrski skakalnici je nastopilo 14 ekip. Naslov je zasluženo osvojil kranjski Triglav. Rezultati: 1. Triglav, I (Jane, Pelko. Rozman in Šparovec), 2. Trifix Tržič I (Mežnar, Križnar, Košir in Stroj), 3. Mislinja, 4. Stol Žirovnica, 5. Trifix Tržič, 6. Ilirija Feršped. • Janez Bešter ROKO Mi ET PRESENEČENJE V KRANJU Kranj, 17. oktobra - Ker rokometaši Terma srečanja prvega kroga niso igrali, je bila pozornost namenjena derbiju prve ženske lige med Savo in Jelovico. Ločanke so bile tokrat favoritinje, v Kranju pa je prišlo do presenečenja, saj so Savčanke zasluženo slavile. Kaj pomeni zmaga novink, bo pokazal čas, vsekakor pa bo to srečanje nekakšna prelomnica za oba ligaša. Sava je dokazala, da obstanek ne bi smel biti vprašljiv, Ločanke pa bodo morale vse tekme igrati bolj odgovorno, predvsem pa nikogar ne smejo podcenjevati. Sicer pa je bila tekma gorenjskih ekip izenačena, borbena. Sava je v prvi polovici prvega dela povedla s tremi goli (5-2), vendar so Ločanke uspele izenačiti in povesti za dva zadetka (6-8). Na polovici tekme pa je bil rezultat neodločen (9-9). Drugi polčas je bil podoben kot prvi. Sava je z borbeno igro spet uspela povesti za tri gole po zaslugi štirih zaporednih obramb Leničeve in dobre igre v obrambi. Koje kazalo, da bodo Savčanke zmagale, pa so varovanke Milje Tošič uspele izenačiti (58. minuta). Takrat seje začel boj za zmago. Sava je zmagoviti zadetek dosegla iz 7-metrovke. Jelovica je imela za izenačenje dobro nimuto, vendar je bila fanatična obramba gostiteljic prevelika £>vira za tokrat nerazpoložene Ločanke. Tokrat je zmagala ekipa, ki si je zmago bolj želela in vanjo vložila več truda. Jelovica je tekmo izgubila tudi zato, ker so nasprotnice podcenjevale, dobra igra proti Olimpiji pa je prinesla prevelik optimizem, saj so nekatere igralke Jelovice napovedovale zmago kar z desetimi goli razlike. Lokalni derbiji pa so nekaj posebnega. Vedno ne zmaga favorit. Prvoligaši so odigrali prvi krog, TERMO PA BO TEKMO S PRE-VENTOM ODIGRAL DANES OB 20. URI v dvorani Poden. Pre-vent je v soboto imel nastop v enem od evropskih pokalov, zato je prišlo do preložitve tekme, največje presenečenje prvega kroga pa je poraz Jadrana z novincem iz Velike Nedelje. Če gre soditi po uvodnih dveh nasotpih Preddvoračnov in Besničanov, se jim letos ne piše nič dobrega. Po dveh krogih sta brez točk in na dnu lestvice. Tokrat so bili boljši Novogoričani in Sevničani. V drugi moški ligi sta oba vodilna zmagala. Sava ni imela težav s Cerkljanci, Kamnik pa je imel presenetljivo veliko dela z Radovljičani. Zdaj se bo začel boj za tretje mesto, ki naj bi po novem tudi vodilo v enotno drugo ligo. Zdaj so tretji Jezerjani. Rezultati: 1. liga moški 1. krog: Andro Jadran - Velika Nedelja 25-29, Dobova - Trimo Trebnje 18-24, Mobitel Prule 67-Inles Riko 31-21, Avto Miklič Rudar - Slovan 30-30, Celje P.L. - Gorenje 34-21, Termo - Prevent danes ob 20. uri. 1. liga ženske 5. krog: Sava -Jelovica 19-18 (9-9), Žalec - Krim Neutro Roberts 18-33, Baje Dae-woo Izola - Gramiz 32-27, Olimpija - Vegrad 37-19, Burja - M. De-gro Piran 23-29; 1. B liga moški 2. krog: Preddvor Radovljica -Nova Gorica 20-26, Sevncia - CHIO Besncia 31-24, Dol TKI Hrastnik - Izola 29-23, Šmartno - Gorišnica 24- 23, Mitol PRO Mak - Po-murka Krog Bakovci 32-25; 2. lig amoški zahod 6. krog: Jezersko -Alples 27-20, DOM Žabnica - Duplje 23- 19, Sava - Cerklje 40-13, Kamnik - Radovljica Preddvor 23-20. • M. Dolanc JUTRI POKALNE TEKME Kranj, 17. oktobra - V začetku oktobra so izžrebali pare šestnajstine finala rokometnega pokala Slovenije za moške. Tekme bodo jutri, 18. oktobra. Rokometaši Terma iz Škofje Loke bodo igrali z lnlesom Riko iz Ribnice, najprej doma, 31. oktobra pa v Ribnici.« J.K. ODBOJKA DOBER NASTOP V ŠPANIJI Kamnik, 17. oktobra - Odbojkarji Žurbi team Kamnika so bili na gostovanju v Španiji blizu prave senzacije. V prvi tekmi 1. kroga pokala Evropske odbojkarske federacije (CEV) so po hudem boju povedli že z 2:0 v nizih. Tudi v nadaljevanju je na igrišču potekala prava "vojna" za vsako točko, Kamničani so imeli celo nekaj priložnosti za zmago s 3:0 in še več s 3:1, na koncu pa so slavili odbojkarji Ivesur Malage s 3:2 (-23, -20, 26, 25, 10). Kljub porazu pa imajo Kamničani lepo priložnost, da se ob podpori svoje bučne publike v soboto ob 20:00 uri v Kamniku uvrstijo v drugi krog Pokala CEV KAMNIČANI IN BLEJCI NA VEH U Odbojkarji Žurbi team Kamnika so svojo tekmo 2. kroga zaradi nastopa v pokalu CEV odigrali že med tednom in doma brez večjih težav ugnali SIP Šempeter s 3:0 (23, 17, 20). Z gladko zmago so se Kamničani prebili na vodilno mesto v letošnjem državnem prvenstvu. Le nekaj točk v nizih pa po drugem krogu zaostajajo odbojkarji Merkur Bleda. Le-ti so tokrat gostovali v Ljubljani in po zelo kvalitetnem srečanju ugnali domačo vrsto, ki tudi brez Pleska preseneča z izvrstno igro. Za končno zmago je bil zagotovo odločilen tretji niz, ki so ga Blejci dobili šele s 33 točko. Po drugem krogu sta brez poraza samo še Žurbi team Kamnik in Merkur Bled, kar zopet kaže na veliko izenačenost letošnjega državnega prvenstva. V ženski konkurenci 1. DOL so z dvema zmagama na vrhu odboj-karice Nove KBM Maribor, Kemiplas Kopra, B&L Utrip Šempetra in Ljubljane. Odbojkarji Astec Triglava nadaljujejo z dobro igro. Tokratna "/.rtva" je bila sicer zelo neugodna ekipa Prvačine, ki je celo osvojila prvi niz, nato pa so Kranjčani le zaigrali malce bolj zbrano in brc/, težav dobili tekmo. Astec Triglav : Prvačina 3:1 (-15, 18, 15, 20). Na gostovanju v Poljčanah so bili uspešni tudi odbojkarji Termo I uhnika. Po gladko dobljenem nizu Škofjeločanov, se je razvil ogorčen boj za zmag, na koncu pa so le prevagale izkušnje. LIP Poljčane : Termo Lubnik' 1:3 (-14, 24, -23, -20). Škofjeločani so s štirimi točkami na 4. mestu. V ženski konkurenci sta trenutno obe gorenjski ekipi prav na začelju tabele. Odbojkarice Kamnika so s 3:1 (16, 17,-20, 14) izgubile na gostovanju pri Kajuh Šoštanju, igralke Jeti sport Bleda pa so v Kočevju blizu uspeha, toda vodstva z 2:0 niso znale spremeniti v zmago in tako izgubile s 3:2 (-14, -24, 28, 16, 14) V moški konkurenci 3. DOL so bili tokrat mladi odbojkarji Žurbi team Kamnika na gostovanju boljši od Merkur Bleda II s 1:3, odbojkarji IskreMehanizmi Kropa so izgubili v Portorožu s 3:1, odbojkarji Astec Triglava pa so bili prosti. V ženski konkurenci so Je-seničanke ugnale vrstnice iz Izole s 3:0, Astra Telekom je izgubil v Črnomlju s 3:0, odbojakrice ŽOK Partizan Šk. Loka so bile s 3:2 boljše od domače vrste v Brestanici, Bohinjke pa se iz Pirana vračajo s porazom s 3:0. Že v sredo se bodo odbojkarji Termo Lubnika v 2. DOL pomerili s Salonitom II (OŠ I. Dolenca ob 20.00). • B. M. KEGLJANJE SOK TERAPIJA NA RAVNAH Kranj, 17. oktobra - V pričakovanju nastopov na svetovnem pokalu v Bolzanu je minil tudi 4. krog v vseh kegljaških ligah. ISKRAE- MECO je na Ravnah dočakal močan odpor Elektrarne Dravograd, ki je povedla celo z 2:0 in 85 keglji. Toda Benedik in sotekmovalc' so uspeli prevesiti tehtnico na svojo stran in zmagati. LOG-Steinel je rutinsko odpravil Konjice in se utrdil na sredini lestvice. Inter-Commerce z Jesenic v Mariboru ni nastopil, ker je Konstruktor branil slovenske barve na Evropskem pokalu v Makedoniji. REZULTATI 4. krog: Elektrarna DravogradJSKRAEMECO 2:6 (5657:5855) - Benedik 1024, Stoklas 1002, Bizjak 985, Bratina 980; LOG-Steinel: Konjice SI. Konjice: 6:2 (5581:5485) - Beber 983, Hafnar 976, Mihelič 958. Kegljavke Triglava so v minulem tednu nastopile na Evropskem pokalu v Makedoniji in s 6. mestom ter 2521 podrtimi keglji niso razočarale. Borile so se po svojih najboljših močeh in si nabrale dragocene mednarodne izkušnje. Za Triglav so keglje podirale: Lidija Čadež 441, Joži Jerala 415, Silva Mravljak 421, Silva Fleis-chman 408, Mojca Cof 414 in Silvana Belcijan 422. • V.O. HIDRO ZMAGAL V GOSTEH Kranj, 17. oktobra - S 1. krogom seje začela tudi Gorenjska liga v kegljanju s šestimi ekipami, tako kot preteklo sezono. Nova je druga ekipa Ljubelja, ki se je po premoru kljub težavam s kegljiščem zopet odločila za tekmovanje v ligi, lanski prvak. Polet pa je p° odpovedi ene ekipe v Slovenskih ligah napredoval v 3. Slovensko ligo. Favoriti so dosegli pričakovane zmage, tako so Železniki (prej Lubnik) na novem kegljišču v Škofji Loki zanesljivo odpravili goste iz Adergasa, Hidro je že po tradiciji z uspešno igro visoko zmaga' na Jesenicah, nekoliko presenetljiva, a povsem zaslužena je visoka zmaga Kranjske Gore nad Ljubeljem. Rezultati: Železniki : Adergas 6:2 (4957:4839) - Fuis M. (Žel.) -865; Ropret (Ader.) 885; Interc. Jesenice 3 : Hidro 2 1:1 (4916:5124) - Mulej (Jes.) 887; Sedej 879, Balaško 878, Inglič (vsi Hidro) 869; Kranjska Gora : Ljubej 2 6:2 (5147:5049) - Juko 9l5-Brejc (oba K. G.) 882; Špehar (Ljub.) 862. Pari 2. kroga: V četrtek, 19. 10., ob 17. uri v Kranju Adergas - In' terc. Jesenice 3; v soboto, 21. 10., ob 11. uri na Jesenicah Kranjska Gora - Železniki in v soboto, 21. 10., ob 16. uri na Jesenicah Ljubelj 2 - Hidro 2. • Jože Pogačnik NAMIZNI TENIS KRIŽANI ZMAGALI Kranj, 17. oktobra - Za tekmovanje v slovenskih namiznoteniških ligah je značilno, da ne prihaja do večjih presenečenj. V I. ligi m moštva, ki bi imeli maksimalni izkupiček. Maribor, Krka in Radgona so vodilni. V I. državni moški ligi so Učila Križe gostovala pri Moravskih Toplicah v Murski Soboti in zmagala s 3 : 6. Za Križane so zmagaj1 Ksu Či in Jazbec. Vodijo Maribor, Krka in radgona s po 7 točkami' V ženski ligi je Rakek premagal Merkur s 6 : 4. • J. K. GORENJSKI DERBI ŠKOFJELOČANOM Škofja Loka, 15. oktobra - V soboto je ekipa NTK Škofja Loka v 3. SNTL člani gostila najprej doslej še neporaženo ekipo ŽNTK Maribor in jih prepričljivo odpravila z rezultatom 6:3. Popoldne je bil v hali Poden še gorenjski derbi med domačini NTK Škofja Loka in Merkurjem iz Kranja. Kranjčani so še lani nastopali v 2. SNTL-tokrat pa so morali priznati premoč mlajšim Škofjeločanom. Izidje bil 6:1. Igrali so Grega Hari, Klemen Jazbič in Grega Simonič. Škofja Loka je s polnim izkupičkom iz sedmih srečanj na prvem mestu prvenstvene lestvice pred Mariborom, Krškim in kranjskim Merkurjem. V petem krogu se Škofjeločani odpravljajo na gosto' vanje na Koroško, kjer se bodo pomerili z Muto in Fužinarjem. ^ tem se bo končal jesenski del prvenstva. • G. Simonič DRSANJE JESENIŠKI DRSALCI V CELJU Jesenice, 17. oktobra - Začenja se nova sezona umetnostnega dr' sanja v Sloveniji. Na prvi pregledni tekmi v soboto, 14. oktobra, v Celju so bili tudi vsi tekmovalci in tekmovalke Drsalnega kluba Je' senice, ki si tudi od nove sezone obetajo dobre rezultate doma in v mednarodni areni. Čeprav so uvrstitve spodbudne, pa še niso pravi odraz priprav; ljenosti posameznikov. Najboljši tekmovalec v klubu in ta čas tud' najbolj perspektivni v Sloveniji Gregor Urbas je nastopil sam v članski konkurenci, prav tako tudi Alenka Zidar med članicami. *? mladinkah je bila Teodora Poštič 2., Anja Otovič 5., Ana Kovači 7., Ines Berginc pa je zasedla 9. mesto. Pri pionirkah pa je Kaja Otovič zmagala, Gabi Sekardi je zasedi3 7. mesto. Pri pionirkah Bje bila od Jeseničank najboljša Silvana K-0/ vač na 4. mestu, Špela Vavpotič pa je zasedla 6. mesto. • J. Rabic SMUČARSKI TEK TUDI SERVISER FINEC Kranj, 17. oktobra - Slovenski smučarski tekači so v zaključku priprav na novo sezono. Trener Jarmi Punkkinen je testiral pripi"aV' ljenost na Dachsteinu in nato še na Pokljuki, kjer so veliko teki'-Teste so opravili tudi na fakulteti za šport. Konec novembra hod odšli tekači na Finsko, kjer se bodo začele resne tekme. N dosedanjih treningih ni bilo nobenih težav, je povedal trener. Zal"3' di lanskih uspehov jemljejo slovenske reprezentante tudi proizva' jalci opreme zelo resno. Moštvu se je priključil tudi finski servise smuči, je povedal trenerjev pomočnik Jože Klemenčič. Smučarske čevlje imajo reprezentantje domače, izdelane v Alpini, smuči V'aS° izdelane v Atomicu, Karhu, Rossignolu in Fischerju. Na Daclistein je bila velika gneča. Tam je treniralo mnogo reprezentanc, med njimi skO" raj 70-članska reprezentanca Rusije. • J.K. ureja: Vilma Stanovnik sanjski judoisti znova v prvi ligi PO DVEH PORAZIH DVE ZMAGI V Kranju je bil v soboto drugi turnir prve državne lige v judu, na katerem so sodelovali judoisti Kopra, Šiške in Policijskega judo kluba iz Kranja. lostvo in vodstvo policijskega judo kluba Triglav Kranj. Kranj, 17. oktobra - Judo je bil yčasih med uspešnejšimi kranjskimi športi. Gojili so ga v branju, zelo uspešni pa so bili tudi judoisti Jesenic in Žirov. Potem so v kranjskem judu Prišla leta krize, ki je očitno Rinila. Policijski judo klub Triglav Kranj je lani zmagal v drugi slovenski judo ligi in se Uvrstil v prvo. Cilji so še višji: Uvrstitev v play off, med štiri najboljša moštva v Sloveniji. Klub ,rna precej široko zaledje. Člani, tako policisti kot drugi ljubitelji tega športa, vadijo v Kranju, na Bledu in v Kranjski Gori. Skupno se z judom v okviru kluba ukvarja okrog 100 ljudi, mlajših in starejših. Finančne težave najbolj pestijo klub in v klubu pričakujejo, da ga bodo občinski organi, zadolženi za šport, čimprej vključili med kakovostnejše športe. Predsednik kluba je Ivan Hočevar, glavni trener Brane Vuzem, za organizacijske stvari pa skrbita Andrej Frelih in Bojan Kovačec. LOKOSTRELSTVO ANDREJ ZUPAN DRŽAVNI PRVAK V ARCATHOLONU Kranj, 17. oktobra - V topli oktobrski nedelji se je v Pekrah pri Mariboru za naslove državnih Prvakov v letni različici loko-strelskega Arcathlonu merilo £Wi 50 tekmovalcev iz sedmih jdubov.Selektorju reprezentance ^°gu Pavlinu so tekmovalci pokazali dobro formo. Med njimi Je bilo največ gorenjskih loko-strelcev, ki upajo na mesto v slo-Yer>ski izbrani vrsti, ki jih letos caka med ostalimi tekmovanji udi evropsko in svetovno prvenstvo. Najzanimivejša kategorija Je bila med člani, pri katerih se . 2a zmagovalca ni vedelo do zadnjega tekmovalca, ki je pritekel sko-Zx c*lj. Tekli so tri kroge po 1,5 km in imeli tri streljanja. Vsak grešen strel je tekmovalcu dodal minuto kazni. Z naslovom državna prvaka se je okronal aktualni evropski prvak v lokostrelskem "'atlonu Andrej Zupan iz Škofjeloškega kluba, ki je za samo deset Sekund ugnal reprezentančnega kolega Ivana Maradina iz LD Ma-^ut Kamnik. Sam pravi, da trenira po planu, ki ga je doslej izpol-n'' '00-odstotno in je optimističen pred sezono. , Rezultati: člani 4,5 km: 1. Andrej Zupan (LS Škofja Loka), 6. Ga-?er Lah (LK Jesenice); članice 3 km: 2. Marija Justin (LS Škofja I 2K?)'< mladinke 3 km: 1. Nika Poljanšek in 2. Nena Poljanšek (obe VS Škofja Loka); kadeti 1,6 km: 1. Rok Rant (LS Škofja Loka); ka ™et,nje 1,6 km: 2. Nina Ravnikar (LS Škofja Loka); dečki 1,6 km: , Rok Mažgon (LS Škofja Loka), 13. Klemen Sever (LS Škofja Loka); mlajši dečki 1,6 km: 1. Peter Šinkovec (LS Škofja Loka). SAH Prvenstvo na bledu Bled, rzavr 17. oktobra - V hotelu Krim na Bledu se je začelo ekipno 7 i/'no šahovsko prvenstvo. 8 najboljših klubov se bo pomerilo v va ° ^° Petka, 20. oktobra. O moči turnirja govori njegova sesta-> saj igra |car |7 velemojstrov, 15 mednarodnih mojstrov in 19 ojstrov. Rezultati L kola: ŽŠD Maribor ŠK Piramida - LŠK Ljubl-ŠkaiS'5:0-5' ŠD Kopcr/Žusterna-ŠK Branik Maribor 3:3, ŠD Ptuj -Iti rie,s»v Krško 3.5:2.5., ŠD Radenska Pomgrad - ŠK Nova KBM Maribor 2:4. j^stni red: ŽŠD Maribor ŠK Piramida (2/5.5), ŠK Nova KBM aribor (2/4), ŠD Ptuj (2/3.5), ŠD Koper/Žusterna (1/3.0), ŠK aribor (1/3.0), ŠD Triglav Krško (0/2.5), ŠD Radenska Pomgrad * (°/2.0), LŠK Ljubljana (0/0.5). Pokal v mursko soboto Bi hov^' olxtoDra * v Hotelu Krim na Bledu sta se v finalu ša-pQ e8a pokala Slovenije pomerila mariborski Branik in Radenska Post-8rat*lZ Jurske Sobote. Obe ekipi sta nastopili v najmočnejših KeraVan' P° treh urah je kazalo na visoko zmago Mariborčanov. zar Pa Je pokalno tekmovanje izredno zanimivo in napeto ravno Preoh števi'nih presenečenj in borbenosti je tudi tokrat prišlo do in \/p-ata' ^° nitrern remiju na tretji deski med Štefanom Ciganom FjU|, 'ranom Zupetom je odločila zmaga velemojstra Krunoslava Dr*,: po medli igri Matjaža Mikca z materialno prednostjo. Na i je s kmetom manj madžarski velemojster Ribli uspel rem- Prvideski 'zirat s ometom manj macizarsKi velemojster kidii uspei rem Vac n'j ^hrvaškim velemojstrom Palcem, na 4. deski pa se Boris Ko Ena od zanimivih borb. V prvi državni judo ligi nastopa devet moštev. Tekmovanje poteka na turnirjih oziroma krogih, ki bodo štirje. Prvi je bil 7. oktobra, drugi je bil to soboto, tretji in četrti pa bosta novembra. Kranjčani so v prvem krogu gostovali v Slovenski Bistrici, kjer sta nastopili še ekipi Olimpije iz Ljubljane in domačega Impola. Obe srečanju so zgubili: z Olimpijo tesno s 4 : 0, z Impolom pa 7 : 0. Sobotni drugi turnir v Kranju je bil uspešnejši, saj so Kranjčani dobili obe srečanji: Koper in Šiško so premagali s 4 : 2 in imajo sedaj 4 točke. Za Policijski judo klub Triglav Kranj tekmujejo Bojan Kosed-nar (do 61 kg), Leon Grager (do 66 kg), David Horvat in Andrej Frantar (do 73), Gregor Brod in Elvir Hadžič (do 81 kg), Peter Bošlaj, Aljaž Mali in Primož Lubej (do 90 kg), Gregor Potočnik (do 100 kg) in Admir Nidžan (nad 100 kg). • J. Košnjek, slika T. Doki Šr_) r, PUstil premagati Darku Supančiču. Skupni rezultat 2.5:1.5 za Pokal ° Pom8rad iz Murske Sobote je tako postavi1 dlr>ega šahovskega prvaka. novega Aleš Drinovec ŠOLSKA KOŠARKA LIGA SE JE ZAČELA Kranj, 17. oktobra - Preteklo sredo in četrtek so ekipe, članice Šolske košarkarske lige, začele tekmovalni del šeste sezone. Po uvodni tekmi, ki je bila na Šolskem centru Celje, je svoje košarkarsko znanje potrjevalo osem osnovnošolskih ekip, štiri srednješolske ekipe ter osem srednješolskih moštev. Ognjeni krst v projektu sta imeli dve ekipi - OŠ Ivana Škvarče iz Zagorja ter dijaki in dijakinje Šolskega centra Novo mesto. Zagorjani so sicer izgubili s kar precejšnjo razliko, vendar so bili po besedah ravnatelja celjske šole, Igorja Topoleta, izjemno bojeviti in so se zadeve lotili v pravem športnem duhu. Zanimivo je bilo tudi v Postojni, kjer so se domačini pomerili z Novomeščani, gostujočim dekletom prvič ni šlo, fantje pa so tekmo v gosteh izgubili le za eno točko. Ostale tri osnovnošolske tekme so se razpletle nekako po pričakovanjih, pri srednješolcih pa je bilo izjemno zanimivo v Sežani. Sežanci, ki so bili tri leta nazaj prvaki Šolske košarkarske lige, se kljub dobri igri niso mogli upreti kranjskim gimnazijcem. Stari igralci so namreč že končali srednjo šolo, nova generacija košarkarjev pa se šele uči. Pri dekletih je bil prvi polčas v znamenju gostij, domačinke so se razigrale v drugem polčasu in gostje skoraj deset minut niso dale nobene točke. Tekme drugega dela prvega kola bodo predvidoma še zanimivejše, saj bo s sezono začela tudi lanska osnovnošolska prvakinja, velenjska OŠ Livada, in četrtouvrščena OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja ter moštvo SKSMŠ iz Maribora, ki je bilo lani četrto. Lanski srednješolski finalisti Celjani in Mariborčanke so tekme že odigrali, Bežigrajčanke in Bežigrajčani ter osnovnošolci iz Žirov pa so v prvem kolu prosti. • Zora Peruško Izidi prvega dela prvega kola - Osnovne šole OŠ Prežihovega Voranca Jesenice : OŠ Davorin Jenko Cerklje -28:58 OŠ Jakoba Aljaža Kranj : OŠ Kranjska Gora - 53:48 II. OŠ Celje : OŠ Ivana Škvarče Zagorje - 91:41 OŠ Lenart : OŠ Voličina - 51:26 Srednje šole - dijakinje SS Postojna : SC Novo mesto - 56:6 SŠ Srečka Kosovela Sežana : Gimnazija Kranj - 38:26 Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše : Srednja ekonomska šola Celje (19. oktobra) ŠC Celje : II. gimnazija Maribor - 22:51 Srednje šole - dijaki SS Postojna : SC Novo mesto - 57:56 SŠ Srečka Kosovela Sežana : Gimnazija Kranj - 41:62 Gimnazija Jesenice : Srednja ekonomska šola Kranj - 45:66 Srednja elektro in strojna šola Kranj : Srednja gostinska šola Radovljica - 66:55 ŠC Celje : II. gimnazija Maribor - 98:48 Osnovne šole - 18. oktobra OS Cerkno : OS Dutovlje OŠ Srečka Kosovela Sežana : OŠ Draga Bajea Vipava OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica : OŠ Pivka OŠ Tone Šraj Aljoša Nova vas : OŠ Notranjski odred Cerknica OŠ Louisa Adamiča Grosuplje : OŠ Domžale OŠ Log-Dragomer : OŠ Tone Čufar Ljubljana OŠ Brežice : OŠ Šentjernej OŠ Mirana Jarca Črnomelj : OŠ Bršljin OŠ Livada Velenje : OŠ Hruševec Šentjur OŠ Loče : OŠ Šmarje pri Jelšah OŠ Borisa Kidriča Kidričevo : OŠ Olge Meglic Ptuj OŠ Tabor 1 Maribor : OŠ Draga Kobala Maribor Srednje šole - dijaki - 19. oktobra Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše : Srednja ekonomska šola Celje Srednja pomorska šola Portorož : Gimnazija Koper Gimnazija Jurija Vege Idrija : Srednja tehniška šola Koper Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje : ŠC Velenje SKSMŠ Maribor : Gimnazija Ravne na Koroškem Gimnazija Ptuj : Gimnazija Frana Miklošiča Ljutomer ATLETIKA ŽELEZNIKI PRVI NA KROSU DELA Železniki, 17. oktobra - Na 35. krosu občinskih reprezentanc za pokal Dela, ki je bil v soboto v Velenju, je med 31 ekipami zmagala reprezentanca Železnikov, za katero so tekmovali člani domačega atletskega društva in osnovne šole Železniki. Zanimivo je, da so bili Železniki predlani tretji, lani drugi, letos pa so se zavihteli na sam "vrh, celo pred mestno ekipo Maribora in ekipo domačinov. Udeleženci so bili razdeljeni v štirinajst kategorij, Železnikarji so ekipno zmagali v dveh - pri mlajših mladinkah in mlajših pionirjih B, prav tako pa tudi v dveh posamičnih. Roman Kejžar je bil najhitrejši med člani, Miha Thaler pa med starejšimi pionirji A. Janja Čenčič je bila druga med mlajšimi mladinkami, na enako mesto se je uvrstila Teja Bertoncelj med starejšimi pionirkami B. Tanja Prezelj seje izkazala s tretjim mestom med mlajšimi mladinkami, Aleš Pfajfar je bil četrti med mlajšimi pionirji B, Katra Rant pa seje med starejšimi pionirkami A uvrstila na šesto mesto. Izmed gorenjskih tekmovalk seje z zmago med mlajšimi mladinkami izkazala še Neža Hafner, sicer atletinja kranjskega Triglava, ki pa je tokrat nastopila za reprezentanco Škofje Loke. Na sliki: zmagoslavje ekipe Železnikov. • C.Z. POGACAR IN TADL PRVA V TROBOJU Tržič, 17. oktobra - Kljub temu da v Tržiču ni atletskega kluba, prizadevni člani Komisije za športno rekreacijo pri Športni zvezi Tržič ob pomoči Športnega društva Stotinka, ki poskrbi za merjenje časov in obdelavo rezultatov ter sodelovanju Osnovne šole Bistrica, vsako leto izvedejo odprto občinsko prvenstvo v atletiki za moške in se pomerijo v petih atletskih disciplinah, najbolj vsestranski pa še v troboju - treh poljubno izbranih disciplinah. Letos se jih je kljub ne prav lepemu vremenu zbralo kar 50 z vse Gorenjske. Lovoriki med "trobojaš" pa sta odnesla Ivan Pogačar in Marko Tadl. Rezultati: tek na 100 m - nad 35 let: 1. Ivan Pogačar (ŠD Gorje) 12,41; 2. Borut Sajovic (KS Kovor); 12,50; 3. Tomaž Majer (Triatlon klub Bohinj) 13,08; do 35 let: 1. Matej Ahačič (Podljubelj) 12,16; 2. Jaka Zadnikar (Rafting klub Bober) 12,77; 3. Anže Re-ner (SK Tržič) 12,91; tek na 1500 m: 1. Anže Rener (SK Tržič) 4:56,88; 2. Tomaž Majer (Triatlon klub Bohinj) 4:58,22; 3. Aleš Rozman (ŠD Lom) 4:59,44; skok v višino: 1. Matej Bečan (SK Tržič) 180, 2. Ivan Pogačar (ŠD Gorje) 180, 3. Marko Tadl (KUTS Tržič) 180. skok v daljino - nad 35 let: 1. Igor Pehare (Kompas) 546, 2. Borut Sajovic (KS Kovor) 525, 3. Tomaž Majer (Triatlon klub Bohinj) 454; do 35 let: 1. Matej Ahačič (Podljubelj) 604; 2. Marko Tadl (KUTS Tržič) 576, 3. Mirko Rozman (Kontakt P) 528; suvanje krogle - nad 35 let: 1. Borut Sajovic (KS Kovor) 920, 2. Ivan Pogačar (ŠD Gorje) 883, 3. Rajko Tratnik (PP Tržič) 879; do 35 let: 1. Marko Tadl (KUTS Tržič) 1100, 2. Jaka Zadnikar (Rafting klub Bober) 1052, 3. Matej Ahačič (Podljubelj) 979; troboj - nad 35 let: 1. Ivan Pogačar (ŠD Gorje) 2041 točk; 2. Igor Pehare (Kompas) 1622, 3. Borust Sajovic (KS Kovor) 1553; do 35 let: 1. Marko Tadl (KUTS Tržič) 1990, 2. Matej Ahačič (Podljubelj) 1822, 3. Jaka Zadnikar (Rafting klub Bober) 1528. • R. Kikel NAD 250 TEKAČEV NA TRŽIŠKEM KROSU Tržič, 17. oktobra - Jesenski krog je v tržiški občini prav gotovo ena najbolj množičnih tekaških prireditev. Komisija za športno rekreacijo pri Športni zvezi, ki je v sodelovanju s ŠD Stotinka in Osnovno šolo Križe pripravila to tekmovanje je gostila več kot 250 tekačev in tekačic vseh starosti. Tekmovanje je potekalona tradicionalni progi za osnovno šolo v Krizah, prineslo pa je naslednje zmagovalce: cicibani oz. ci-cibanke letnik 1992/93 Staš Meglic (OŠ Zali rovt) in Maja Bajd (OŠ Bistrica), cicibani oz. cicibanke letnik 1990/91 Matic Hudo-bivnik (OŠ Bistrica) in Leja Šubic (OŠ Zali rovt), mlajše pionirke letnik 1998/99 Maja Čehovin (OŠ Zali rovt), mlajši pionirji oz. mlajše pionirke letnik 1987 Žiga Koprivnik (OŠ Križe) in Dali-borka Stošič (OŠ Križe), starejši pionirji oz. starejše pionirke letnik 1986 Mitja Oranič (OŠ Zali rovt) in Simona Kuhar (OŠ Križe), člani Aleš Rozman (ŠD Lom), članice Anica Jerman (WZ Tržič) in veterarni Janez Ambrož (Križe). • R. Kikel Posvetovanje v Gozd Martuljku OTROK V GIBANJU Ljubljana, 17. oktobra - Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, katedra za šport in didaktiko športne vzgoje, bo organizirala med 20. in 22. oktobrom v Gozd Martuljku mednarodni znanstveni posvet Otrok v gibanju. Gibalna in športna aktivnost sta zelo pomembni v celostnem razvoju otroka, še posebno v zgodnjem otroštvu. V tem obdobju imajo na otroka razen staršev velik vpliv tudi vzgojitelji, razredni učitelji, športni pedagogi in specialni pedagogi. To bo prvi tovrstni posvet pri nas. • J.K. Človek, kije odločil volitve Branko Grl ms, državni svetnik Čeprav so (v ponedeljek) znani šele neuradni volilni izidi, se razmerja med strankami ne bodo več bistveno spremenila. Sedaj je že jasno, da se je zgodilo tisto, na kar s(m)o mnogi opozarjali - na razmerja med strankami so bistveno vplivali tisti, ki so ostali doma. Nekaj resnice je zagotovo tudi v tem, da je manjše število volivcev Slovenske ljudske stranke volilo celo LDS. To je glede na povsem zgrešena sporočila, kijih je ob koncu volilne kampanje dajal g. Zagožen ("mi v SLS in LDS smo edini...") tudi logično. Vodstvo SLS je volivce usmerja/o tako, kot da je "proliheralna" usmeritev edina, ki pride v poštev. Nekateri volivci so potem očitno reagirali drugače, kot so si v vodstvu SLS zamislili in so sklepali približno tako, da je potem že bolj smiselno glasovati za original (LDS), kot pa za njegovo "žlahnto" kopijo (SLS). Toda še mnogo več ljudi je reagiralo tako, kot so bili navajeni v minulih desetletjih - in so v znak protesta ostali doma. Volilna udeležba je bila slabša kot na prejšnjih volitvah, iz volilnih izidov pa nedvoumno sledi, da so doma ostali predvsem nad neetičnim in nenačelnim ravnanjem svojega vodstva - v enem mandatu je dvakrat prelomilo celo podpisane pogodbe, javno dano besedo pa še mnogo večkrat - razočarani volivci SLS. Volilna abstinenca teh volivcev je povzročila potem (ponoven) vstop malih političnih satelitov v parlament in razmerja med političnimi strankami, zaradi katerih je zabrisana vsaj približno uravnotežena politična podoba Slovenije. Resne analize vzrokov za tak izid se ne bodo mogle izogniti razmeram v slovenskem medijskem prostoru. Sedaj seje šele izkazalo, kako usodna napaka je bila ukinitev soglasja za imenovanje urednikov nacionalne televizije, kar je povzročilo, da si je ena politična sila - pooseblja jo g. Janez Kocijančič - povsem podredila še informativni program RTV Slovenija. Politična ukinitev novinarske avtonomije v tako pomembnem javnem glasilu, kot je nacionalna RTV, je povsem podrla še zadnje ravnovesje v medijskem prostoru in izničila tisto za normalno delovanje sleherne demokracije tako bistveno kritično distanco novinarjev do politike. Medijski Unč - stvari je nujno imenovati s pravim imenom! -Bajukove vlade ne bi nikoli bil tako popoln, če vsaj en vpliven medij ne bi sodeloval v podivjanem stampedu uredniške manipulacije. Po drugi strani pa manipuliranje z javnim mnenjem ne bi bilo uspešno, če ne bi g. Franc Zagožen za izhodišče vsega svojega ravnanja v zadnjega pol leta vzel domislico, da je potrebno za vsako ceno braniti oblast LDS. Vse ravnanje vodstva SLS, ki je sledilo iz tega povsem zgrešenega izhodišča, je bilo v resnici zgolj v korist LDS, Zagožnovi SLS pa je izjemno škodovalo. Od težav pri sestavljanju in volitvah nove vlade (šele z javnim glasovanjem!), preko podpore z načeli demokracije sprtim predlogom Potrča za določitev proporcionalnega volilnega sistema z ustavo; pa vse do očitno naročenega "soliranja" finančnega ministra Ivanušiča, ki mu je bila najbrž po strankarski liniji naložena skrb, da nečedne posle prejšnje LDS-SLS-ove garniture pometa pod preprogo in je šel v tem celo tako daleč, da je kljub nasprotni odločitvi vlade zagovarja/ ljudi, ki so bili osebno odgovorni za dvojna merila pri obračunavanju davkov (revežem seje rubilo premoženje, monopolistom in celo igralnicam pa mirno odlagalo plačevanje davkov). Na ta način je g. Zagožen naredil neprecenljivo uslugo LDS, svojo stranko pa dobesedno sesul. Z osemindvajsetih poslancev je padel na enajst. To najbrž ni mogoče imenovati uspeh, podvig (samo kakšen...!!) je pa zagotovo. Nekateri ljudje, ki vodijo strategijo LDS, v pogovoru mirno priznajo, da bi se lahko odpovedali letošnji kampanji - ker jim je kampanjo naredil g. Franc Zagožen: brez dvoma še ni bilo volitev, na katero bi usodno vplivale zgrešene odločitve tako ozke skupine ljudi (bratov Podobnik, Zagožna in Omana, s podporo njihovih poslancev in dela ministrov SLS). Potem ko so se sredi poletja na hitro "oženili" z g. Potrčem, je sedaj verjetno, da se bo začel proces, ki ga je g. Shaw tako dobro opisal v svojem stavku. Toda ravnovesje v slovenski politiki je okrnjeno, volilni izidi so za Slovenijo neugodni in kažejo, da se je pasivizira! še dodaten del volivcev. Dolgo bo trajalo, da se kaj popravi in vse poti so odprte. PREJELI SMO Na rob zapletov pri onesnaževanju vodnih izvirov za vodovod Sovodenj V Gorenjskem glasu se je v zadnjem času zvrstilo kar nekaj člankov v zvezi z onesnaževanjem vodnih izvirov za vodovod Sovodenj. Ta problem že kar lep čas razburja tako vaščane So-vodnja, kakor tudi vaščane Laniš, Cer. vrha in Otaleža, ki imajo zemljišča na območju vodnih izvirov. Spor, ki je nastal med upravljala vodovoda Sovodenj pod okriljem občine Gorenja vas -Poljane in Francem Peterneljem iz Otaleža, končno dobiva svoj epilog. Ministrstvo za zdravstvo je pritožbi Franca Peternelja ugodilo, ker enostavno ni tehtnih dokazov za njegovo krivdo, zato predlagajo medsebojno poravnavo, če pa do te ne pride, pa preizkus z barvanjem. Spor z g. Peterneljem pa je le en del zgodbe o onesnaževanju vodnih izvirov za vodovod Sovodenj in se tudi ni začela šele včeraj. Kot vedo povedati nekateri Sovodenjčani, je iz vodnih pip, ob večjem neurju pritekla kalna voda že, odkar ta vodovod obstaja. To pa očitno nikogar ni posebej motilo vse do leta 1992. Tokrat smo namreč za gradnjo (rekonstrukcijo) ceste Košenijo -Rupe (Laniše) odprli na mojem zemljišču peskokop. Ker je material ustrezal namenu, je bil med menoj in občino Škofja Loka sklenjen dogovor, da se pripravi ca 4.000 m3 gramoza še za cesto Sovodenj - Koprivnik. Izvedeno je bilo globinsko vrtanje in kot nalašč prišlo je neurje in na Sovodnju je pritekla kalna voda. Sum je bil podan, sledil je sanitarni inšpektor g. Strajnar in kaj drugega, dobili smo prepoved nadaljnjega izkoriščanja peskokopa. Od upravljavcev vodovoda smo zahtevali, da se napravi preizkus z barvanjem, na kar pa niso pristali. Vpeskokopu tako še danes čaka pripravljen gramoz. To je bil prvi ukrep g. Strajnarja, ki je imel za posledico pribl. en milijon škode, ki so jo utrpeli občino in okolic ni krajani. Drugi primer se je zgodil lansko leto, ko je Janez Frelih iz Laniš, na tem območju agrome-lioriral manjšo površino zemljišča. Seveda je krivec onesnaževanja postal tudi on, saj ga je g. Strajnar nemudoma razveselil s prepovedjo o nadaljnjem delu. Zadnji primer na Bevkovem vrhu, kjer si garaški kmet Franc Peternelj želi za svojo številno čredo ovc, z agromelioracijo pridobiti dodatne travne površine, pa nam je že dobro poznan. Kaj naj rečem na vse to? Pregovor pravi: "Boljša je prva zamera, kot zadnja." V prvem primeru (peskokop) bi morali nastopiti odločno, kot je storil to g. Peternelj, in vsi poznejši zapleti bi odpadli. Pa je že tako: Preprosti ljudje smo vse preveč naivni in pred uradno osebo, če je ta inšpektor, pa še posebno, damo kaj hitro klobuk dol. Prav to našo naivnost pa je g. Strajnar dodobra izkoristil. Pričakoval sem, da se bo na polemiko o onesnaževanju omenjenih izvirov oglasil tudi g. Strajnar in argumentiral svoje ravnanje. Njegov molk dokazuje, da se zaveda nepremišljenih ukrepov, ki so povzročili določeno škodo. Kdo bo plačnik povzročene škode, ki znaša kar nekaj milijonov, se ne ve, povsem gotovo pa je, da bodo oškodovani povračilo zahtevali, za kar imajo vse pravice. Posledice vseh teh zapletov pa so se pokazale tudi v medsebojnih odnosih krajanov. Med določenimi vaščani Sovodnja in namišljenimi onesnaževalci vodnih izvirov je prišlo do nesoglasij, ki je navsezadnje začelo preraščati v mržnjo. Čemu vse to se sprašujem? Ali res ne znamo ali nočemo takih problemov reševati bolj življenjsko. Prepričan sem, da bi z malo več strpnosti in medsebojnega razumevanja rešitev našli sami brez vmešavanja sanitarnega inšpektorja. Ker pa izgledov za tako rešitev ni bilo, smo se odločili za sestanek vseh tistih, ki imajo svojo posest na območju vodnih izvirov. Na sestanku, ki se ga je 25. marca letos udeležilo 8 posestnikov, je bilo sprejeto naslednje stališče: (Povzetek iz zapisnika). Način, s katerim se rešuje problem onesnaževanja vode, je povsem neustrezen in ga zato ne moremo vzeti resno. Še kako dobro se zavedamo pomena zdrave pitne vode, saj smo domala vsi navzoči prebrodili veliko težav, preden smo priši do nje. Kadar bodo podvzeti ukrepi podkrepljeni s tehtnimi dokazi, bomo te brez ugovora upoštevali, v nasprotnem primeru pa ne. Zapisnik o tem sestanku je bil napisan in poslan v vednost občini Gorenja vas - Poljane, občini Cerkno in krajevni skupnosti Sovodenj. Sedaj se pripravlja določitev vodnovarstvenega območja imenovanih izvirov. Prepričan sem, da tudi ta ukrep ne bo zagotavljal neoporečne vode, kajti svet tega območja je kraški in do onesnaževanja bo še prihajalo na tak ali drugačen način. Prav iz tega razloga bi bilo umestno razmišljati o drugem viru pitne vode za vas Sovodenj. Ob koncu tega pisanja se vprašam še to: Kako je Strajnar, kot sanitarni inšpektor, brez tehtnih dokazov, lahko ukrepal tako neodgovorno in s tem povzročil občutno gospodarsko škodo. So mar pooblastila sanitarnega inšektorja res tako velika, da mu to dovoljujejo. Če temu ni tako, je Zdravstveni inšpektorat območne enote Kranj, dolžan preveriti pravilnost dela g. Strajnarja in seveda ustrezno ukrepati. Janez Treven Ali Sava Tires z Goodyearom pada? V začetku osemdesetih let sem se prav rad marsikomu pohvalil, da sem z enim kompletom gum Sava Radial prevozil več kot 90.000 km, potem pa sem avto prodal naprej. Danes kar z nekoliko trpkosti ugotavljam, da nekdanja kranjska Sava tovarno s proizvodnjo avtoplaščev, odkar se je združila z ameriškim podjetjem Goodyear, ni več tisto, kar je bila. Na začetku zime 1998/1999 sem zamenjal letne pnevmatike z zimskimi. Prepričan v kakovost sem se odločil za savske av-toplašče Eskimo S2. Spomladi leta 1999 sem jih ponovno zamenjal z letnimi ter zimske ponovno namestil v začetku zime /999/2000. Na koncu letošnje zime pa so mi pri ponovni menjavi povedali, da so gume iz-trošene. Začuden nad dejstvom, da sem z avtoplašči prevozil le cca. 9 do 10 tisoč km, sem jih reklamiral. Tu pa se je sedanja Sava Tires izkazala kot zelo trdna in neizprosna do kupca. Žal je njena drža neargumentirana, saj ugotovitve reklamacijske komisije navajajo kot razlog poškodb in obrabe nepravilno nastavitev podvozja (optike). Na mojo pritožbo na reklamacijski zapisnik, s katero sem dokumentirano oporekal ugotovitvam, mije tudi vodja komerciale g. Zavrl telefo-ničo (verjetno je to ameriška poslovnost) na moj dopis "stro- kovno " odgovoril, da je podan*1 odločitev reklamacijske komisi' je dokončna. Sava Tires, d.o.o., Kranj, hvala za "drugačno" poslovno prijaj nost, hvala za neresnične lažne nestrokovne ugotovitve, hvala za vašo novo kakovost. Če je vodstvu vseeno, kako nestrokovno in celo lažno so utemeljili mojo reklamacijo, je tudi meni vseeno, če kupim avto-plašče drugega proizvajalca svoj primer povem naglas, tudi drugim v opozorilo. P.S.: Dokumentacijo o navedenih dejstvih hranim. Janko Hvasti Mercator - hvala Že v prvem stavku naj se vam prisrčno zahvalim za enkratno doživetje, ekskurzijo izžrebancev vaše trgovine MERCATOR - Ra' dovljica in njenih poslovalnic -po jjoti v neznano. Čeprav nisem bil sam izžreban in sem sodeloval kot "nadomes-tek", mislim, da izražam misli večine udeležencev, da je bila ta pot v neznano za vse nas koristna, poučna, zabavna - skratka družabna v vseh pogledih. Sam sem bil presenečen m srečen, ko sem se srečal z ljudmi neznanega obraza, nekdanjim1 znanci, sosedi, prijatelji, pa tudi nekdanjimi učenci. Za vse je veljal tisti rek na začetku: Sedaj se gledamo, kot neznanci, ko Pa se bomo razšli, se bomo vsi pognali, kot prijatelji!" Velika zahvala gre vodećim osebam v trgovini MERCATOR, posebno vodji prodaje - marketing g. Lojzetu Arhu, njegovemu pomočniku g. Dominiku Turku in poslovodkinji g. Mariji Ambrožu". Za mnoge je bila pot enkratno doživetje in spoznavanje marsičesa novega. Pa naj bo to v razvoju trgovine, ponudbe, trženja, komunikativnosti Pa tudi osnovnega znanja o posamezni proizvodnji. Uživali smo ob kavici, degusta-ciji vin v Vipavi (zahvala tudi njim za čudovit sprejem)! Posebej pa nas je presenetil sprejem v CAS1NO-PERLA. Tudi nji"! zahvala za obrazložitev in Prl' kaz prostorov. Še prav posebna zahvala pa tudi družini Ščuka v Kobjeglavi, kakor osebju restavracije. Ob koncu še enkrat hvala za tako lepo doživetje, pa čeptm nas je občasno zalival dež. Naj vam ne bo žal, saj: DOBER GLAS SEZE V DEVETO VAS! BILO JE LEPO - HVALA' Janez Pristavec, Radovljici 432 Borila se bom Vsaka Tat Janina vrnitev v domače okolje je njeno stanje prej poslabšalo kot zboljšalo. Kajti ljudje znamo biti kruti do tistih, za katere slišimo, da se morajo zdraviti v Begunjah. "Nisem imela izhoda, nisem ga videla," nadaljuje 'Tatjana. "Potem sem ga iskala tam, kjer ga ne bi smela. Najhujša so bila moja "prisilna dejanja". To so tiste stvari, ko sem počela nekaj, kar ne bi smela. In se hkrati tega zavedala, toda kontrolirati se nisem mogla. Zabredla sem v dolgove in zato prodala očetovo hišico. Vem, za vse sem bila sama kriva, nikomur drugemu te krivde ne morem naprtiti na ramena. Pozneje, čez čas, sem šele spoznala, da bi v tej hišici lahko živela moja hčerka. Toda za obžalovanje je bilo prepozno... Le srce me vsakič, ko se na ta dogodek spomnim, zaboli, da me hoče raztrgati..." Tedaj je bila že tudi ločena, imela je novega prijatelja, s katerim sta se zelo dobro razumela. Dajal ji je podporo, ji pomagal po svojih močeh in ji dajal toplo zavetje v času, ko sojo "držala pod kontrolo dejanja", ne ona njih. "Toda potem se je v prometni nesreči ubil. To je bil strašen udarec... Komaj sem se malo pobrala, že sem bila ponovno na tleh. Nemočna, ranljiva, prepuščena na milost in nemilost moji bolezni, ki je spet pokazala zobe," nadaljuje Tatjana s solznimi očrni. Ponovno je morala iti v Begunje. Pravzaprav ji niti niso mogli več kot toliko pomagati, razen da je pojedla na tone tablet. USODE P i še Milena M i k 1 a v č i č "Ali za mojo bolezen ni druge pomoči kot vedno nove in vedno močnejše tablete?!'' sem se spraševala. "Po eni strani me je bilo strah vse strupov, ki sem jih morala pojesti, po drugi strani sem vedela, da brez njih več ne morem. Da sem odvisna od čudežne pomoči tablet. Ko sem bila sama in ko so se mi misli zbistrile, sem razmišljala o svojih najdražjih, o samomoru, ki se mi je zdel zadnja rešitev, o tem, da bi skoraj ugasnilo tudi moje življenje. To so bila dejanja, ki sem jih storila v obupu, ko sem se zavedala, da ni nikogar več, ki bi mi nudil oporo. Da sem sama, popolnoma sama s svojimi strahovi in "prisilnimi dejanji". Občutek, da bi razbijala, je bil še zmeraj prisoten... kar dvigoval me je... S pogledi sem iskala "nekaj", s čimer bi zdrobila svet okoli sebe v majhne koščke. Sploh ne morem povedati, kako neznosen je ta občutek! Ko ti "nekdo" v možganih ukazuje, ti ga pa moraš, proti svoji volji ubogati... Bilo je grozno... Ne morem vsega opisati z nekaj besedami, ker na ta način ne morem "preslikati" duše v vsem njenem trpljenju..." Zaman je iskala tudi ljubezen. Tisto pravo, ki daje in ne samo jemlje, je težko najti. Tega se je zavedala tudi Tatjana, ko se je vračala iz Begunj, domov, k otrokom, ki jih je ljubila bolj kot vse na svetu. "Tisti, ki hioje ljubezni do otrok ne more razumeti, ne bo našel smisla v mojem pripovedovanju," pravi. Kajti boriti se je morala ne samo proti bolezni, iskati svojo lastno, osebno srečo, temveč je mo- rala otrokom dajati vsaj delček tistega, kar je čutila v sebi. Velikokrat je bilo to težko, saj jo je imela bolezen preveč v oblasti. Toda zmeraj, ko so prišli svetli trenutki in tudi teh je bilo kar nekaj, se je njeno srce odprlo na stežaj in njeni otroci so videli, da so v njem na prvem mestu. "V nekaj letih sem izgubila očeta, mamo. Z mamo sva si bili zelo blizu, veliko je naredila zame. Zadnje leto, ko je bila priklenjena na posteljo, meje edinole misel, da bi brez mene bilo zanjo neznosno, držala pokonci. Vstajala sem neštetokrat, vsako noč, bila z njo, jo držala za roko, se z njo pogovarjala, ji vlivala moč in pogum. In to, kljub temu da sem bila tudi sama še kako potrebna pomoči. Počutila sem se kot ujeti ptič. Ko sem bila sama, da me ni nihče videl, ko sem se za trenutek spustila iz kontrole, so spet začela prežati name tista "prisilna dejanja", zaradi katerih postane moje življenje v nevarnosti. Nihče ni vedel za to, vsi so mislili, da sem že zdrava, pa ni bilo tako..." Zaradi bolezni je izgubljala službo za službo. Upokojili so jo, vendar s tako pičlimi dohodki, da jo je sram povedati. In to samo zato, ker nima dovolj delovne dobe, za kar ni sama kriva. "Postala sem invalid prve stopnje. Iskala sem priložnostna dela. Ničesar nočem in ne sprejmem zastonj, želim samo izboljšati življenjski standard sebi in otrokom. Posebno ljubemu sinu, ki sedaj dela za dva." Toda službo je v zadnjem času zaman iskala. Potrka/a je na številna vrata, toda povsod so jo od- klonili. "Ko sem bila že popolnoma brez moči in volje, v eni naj hujši h stisk do sedaj, so mi na pomoč priskočili iz društva Ozara. Veliko mi poma-gajajo, posebno, ko sem s čustvi na tleh. Včasih moram imeti koga pri sebi, da mi briše solze in mi daje moč, da se borim naprej..." Tatjanina duša, kljub bridkim izkušnjam, ki jih je imela v življenju, še vedno toži po ljubezni. Zaveda se, da ji daje moč in energijo. "Na jesen življenja sem srečala človeka, ki mije spet ponudil roko, toplo, polno razumevanja. Toda sprejela sem jo s strahom, da jo ne bi spet izgubila. Še zmeraj iščem službo in ko grem med ljudi, upam, da me bodo končno razumeli. Da se bodo za trenutek ustavili in z jasnimi očmi pogledali v mojo dušo. Tam sem drugačna, ne taka, kot me vidijo, ko me napade bolezen..." Tatjana je potem pripovedovala še o svojem najmlajšem, o tistem, kije že nekaj let v reji. Zelo si želi, da bi svojega sončka dobila nazaj domov, kajti zaveda se, da bi bilo vse drugače, če bi rasel ob mamini ljubezni. O sinu govori z veliko topline in ljubezni. Zdi se mi, da ji že misel nanj daje moč, da se bori in da premaguje težave, ki jih ji povzroča bolezen, s katero se je prvič soočila že kot otrok. Morda pa bi bila vesela vsakega, ki bi potrkal nd njena vrata in jo iztrgal mračnim mislim in ji Prt' nesel malo sončka? Kdo ve? Včasih ni treba, da naredimo veliko. Ce pokažemo svoj človeški obraz, lahko premikamo gore. Vedno bolj sem prepričana, da si Tatjana tudi tega zelo želi... T°rek, 17. oktobra 2000 PISMA, PODLISTEK 23. STRAN • GORENJSKI GLAS PREJELI SMO Spoštovana gospa Sedejeva! Rada prebiram v Gorenjskem glo.su Vaše duhovite prispevke, Po sem pomislila, da bi Vam nekaj sporočila. Ker pišete večkrat 0 Jesenicah, domnevam, da ste. Pogosto tam. Tudi za socialo ste dovzetni. Sem upokojenka 70 let. Z avtobusom se vozim na Jesenice (obiski in pregledi v bolnišnici, nakupi itd.). Ob železniški postoji, kjer je tudi avtobusno postajališče, me v zadnjem času pogosto nagovori ženska srednjih 'et, ki v joku prosi za denar. Da rabi za avtobus. Da je iz Kranja 'nje vse izgubila. Prvikrat se mi Je zasmilila. Prosila me je za 220 S/T, dala sem ji 250, bližnja sopotnica pa nekaj čez 100. Ta jo je že poznala in je po-Vedala, da že dolgo "fehta". Kmalu zatem me je ustavila Pred jeseniško bolnišnico, a ji ni-Sem dala nič. Pred nekaj dnevi meje spet pri železniški postaji v J°ku prosila za denar, da rabi za avtobus. Rekla sem ji, naj se v Kranju obrne po pomoč, naj ne bodi na uboge Jesenice. . Tudi na avtobusni postaji pri Jeseniškem zdravstvenem domu mUe (druga) ženska, v paru z loškim (izgledala sta Roma) rekla za 220 SIT. Ne vem, ali toliko morda stanejo cigarete? ^ostala sem zakrknjena in ne dam nič. V Ljubljano ne hodim, saj mi Pokojnina ne znese, da bi se vo-zito kar tako okrog. Tam menda kar mrgoli klošarjev. Prizadene Pa me beračenje v našem tele-ZQrskem mestu, odkoder so vča-s'h odtekale lepe vsote za razne namene, veliko tudi za dobrodelne. Sedanjo situacijo pa toko poznate. Mogoče boste tisto revo tudi Vi kdaj srečali na Jesenicah in kaj v*č izvedeli o tej Kranjčanki, pa Ce bi seji dalo kaj pomagati. Lepo Vas pozdravlja Vera Dolenc, Rodine 35, Žirovnica Blejska obvoznica Bitka med naravnim okoljem tlirizma in razbremenitev blejske cestne vpadnice po eni strani ltl Po drugi koristi nekaterih po sameznikov, ki temu nasprotujejo. £fe bi se rad vmešaval v štrene °bčinskim smernicam, pa ven-^Qr kot občan te občine svoje Mnenje za urejanje Bleda in nje- govega okolja izražam takole: Glede načrtovanega projekta južne obvoznice, zopet odločno protestiram in od tega stališča ne odstopam, kajti prepričan sem, da imam prav. Kakšni za boga dve obvoznici, ko pa še za eno ni denarja, dolgov pa toliko, da se čez njih ne vidi, zato pripada k temu tudi tale resnica: ena obvoznica za to gnezdo je dovolj ln še to naj plačajo tisti, ki to deželo spreminjajo v betonske industrijske cone na račun slovenskega potrošnika, našim delavcem pa ponudijo trinkgeld (po slovenski tarifi), seveda glede na oderuško cenovno politiko pri nas. In zdaj konkretno obvoznica. Kako si nekateri svetniki ali projektanti na Bledu predstavljajo blejsko cestno vpadnico. Omenja se beseda "razbremenitev", ko pa jo za vsako ceno hočejo obremeniti - govorijo eno, delajo pa drugo. Ali je to zavajanje samega sebe, tipično začasno v lastno korist ali pa so misli, ki so skregane s pametjo. O tem razmišljanju je najpomembnejše za obvoznico tole, kar je bistveno. Če bi se obvoznica speljala južno, potem bo na obstoječi vpadnici promet (zaradi naselja severno v smer proti Vintgarju, Zatrniku, Pokljuki, kamor vozijo domači in tuji izletniki (turisti), še posebej pa do manjše industrije) nezmanjšan, kar pomeni, da z obvoznico nismo rešili nič, ampak storili ogromno napako in škodo. Razen, če bi obstoječa vpadnica služila le za registracijo KR. Samo severna varianta nas lahko reši te zgrešene zamisli. Če so razlog kostanji na Rečici in morda kakšna manjša zgradba za ceno dodatne obvoznice južno (zdrsi v reko poplava ceste in še kaj), potem je bolje, da smo tam, kjer pač smo - brez obvoznice. Kajti blejska školjka ne sprejme dodatne obremenitve betonskih stebrov obvoza in tudi dodatne gradnje v centru mesta ne. Smisel obvoznice je samo ena varianta, torej (severna) do povezave na bohinjsko cesto. Torej proč od obstoječe vpadnice! Če nismo v stanju, da najdemo izhodišče med direkcijo za ceste v Ljubljani, Občino Bled in občani, potem zahtevamo, da se zadeva internacionalizira pri mednarodni arbitraži (direkcije cestnega prometa in turistične agencije). Prepričan sem, da tudi našim gostom iz tujine ni vseeno, kako se lahko poigravamo s to naravno lepoto. Poseg v čudovito naravo, osrčje turizma, bo pokazal svoje roge ali pa celo prijazen poljub, šele ko se bo za- čel dejansko uporabljati. Za storjene napake dovolj zgovorno pričajo že zlasti Gada/i center in blejska vpadnica smrti. In kdo drug je za to odgovoren kot družba nikogaršnjega storilca. C e bomo obvoznico sprejeli kot g/obalno korist tega okolja za vse nas, jo moramo obravnavati kot obvoznico in ne navoznico. Od direkcije za državne ceste in občine Bled občani zahtevamo obrazložitev tega početja. Hvala! Jože Sitar, Bled Računsko sodišče naj preveri ravnanje s proračunskimi sredstvi v Občini Domžale Svetniška skupina SDS v domžalskem Občinskem svetu ugotavljam, da domžalska županja Cveta Zalokar Oražem še vedno zavestno krši Zakon o lokalni samoupravi, predvsem 32. člen tega zakona, ki v četrtem odstavku pravi: "Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor." Župan Občine Domžale pa Nadzornemu odboru Občine Domžale noče izročiti dela dokumentacije iz preteklih let, za katero jo je nadzorni odbor zaprosil. Med drugim se izgovarja na to, da ni nikjer napisano, da nadzorni odbor lahko pregleda določene postavke za več let nazaj. Pri tem pa za različne nadzorne preglede postavlja različna merila. Nadzornemu odboru je na primer dostavila dokumentacijo, ki jo je potreboval, da je lahko pregledal poslovanje občinskega glasila Slamnik. Omenjeni nadzor je nadzorni odbor opravil na predlog Občinskega sveta Občine Domžale, ki ga vodi županja. Člani Nadzornega odbora so zato za mnenje o pooblastilih nadzornega odbora zaprosili številne pristojne institucije: Inštitut za javno upravo, Komisijo za lokalno samoupravo in lokalni razvoj pri Državnem svetu Republike Slovenije in Službo vlade za zaonodajo pri Vladi Republike Slovenije. V vseh teh mnenjih je zapisano, da mora imeti nadzorni odbor vpogled tudi v dokumentacijo za preteklo obdobje oz. da ima nadzorni odbor pristojnost pregledovati in nadzirati dosedanje in tekoče poslovanje, vezano na javno porabo v občini. Nadzorni odbor pa o različnih mnenjih niti ni bil pravočasno obveščen. Mnenje Inštituta za javno upravo z dne 27. 5. 1999je namreč prejel od ustrezne občinske službe šele 29. /2. 1999, torej z več kot polletno zamudo. Svetniki, ki podpirajo županjo, so na letošni aprilski seji pri obravnavi poročila o delu nadzornega odbora sprejeli sklep, da se ne strinjajo z nekaterimi priporočili nadzornega odbora. V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi so občinski svet, županja in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi, pa čeprav se z njimi morda ne strinjajo. Zato je nadzorni odbor v skladu s poslovnikom predlagal sklep, ki bi svetnike opozoril na njihovo zakonsko dolžnost. Sklep je H. 9. 2000 poslal županji in jo prosil, da s sprejetim sklepom obvesti svetnike na njihovi prvi naslednji seji. Županja pa ni svetnikov o omenjenem sklepu le obvestila, namreč ga je dala v obravnavo na dnevni red seje Občinskega sveta. Pri tem je ravnala nepravilno: 1. Sklep nadzornega odbora ni bil pripravljen kot gradivo za obravnavi na seji Občinskega sveta. Vsa gradiva imajo namreč natančno določeno obliko. 2. Svetniki nimajo pravice razpravljati in spreminjati sklepov nadzornega odbora. 3. Na seji Občinskega sveta ni bilo ustreznega predstavnika nadzornega odbora. V skladu s Statutom Občine Domžale namreč predstavlja nadzorni odbor njegova predsednica. Predsednica Nadzornega odbora Občine Domžale pa ni bila vabljena na sejo občinskega sveta, niti ni bila obveščena o tem, da bodo svetniki obravnavali problematiko nadzornega odbora. Županja je na seji sveta tudi izjavila, da gradiva, ki ga za svoje delo potrebuje Nadzorni odbor, ne bo posredovala, kljub dopisu Inštituta za javno upravo, mnenju Komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pri DS RS ter mnenju Vladne službe za zakonodajo. Svetniška skupina SDS ocenjuje, da domžalska županja Cveta Zalokar - Oražem zaradi neiz-ročitve potrebnih gradiv Nadzornemu odboru izvaja namerno blokado za opravljanje rednega dela Nadzornega odbora. Sum, da je s financiranjem v nekaterih proračunskh postavkah županja kršila veljavno zakonodajo, se s takšnim ravnanjem županje le še utrjuje. Zato smo svetniki SDS že informirali ustrezne državne organe, ki imajo zakonsko možnost, da nalože Računskemu sodišču pregled spornih postavk v domžalskem proračunu. Svetniška skupina SDS Domžale Zakon o vojni odškodnini Dne 29. 9. 2000 je bil pod rti briko "Prejeli smo" objavljen članek "Zakon o vojni odškodnini" Združenja žrtev okupatorjev /94/ - /945. Pisec članka ponovno enostransko razmišlja o usodi tega zakona in po svojih merilih skuša presojati vzroke in cilje še do sedaj nesprejetega zakona. Kot vzroke omenja neke mračne pronacistično usmerjene sile, ki skušajo nagraditi sodelavce okupatorjev itd. Vprašujem vas, kje ste izbrskali tako lažnivo trditev, katere ost naj bi bila uperjena ponovno na prisilne mobiliziran-ce, ki so vam že od leta /997 boleč trn v peti. To dejstvo je dokazano s številnimi vašimi dosedanjimi članki. V nadaljnjem ugotavljanju navajate amandmaje vlade v besedilu /., 2., 3. in 4. točke odstavka amandmaja. Po našem mnenju ste zagrešili namerno ali nenamerno napako, ko navajate, da je za mobilizirance predlagano 15.000 SIT za mesec vojnega nasilja. V isti sapi pa se v zadnjem odstavku hudujete nad premajhno razliko med izgnanci in interniranci ter prisilnimi mo-biliziranci, ki naj po vaši navedbi znaša borih 2000 SIT. Le kje ste vzeli tako računico, saj so vse razlike med posameznimi kategorijami precej večje kot 2000 SIT. Strinjamo se z vami, da je predvidena odškodnina za vse kategorije bore majhna in da zakon do danes še ni sprejet. Pri tem pa se ponovno spotikate ob mobilizirance in trdite, da so bili le-ti v razmeroma boljšem položaju od drugih. Podeljene naj bi jim bile vse državljanske pravice, čeprav je znano, da je okupator z dekretom razglasil vse prebivalce Gorenjske in Spodnje Štajerske za začasne nemške državljane in to predvsem zaradi tega, da je lahko opravičil izvedbo prisilne mobilizacije. Imeli naj bi osebno svobodo, dobivali naj bi plačo (ali je vojaški mesečni minimalni prejemek za vas plača?), koristi- li naj bi dopust in druge ugodnosti. Kaj takega lahko trdi le človek, ki ne pozna ali noče poznati vojaškega življenja v vojni, posebno še v tuji vojski, kjer ni možno govoriti o osebni svobodi in drugih človeških pravicah. Vaši člani, vključno s predsednikom vred, niso nikoli okusili nemškega vojaškega stroja, kije zahteval komuniciranje izključno v nemščini, zatiral vsako izražanje pripadnosti slovenskemu narodu,... Predvsem pa nikoli niste poznali bojev na fronti, kjer smo bili večino služenja vojske izpostavljeni stalni smrtni nevarnosti in smo služili kot topovska hrana. Tudi ne poznate nemogočih razmer v ujetništvu, kjer so lakota in bolezni pokosili veliko naših fantov. Ali vam število 15.000 naših padlih in umrlih med vojno ne pove ničesar? Na koncu pa še zlobno trdite, da so si mobiliziranci premoženje še povečali. Le kdo in kako? Ne bi se spuščali v vaše spore z Društvom izgnancev Slovenije, saj nam je vaše stališče do njih znano. Vedno mećete na njih smrdljivo blato, pa čeprav so bili vaši sotrpini. Govorite o povesti-cah, ki da jih trosi zgoraj imenovano društvo, ki jim verjamejo samo dojenčki v jaslicah, kar je izključno vaša stvar, za nas pa je smešno in obsojanja vredno. Na koncu pa bi vas spomnili na vaša bahava nekdanja napovedovana o plačilu vojne odškodnine od Nemčije, Italije in Madžarske, ki so se izkazala kot lažna propaganda, s katero ste in še vedno zavajate peščico svojih članov. Moramo pa se z vami strinjati, da nobena od vlad nove Slovenije ni imela poguma uradno zahtevati vojno odškodnino od povojne Nemčije, niti podpreti vsa prizadevanja društev, ki združujejo žrtve vojnega nasilja. Skrajno žaljivo pa je v zvezi s tem vaše namigovanje, daje tak rezultat cilj poslancev pomladnih strank, ki so bile pretežno v opoziciji in so nas skušali podpirati, a so vedno naleteli na odpor pozicije. Pričakujeva od vas, da bostte v prihodnje prenehali s pisanjem tako žaljivih člankov polnih laži in klevet, ki se jih vaš predsednik poslužuje že dobra Š leta. Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1943 - 1945 predsednik: Jože Ahačič, dipl. ing. Ermanovec odprt le ob vikendih Sovodenj - Člani planinskega društva s Sovodnja sporočajo, da bo planinska koča na Ermanovcu (964 m) od nedelje, 15. oktobra, prek zime in do konca aprila oskrbovana le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Zaključene družbe pa se za obisk med tednom lahko najavijo po telefonu predsednika sovoden-jskega planinskega društva Lovra Telbana 695-022. Ivan Grohar in Škofja Loka Slavnemu mestnemu županstvu v Škofjiloki. / Dne 24. junija t.l. proti 3. uri zjutraj gre Ivan Grohar stanujoč v Škofjiloki štv. 41 po glavnem trgu, ter začne na ves glas uriskati, tako da so Se v obližji ljudje iz spanja zbudili ker je stem Vriskanjem nočni mir kalil. / Grohar je bil že Poprej zaradi uriskanja od patrole opominjan ln on pa nalašč ponoči patroli iz uriskanjem Nasprotuje. Priča nadstražnik Anton Kermc. Mestno stražništvo v Škofjiloki dne 24. junija 1905." Tako je vrli stražmojster županu založil umetaka, Ove listini na to temo je v občinskem arhi-Vu našel loški arhivar France Štukl in ju obja-nl v Loških razgledih XV (1968). "Ker sta zanimivi za poznavanje takratne presoje spodobnosti in slikarjevega osebnega življenja, ju objavljamo, in sicer v nespremenjeni obliki." Najdimo tedaj še drugo, spisano dne 5. septembra 1905 od istega "avtorja". T>ne 5. septembra t.l. ko se je poročil gospod *va/i Karlin iz gospodično Marijo Pajer v ^kojjtloki. / Po končani poroki in sveti maši čakajo pre(i velikim} vrati farne cerkve sv. Jakoba v Škofjiloki sledeči gospodi in sicer: / Ivan Gro-, hf*r hštv. 40, Anton Gaber hštv. 14, Ludvik jtikuš in Viktor Deizinger hštv. 31 vsi iz Škofje-oke in Anton Marguč iz Studenca hštv. 4, sleti so vsi vsak svoj rekelc iz sebe in so rokave od Piše: Miha Naglic Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon eden druziga skupaj zvezali. / Ko prideta gori imenovana poročenca iz cerkve vun, za sačijo jih gori navedeni g. iz zavezanimi rokavi in zahtevajo od gospoda Ivana Kari ina, da mora za nevesto 20 K plačati in potem jih pustijo naprej. / Kakor se je pozvedilo je Karlin dal zahtevanih 20 K. / Ker se je to nespodobno dejanje na javni ulici pred farno cerkvijo godilo in sploh v pohujšanje ljudem in posebno mladini, - ker so bili tako rekoč brez rekeleov in v pijanem stanju ker so se ljudje nad tem fantinam zelo zgledovali. / Priča Ivan, Franjo in Jakop Kalan kapucinsko predmestje štv. 6 in Leopold Hafner štv. 100 oba iz Škofjeloke kateri dokažejo da so na unstran imenovani fantje se pregrešili iz siljevanje proti poročencam Ivanu Karlin..." Razmerja med Groharjem in Škof jo Loko seveda ne smemo presojati le po teh dveh virih. Večina takratnih meščanov je umetnika najbrž res doživljala kot sirotnika, vedno lačnega in žejnega. Nekateri od loških meščanov so v zapuščinski razpravi na okrajnem sodišču v Škofji Loki po slikarjevi smrti prijavili svoje terjatve: gostil-ničarka Elizabeta Dolinar 879 K 77 h, odvetnik dr. Karel Iriller za menico 124 K 99l\, Min-ka Jantarjeva zase 112 K, za brata Antona 132 Ivan Grohar, Cvetoča jablana, 1907 K, njegov največji upnik pa je bil industrijalec Franc Dolenc- 1117 K 93 h! Vsi so bili poplačani iz vsote, ki se je zbrala s prodajo njegovih slik. Umetnik torej nt ostal mestu pod Lubni-kom ničesar dolžan, v obratnem razmerju pa velja ravno nasprotno: Škofja Loka je Groharjeva velika dolinica, saj jo je ovekovečil v svojih delih. Oljna slika Škofja Loka v snegu, 1905, ki jo hrani Narodna galerija v Ljubljani, je gotovo najlepša upodobitev tega mesta. Po avtorju je mesto poimenovalo Groharjevo naselje, eno od osnovnih šol, galerijo na Mestnem trgu ter slikarsko kolonijo. Grohar je v Škofji Loki preživel več daljših obdobij v letih /896-1902 in 1904-/1. Znane so barbizonske epizode, skupna slikanja z Jakopičem in Sternenom. Iz teh ustvarjalnih druženj v mestu in okolici so nastala nekatera najboljša dela slovenskega impresionizma. Najbolj znane Groharjeve slike iz loških obdobij so: Kamnitnik, Vrbe ob potoku, Pogled z mojega okna. Snežni metež v Škofji Loki in Škofja loka v snegu, vse iz leta 1905. Pozneje tu nastanejo še Štemarski vrt. Cvetoča jablana in Sejalec (vse /907), pa prizori kmečkih del (Snopi, Krompir, obe /909, Mož z vozom, Hribček, obe /9/0)... To so velika in trajna dela. Ob njih pa ne smemo pozabiti, v kakšnih razmerah so nastajala. Groharjeva prebivanja v Loki niso bila samo občasna vese-/jačenja. veliko je bilo tudi samote in lakote. KRONIKA ureja: Helena Jelovčan NESREČE Kolesar med prevozom v bolnišnico umrl Poljce - Petek, 13. oktobra, je bil črn dan za 50-letnega Franca J. iz Žirovnice in 19-letno Diano K. z Jesenic. Malo pred sedmo uro zvečer je Diana K. z jugom vozila po regionalni cesti od Rodin proti Poljčam. V levi nepregledni ovinek pri Poljčah je pripeljala po nasprotni strani ceste, takrat pa je nasproti prikole-saril Franc J. Voznica ga je v čelnem trku zadela. Padel je na pokrov avtomobilskega motorja, nato v vetrobransko steklo in na streho ter slednjič obležal na cesti. Kolesarje med prevozom v jeseniško bolnišnico umrl, medtem ko je povzročiteljica nesreče huje ranjena. Policisti jo bodo kazensko ovadili. Franc J. je 22. letošnja žrtev prometa na Gorenjskem. Lani v enakem času je bilo 30 mrtvih. Zbil pešca in odpeljal Žiri - 61-letni domačin Viktor F. je v soboto, 14. oktobra, ob sedmih zvečer vlekel ročni voziček ob desni strani Dobračevske ulice v Žireh. Nasproti je pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila, domnevno Zastave bele barve. Zaradi neprilagojene hitrosti je v ostrem, nepreglednem desnem ovinku zapeljal na levo stran ceste in trčil v pešca. Viktorja F. je odbilo na travnik, kjer je obležal huje ranjen, povzročitelj pa po trčenju ni niti ustavil, ampak peljal naprej. V nedeljo so policisti našli "pobegli" osebni avto. Lastnika je prijela ljubljanska patrulja in ga pripeljala na škofjeloško policijsko postajo. Lastnik nesreče ni priznal, prijavil je, da so mu avto ukradli. Policisti zato še zbirajo obvestila, v preiskavo pa se je vključila tudi komisija urada kriminalistične policije. Kdor bi o nesreči oziroma povzročitelju karkoli vedel, naj pokliče 113. Iz ovinka naravnost in v drevo Besnica - V nedeljo okrog pol poldneva je Barbara Š. z jugom vozila v Zgornji Besnici proti Kranju. Zaradi neprilagojene hitrosti jo je v ovinku vrglo s ceste. Trčila je v drevo ob njej. Posredovali so kranjski poklicni gasilci, ki so razklenili pločevino, reševalci pa so lažje ranjeno voznico prepeljali v bolnišnico. • H. J., foto: A. Ž. Prodajalka in tatica Tržič - Hišni prodajalci znajo biti včasih prav neprijetno vsiljivi, med njimi pa se kdajpakdaj najde tudi kakšen nepridiprav. Z enim od njih je imela v petek bližnje srečanje Tržičanka Ernestina Ž. V njeno stanovanje je prišla neznana ženska in jo uspela prepričati, da je kupila bluzo. Ko je šla Ernestina v soboto po denar, je ženska stopila za njo. Nenadoma je zaigrala slabost ter prosila za kozarec vode. Ernestina je odšla v kuhinjo po vodo, neznanka pa je medtem iz omare ukradla 60.000 tolarjev. Gre za žensko, staro okrog 50 let, temnejše polti in močnejše postave, z videzom Romkinje. Policisti za njo še poizvedujejo. Vlomilec prišel skozi okno Bled - V nedeljo zvečer je neznanec skozi okno vlomil v stanovanjsko hišo na Koritenski cesti. V kleti ni našel ničesar zase, v predsobi je ukradel tri denarnice z denarjem in dokumenti, v spalnici pa šatuljo z nakitom. Lastnike je oškodoval za okrog 800.000 tolarjev. Pivski spor Kranj - V soboto zvečer je 17-letni Aleksander I. iz Kranja pil v gostinskem lokalu na Mlaki in se spri z 41-letnim Alojzijem D. Med prepirom je Aleksander segel po pivskem vrčku ter ga razbil na Alojzijevi glavi. Alojzij je lažje ranjen, Aleksandru pa policisti obljubljajo kazensko ovadbo. • H. J. Kakršen sin, takšen oče Jesenice - Običajno je smer obratna, v nedeljo okrog enih zjutraj pa seje začelo z mlajšim iz jeseniške družine K. Eden od policistov, ki sta bila takrat v prostorih mejne policije na železniški postaji, je zaslišal močan ropot, kot bi nekdo metal smetnjake. V bližini prevrnjenega smetnjaka je opazil 21-letnega Gregorja K., ki nad nameravanim policistovim postopkom očitno ni bil prav nič navdušen. Policista je žalil in ga hotel udariti. Drugi udarec mu je tudi uspel, policista je zadel v obraz in ga zbil na tla. Policist mu je seveda vrnil milo za drago, Gregorja K. je obvladal s strokovnim prijemom. Takrat se jima je pridružil še drugi policist in skupaj sta mladeniča umirila. S postopkom pa se ni strinjal Gregorjev oče Stanislav K., ki je prav tako pritekel zraven. Enega od policistov je odrinil od sina, tako da sta policista morala poseči po prisilnih sredstvih, če sta hotela umiriti oba nasilneža. Očeta in sina so prevzeli policisti na jeseniški postaji ter ju pridržali. Med postopkom pa si Gregor očitno ni mogel kaj, da ne bi brcnil še v lesena vrata govorilnice in jih poškodoval. Oba bodo policisti ovadili kaznivega dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. • H. J. V soboto se je iztiril potniški vlak nad blejsko Zako Skalil lztiTilsi vliik Osem potnikov, sprevodnika in strojevodja so jo na srečo odnesli brez prask, škode je za najmanj osem milijonov tolarjev. Bled, 17. oktobra - Do nesreče je v soboto ob 6.37 prišlo zaradi skal, ki so se odkrušile od skalnate gmote kakšnih 30 metrov nad železniško progo in zgrmele nanjo. Skala, ki je iztirila dizelski motorni potniški vlak z dvema vagonoma, je merila 130-krat 60 centimetrov. Vlak 42-43 z dvema vagonoma, ki je v soboto vozil na progi od Nove Gorice do Jesenic in nazaj, je bil dolg dobrih 44 metrov. Okrog 5.20 je prvič pehal skozi blejski predor proti Jesenicam, kjer je čakal do 6.20, nato za z vsega osmimi potniki "ritensko" spet krenil proti Novi Gorici. Ko je bil mimo železniške postaje na Bledu, je zavil v 200 metrov dolg predor in začel pospeševati. Kakšnih 200 metrov od predora, gledano proti Bohinju, je strojevodja Darko Komelj za ovinkom na tirih in ob njih nenadoma opazil skale. Hitro je zaviral, vendar je s prvim vagonom kljub temu trčil v veliko skalo. Ob trku je prvi vagon dvignilo s tirov, zaradi potisne sile pa seje prednji del vlaka po kakšnih dvajsetih metrih iztiril levo s proge. Ustavil se je šele trideset metrov nižje na strmem pobočju nad kampom Zaka, kjer se je s prednjim delom zaril v zemljo. Zadnji del vlaka je pri tem dvignilo v zrak in je tik ob robu proge tudi obstal. Kot rečeno, je bilo na vlaku osem potnikov, dva sprevodnika in strojevodja. Nihče ni bil ranjen. Na veliko srečo. Težko si je namreč zamisliti, kako bi se izšlo, če se vlak ne bi ustavil, ampak peljal naprej proti kampu. Mesto nesreče si je ogledala tudi komisija urada kriminalistične policije. Ugotovila je, da so iztirjenje povzročile skale na progi, ki so se odkrušile s pobočja nad njo. Škode je po nestrokovni oceni za najmanj osem milijonov tolarjev. Poškodovan je prvi podstavni voziček, proga v dolžini tridesetih metrov, pretrgal pa seje tudi telekomu-nikacijski kabel, ki poteka ob progi. Ta je bila za železniški promet zaprta vso soboto in večji del nedelje. • H. J., foto: D. Gazvoda Roparju stopili na prste Bled - O ropu pred diskoteko Vinjeta na Bledu 8. oktobra, v katerem je tedaj še neznani moški oropal Jureta A., smo že poročali. Prejšnji teden so radovljiški policisti roparju prišli na sled. Kaznivega dejanja so osumili Josipa L., pri katerem so našli tudi Juretov GSM aparat siemens C 25. Kazenska ovadba sledi. Tatici sta se potuhnili v kleti Radovljica - V četrtek dopoldne sta neznanki prišli v odklenjeno stanovanjsko hišo Pavline P. in se skrili v kleti. Lastnica, ki je bila takrat v kuhinji, je ob 11.40 odšla od doma in hišna vrata zaklenila. Neznanki sta po njenem odhodu pregledali pritličje in iz lesenega zaboja v dnevni sobi odnesli prenosno kovinsko blagajno z denarjem, nakitom in originalnim ključem blagajne. Odšli sta skozi kuhinjsko okno. Pavlino P. sta okradli za približno 300.000 tolarjev. Vlomilec v sankaški koči Žirovnica - Med 8. in 13. oktobrom je neznanec prišel do sankaške koče na Rodinah. Na kletnih vratih je odtrgal ključavnico obešanko in iz kleti ukradel dva litra medu ter štiri litre borovničevca. Vlomil je tudi polkna točilnice, razbil steklo i$ zlezel skozenj. Iz točilnice je odnesel glasbeni stolp samsung z zvočnikoma. Skupne škode je za najmanj 80.000 tolarjev. Mobitel prijavil goljufa Kranj - Kranjski policisti so pred dnevi obravnavali 34-letnega Faika S. iz Škofje Loke, ki naj bi ogoljufal Mobitel. Novembra if) decembra lani je v centru Mobitela v Kranju sklenil naročnišk' razmerji za GSM aparat. Od takrat ni poravnal nobenega računi Mobitelu po prvi pogodbi dolguje dobrih 90, po drugi pa dobrih 186 tisoč tolarjev. Podobne goljufije bodo policisti kazensko ovadili tudi 57-letnC ga Džaferja R. iz Ljubljane. Ta je novembra pred dvema letorrtf sklenil naročniško razmerje v Mobitelovem centru v Kranju, °» lanskega aprila pa računov ni več plačeval. Dolžan je dobrih 13" tisočakov. Oskrunjeni grob Boh. Bistrica - Med četrtkom in petkom je neznanec na pokopališču v Bohinjski Bistrici na enem od grobov izruval n&' grobni marmorni spomenik ter ga podrl na tla. Spomenik seje r* zletel, škode pa je za 180.000 tolarjev. Seveda je ob tem dejanji treba pripisati, da ne gre zgolj za denarno, ampak tudi moraln0 škodo, ki jo je povzročil vandal. • H. J. Na kranjskem sodišču se je nadaljevalo sojenje Jožetu Bogataju Metadona je bilo preveč Na drugi obravnavi je pričala tudi nekdanja pripravnica v Centru za socialno delo v Kranju, ki je kmalu ugotovila, da je vsak teden nastajal višek metadona. Kaj se je z njim počelo, ne ve. Kranj, 17. oktobra - Včeraj se je v razpravni dvorani Okrožnega sodišča v Kranju nadaljevala sodna obravnava zoper Jožeta Bogataja, ki je obtožen, da je med leti 1993 in 1996 kot socialni delavec v Centru za socialno delo Kranj (CSD), zadolžen za odvisnike od mamil, zlorabil uradni položaj z namenom premoženjskega okoriščanja, omogočal uživanje mamil in z zlorabo svojega položaja kršil spolno nedotakljivost nekaterih zasvojenk. Tokrat so pred tričlanski sod- tovila, da vsak teden nastajajo ni senat, ki mu predseduje sodnik Igor Mokorel, stopile nekdanje zasvojenke, ki so k ob-dolženemu sredi devetdesetih let hodile na terapijo in njihove mame. Pričala je tudi Barbara T., ki je v obdobju september 1994 - maj 1995 delala kot pripravnica v CSD in tako sodelovala z obdolženim Bogatajem ter vodila evidenco danih količin metadona odvisnikom, ki so se zdravili v okviru meta-donske terapije. Recepte zanje je navadno Bogataj dvignil v Ljubljani pri dr. Branki Čelan Lucu. Po nekaj mesecih je ugo- viški metadona, o čemer je redno vodila osebno evidenco, nazadnje pa svojo ugotovitev tudi prijavila. "Bogataj je dvigoval tudi recepte za odvisnike, ki so se zdravili v komunah. Kaj je storil s tistim metadonom oziroma z viškom, ne vem in ga nisem spraševala," je še dejala nekdanja pripravnica v CSD. Ana D., mati Mojce, nekdanje zasvojenke s heroinom, ki je k obdolženemu hodila na terapijo, je sodnemu senatu zatrdila, da je Bogataj njeni hčerki dajal dodaten metadon, čeprav gajih je dajala že dr. Čelanova v Ljubljani, pri kateri se je hčer zdravila v okviru programa "Človek". Obdolženi je odvrnil, daje metadon izročal le po vnaprejšnjem dogovoru z dr. Če-lanovo. "Z obtoženim nisem imela nobenih težav in mi je pomagal, da sem se pred šestimi leti rešila zasvojenosti od heroina," je sodnemu senatu povedala In-grid P. Dodala je, da je sama pri njem iskala pomoč. Njeno zgodbo je kasneje potrdila tudi mati Marija, ki je pojasnila, da je bil ves metadon, ki ga je njena hči prejemala, evidentiran v CSD. "Enkrat je imela tudi hudo abstinenčno krizo, zelo je trpela, se valjala po tleh, z glavo tolkla ob steno in tedaj sem poklicala Bogataja v Škofjo Loko, naj ji pomaga. Dal ji je tri kapljice metadona, da se je pomirila," se spominja Marija, ki je dodala, da je bila tedaj hči prl' pravljena tudi skočiti skoZ' okno, zato je Bogataju hv^' ležna. Rebeka V. se ie nrav tak? bil se je prav sestajala z Bogatajem, ker je tedaj v Kranju edini, ki seje varjal z narkomani. Slišala je Z* dve zasvojenki, da sta irnel spolne odnose z obdolženin1: njej pa tega ni nikoli ponujal-dveh letih ji je približno dese1' krat izročil dve ali tri table16 metadona: "Zanj sem salT!^ prosila, saj če ga ne bi dobila. " zagotovo kupila heroin." Boga odvrnil, da ie metado taj je prejemala ,.Ja le v začetnih tedni terapije, ne pa v obdobju dve let. Kasnejše priče so govoru tudi o tretjem očitanem dejan), - kršitve spolne nedotakljivost'' zato je bila javnost iz obravna izključena. Sojenje bo poteka' ves teden. • S. Subic Torek, 17. oktobra 2000 GORENJSKI GLAS VEČ KOT ČASOPIS 25. STRAN • GORENJSKI GLAS AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA oktobra 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Čimveč uspešnih nastopov Kar lep čas so razmišljali, kakšno ime bi si nadeli v sestavi narodnozabavnega in zabavna tria s štirimi člani in Pevko. Potem pa jim je šinilo, Ja so bili kraji v spodnjem delu G°renjske z Mengšem poznani P° slamnikih. Zakaj pa ne bi bili torej ansambel Slamnik. 5*kaj pa ne? In tako so postali Sami mladi, polni volje in želje Po nastopanju, pri čemer natančno vedo, da brez vaje ne bo Uspehov. Dvakrat na teden imajo ^je, enkrat pri Tomažu Kušarju, drugič pa Gregorju Žunu. Sicer Pa so v sestavi ansambla Slam-Tomaž Kušar iz Mengša, ki IJra kitaro in klaviature, Rok Ur-janija iz Loke pri Mengšu igra "armoniko, sestra Urša pa je Tomaž Kušar pevka v ansamblu. Jure Šinkovec iz Mengša igra električno kitaro, Gregor Žun pa bas kitaro. Tomaž Kušar je študent prvega letnika Pedagoške fakultete (matematika in fizika) igra pa že deset let. V prostem času rad kolesari, ena od njegovih želja pa je uspeh z ansamblom. Rok Ur-banija je dijak na ekonomski srednji šoli, harmoniko pa igra že osem let. Domaje iz Loke, rad kolesari, uspeh z ansamblom pa je tudi njegova želja. Rokova sestra Urša študira solo petje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, poje pri pevskem zboru sv. Mihaela v Mengšu, sicer pa je absolventka geografije. Glasbo ima za konjiček ob prostem času. Jure Šinkovec iz Mengša je samouk na električni kitari. Je gasilec, tabornik, igra badminton, odbojko, želi pa si, da bi dokončal šolo. Študira elektrotehniko. Gregor Žun, dijak kamniške gimnazije iz Mengša pa je vodja ansambla. Igra baskitaroin bariton. Njegova velika želja je, da bi ansambel čimbolj uspel in da bi čimveč nastopal. Igra pri Mengšeki godbi, ob prostem času pa tudi nogomet in košarko. Ansambel Slamnik bo ta petek, 21. oktobra, nastopil ob 19. uri na prireditvi Izbiramo najtežje pridelke Slovenije v kinodvorani Zadružnega doma v Cerkljah. Vodja ansambla Gregor Žun pa je dosegljiv po telefonu 041/536-570. KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Gorenc ob 15.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvenci 88.9 FM - stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje je SVEČARSTVO STORŽIČ IN TRGOVINA NA DROBNO, FRANC ŠTRUKELJ, s.p., PARTIZANSKA 11, TEL. 04/59 63 218. Bliža se praznik - dan mrtvih. Počastili bomo spomin naših najdražijih in obenem prižgali svečko. Najcenejše in najkvalitetnejše sveče kupimo pri današnjem pokrovitelju. Nudijo vam vse vrste sveč, od najmanjših, srednjih, velikih in v paketu. Da vam olajšamo vaš trud, jih lahko kupite v kiosku ob farni cerkvi v Tržiču 30., 31. oktobra in 1. novembra. Odprto ves dan! Pozor! Pokličite tel. številko pokrovitelja in želene sveče vam pripeljejo na dom. Pokrovitelj g. Franc Štrukelj se vsem svojim strankam zahvaljuje za zaupanje. Nagradno vprašanje: Kaj je posebnost pokrovitelja? KUPON: Ime in priimek:...................................................................... Naslov:................................................................................. Tel.:..................................................................................... Odgovor:.............................................................................. Kupone pošljite na naslov Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marijan Murko ■fc ■• Mi * ■ Itadio Triglav 96 rti IIZ Gorenj/ko Rok Urbanija Jure Šinkovec Koncert v Mengšu Mengeš, 16. oktobra - Moški komorni Zvon letos praznuje 25-letnico obsotja in nastopanj. Z jubilejnim koncertom se bodo člani zbora predstavili na koncertu v soboto, 21. oktobra, ob 20. uri v dvorani kulturnega doma v Mengšu GLASBENIKI MESECA - KUPON Na kaj vas spominja ime ansambla? I^linJ>riimek:_ Naslov^_ Kup, 0n< nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. ARION ODGOVARJA Sjf RA: OKTOBER nada bi vas povprašala, kaj se mi bo dogajalo v mesecu Ktobru. Čutim, da bo ta mesec zame izredno pomemben in lJS,'rT1' c*a me mo-i' občutki ne varajo. Hvala za odgovor in Pozdravljeni. DOLORES: ast ^ °|3^utW vas zagotovo ne varajo, o čemer pričajo tudi _ r°'°ški podatki v vaši natalnt karti, še posebej moćno oudarjeno znamenje Škorpijona. V tem mesecu boste imeli ti f v? z ; denarjem, kar pomeni, da boste uspešno znali reši- "£di manjše dolgove iz preteklosti. Vaš finančni položaj bo Obilen, kar vam bo prineslo olajšanje, dfef ćustvenem področju vas najbolj opozarjam, da ne bo-bor ?rezar1tevni in trmasti, kajti ti dve lastnosti vam lahko najavo" - oc'uieta- k° boste vzpostavljali nov kontakt. Izkoristite i sarm in ne bodite preveč obremenjeni s svojimi pričako Jty in stvarj bodo lepo tekle same od sebe. in 22ac'rV' tretjini meseca se obeta možnost dodatnega dela lje*?s'užka, ideje v tem obdobju obvezno spravite tudi v živ- ARION KUPON Va ISemu vprašanju obvezno priložite kupon in poleg napišite tudi vašo šifro in rojstne podatke. ČISTA lO-KA RADIA GORENC ... TRGOVINA META, TRŽIČ... TRGOVINA VENUS, TENETIŠE... Dostikrat smo vas povabili medse, pa naj vas še enkrat! Vabljeni na frekvenco Gorenca, ta četrtek ob 18.30... Na 88,9 vas pričakujeva Ervin in Mojca... z glasbo, nagradnim vprašanem, evergrini, zanimivostmi in informacijami... Iskrene čestitke Albini K. iz Žirovnice in Stanetu K. z Jesenic. In vi?! Že veste, komu pripada začetni verz "Bilo je v maju..." L, 2., 3. - PIŠITE! Za vsak glasbeni okus - Čista 10-ka - ponovno 19. oktobra zvečer - do takrat, srečno! Čista 10-ka Radia Gorenc 1. Rok'n'band - Verjemi (6) 2. Obvezna smer - Pojdi z menoj (4) 3. Botri - Srečen z njo (2) 4. Tabu - Dobra vila (3) 5. Remi band - Moje punce NOVO! NOVO! NOVO! 6. Raf in band - Imam te dovolj 7. Riko in piloti - Češnja 8. Barbara - Moja mala skrivnost 9. Ritem planet - Nevihta 10. Biga foot mama - Fenomen GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE Š1 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE PREJMEJO: ANGELCA KOKALJ, Ševlje 34, 4227 SELCA TANJA FRANK, Kilovče 13, 6255 PREM LOJZE ALBREHT, Puštal 140, 4220 ŠKOFJA LOKA Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON št. 42 1. NATALIJA VERBOTEN - Rdeč ferari 1. MODRI VAL - Primorske kelnarce 3. PREROD - Slavčk« več ne pojo 4. SESTRE BUDJA - Jodlarska ljubezen 5. ans. MIKOLA - V novo tisočletje DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC » Trgovina z oblačili RUTA, Stara cesta 8, Vrhnika, 031 757 775 Vprašanje: Napišite vsaj tri vrste ženskih naglavnih pokrival? Nagrada: okrasna ruta • Štirn d.o.o., Idrijska cesta 11, tel.: (01) 750 22 40, fax: (01) 750 22 42 Vprašanje: V katerem kraju se nahaja podjetje Štirn d.o.o.? Nagrada: Delovna obleka BPB Plačo Odgovore pošljite do sobote, 21. oktobra 2000 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut..." Nagrajenca z dne L oktober 2000: • Gostišče Julči, Ljubljana: Marjan Pavliha, Vegova 5a, 1230 Domžale • Vrtnarija Najdi, d.o.o., Cerknica: Mihaela Nakrst, Hribarjeva 21, 1234 Mengeš _ Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 01 750 9 360. Spremljate nas lahko: Notranjski radio 107.1 & 91.1 MHz. Pokličite (01) 754 1 632 ob nedeljah med 20.21 in 22.00 uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujejo - Šerif -Večerna Zarja - Črni gad - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D O O D „ D c n@"Z7«.a D^LlDKlaz Logitac • Trtmlk* 141 • tal.:0l/7M4-220*fax:DI/7S4l «12 VASA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče UONJl^ti gtula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 23.10.2000 Popevke: 1. Čudna stvar denar - Ditka Haberl 2- Ognjemet - Moni Kovačič On je rekel sonce - Marjetka Falk Nz - viže 1. Mornarska - Igor in Zlati zvoki 2. Mamina peka - ans. Zarja 3. Lastovke - Sestre Budja Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. Sonce iz srca -Natalija Verboten 2. Rože iz domačega H vrta - Slapovi VAŠA PESEM A GLASUJEM ZA Popevko: Narodno/abavno vi/o: Ime in priimek: Naslov: Pošta: HALO • HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročito za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. <3 KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 411-HH7, 251-IH-H7 METEOR, d.o.o. Stara c, l, Cerklje HOKO - kombi prevozi Tel.: 596-38-76, 595-77-57 AVTOBUSNI PREVOZI DRI NOVEC PAVEL Rekreacijsko drsanje v Ledeni dvorani BLED V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA 0 2 ara VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel 202-55-22, 23. oktobra, ob 9.00 in 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 531-49-60, 30. oktobra, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 586-33-00, 23. oktobra, ob 18.00 B&B ŠK. LOKA, tel 515-70-00,6. oktobra ob 9.00 in ob 17.00 Trst 31.10. Madžarske toplice od 2.11.-5.11. Lenti 21.10.,28.10.,2.11.,Lidl 24.10. Palmanova + tovarna čokolade 14.11. 19.10., 28.10. Lenti, 26.10. nakupi ITALIJA (tovarna čokolade), Palmanova, Portoquaro, 2.11. popoldanski nakupi Italija - Eurospin+Trst 16. do 18.11. Češka tel.: 252-62-10, 041/ 660-658 Zanesljivost, kvaliteta in cena prevozov so razlog za nakupovalne izlete v: Lenti vsak čet. in sob.;Trst 1. in 3.'sred., Udine (Alpe-Adria) 2. sreda, Palmanova 4. sreda, Celovec 1. in 3. torek v mesecu Ostali prevozi (do 16 oseb) po dogovoru GSM: 041/734-140 Trst 18. 10., Lenti 18. 11. Tel.:533-10-50, 041/74-41-60 Drsališče obratuje vsako soboto od 20.00 do 21.30 ure. Cene kart: odrasli 600 SIT, otroci do 14 let 300 SIT, izposoja drsalk 500 sit. _ Petek, 20. oktobra, ob 20.00 uri, dvorana Zdraviliškega doma: nastop vokalnega seksteta Vigred PD Dobrna pod vodstvom Franca Golčerja in Folklorne skupine PD Dobrna pod vodstvom Marice Pasarič.__............... V prodaji so že karte hokejskih tekem na Jesenicah za sezono 2000/2001 CENE CELOLETNIH VSTOPNIC: sedišče 15.000 SIT, stojišče 10.000 SIT, študenti, dijaki in šolarji 5.000 SIT CENE DNEVNIH VSTOPNIC: sedišče od 800 do 1.500 SIT, stojišče od 500 do 1.000 SIT OZARA Slovenija, Nacionalno združenje za kakovost življenja Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem? Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec? Oglasite se v društvu OZARA, enota Kranj, na Kidričevi 6 v Kranju, tel.: 04/ 23 62 610. GLASOV KAŽIPOT Teden vseživljenjskega učenja Ljudska univerza Radovljica, Društvo za zdrav osebnostni razvoj Radovljica in Knjižnica A. T. Linharta v Tednu vseživljenjskega učenja od 16. do 22. oktobra organizirajo: V enoti Knjižnice A. T. Linharta, Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled: od 16. do 22. oktobra delavnico Pomoč pri delu z računalnikom in internet, kjer vam bodo pri izpopolnjevanju dela z osebnim računalnikom na pomoč priskočili strokovnjaki, lahko pa boste poskusili tudi deskati po internetu; jutri, v sredo, 18. oktobra, se bo ob 17. uri začela delavnica Predstavitev biodina-mičnega gospodarjenja z zemljo, kjer bo nekaj osnovnih dejstev predstavila Veronika Pahor iz društva Ajda, v četrtek, 19. oktobra, pa se bo prav tako ob 17. uri začela delavnica z naslovom Ustvarjalnost v tretjem življenjskem obdobju, na kateri bo o psiholoških spremembah in možnostih ustvarjanja v tretjem življenjskem obdobju predaval dr. Vid Pečjak. V enoti Knjižnice A. T. Linharta Bohinjska Bistrica bo prav tako od 16. do 22. oktobra potekala delavnica Pomoč pri delu z računalnikom, danes, v torek, 17. oktobra, se boste lahko udeležili Glasbene delavnice za otroke, jutri, v sredo, 18. oktobra, delavnice Tehnike slikanja na steklo za odrasle, v četrtek, 19. oktobra, pa delavnice z naslovom Predstavitev biodinamičnega gospodarjenja z zemljo. Delavnice bodo v torek, sredo in četrtek potekale v sobi Doma Joža Ažmana, začenjale pa se bodo ob 19.30. Dan odprtih vrat Škofja Loka - Društvo "Projekt Človek" in Terapevtska skupnost vabijo v Tednu vseživljenjeskega učenja na dan odprtih vrat, ki bo jutri, v sredo, med 11. in 13. uro v prostorih Terapevtske skupnosti Društva "Projekt Človek" v Sopotnici pri Škofji Loki. Okrogla miza ob Tednu vseživljenjskega učenja Jesenice - Ljudska univerza Jesenice prireja ob Tednu vseživljenjskega učenja jutri, v sredo, oktobra, ob 11. uri v sejni sobi Občine Jesenice okroglo mizo z naslovom Vizija razvoja izobraževanja na Jesenicah - ustanovitev višje šole. Sodelovali bodo zanimivi in pomembni gosti s področja izobraževanja. Ob Tednu otroka Kranj - Vrtec Škofja Loka ob praznovanju Tedna otroka vabi na nastop Ženskega komornega pevskega zbora vrtca Škofja Loka in vokalno-instrumentalne skupine Bobenček iz kranjskih vrtcev. Prireditev, ki bo v petek, 20. oktobra, začela pa se bo ob 17. uri v Kristalni dvorani na Mestnem trgu v Škofji Loki, bo popestril znani citrar Tomaž Plahutnik in amaterski igralec Jože Drabik. Misijonska prireditev Škofja Loka - Veroučna mladinska skupina v Stari Loki pripravlja 3. misijonsko dobrodelno prireditev z bogatim programom in srečelovom, ki bo v nedeljo, 22. oktobra, ob 15. uri v avli osnovne šole Ivana Groharja v Podlubniku. Nastopili bodo: Gamsi, Vili Resnik, Zlatko Dobrič, Karmen Stavec, Marjan Zgonc, Ptujskih 5, Vesele Štajerke, Jernej Kuntner, harmonikar Jure Ciber ter povezovalka programa Saša Pivk. Posvet gledališčnikov Radovljica - Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Območna izpostava Radovljica vabi na posvet predstavnikov gorenjskih odraslih in otroških gledaliških lutkovnih skupin, ki bo v petek, 20. oktobra, ob 17. uri v dvorani Knjižnice A.T. Linharta v Radovljici na Gorenjski cesti 27. Mladinska delavnica Koroška Bela - Farno Kulturno društvo Koroška Bela vabi na mladinsko delavnico barvanja na svilo, ki bo potekala v petek, 20. oktobra, od 17. do 19. ure. S seboj prinesite čopiče različnih debelin, tanke rokavice (za zaščito rok pred barvo) ter copate. Torkov večer Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta bo danes, v torek, potekal Torkov večer. Tokrat so prireditev posvetili 250-letnici smrti Johanna Sebastiana Bacha, ki ga bosta v besedi in glasbi predstavili Aleksandra Vremšak in Irena Kolar. Prireditev se bo začela ob 19.30 uri. Obisk policijske postaje Radovljica - Radovljiški otroci bodo v četrtek, 19. oktobra, obiskali radovljiško policijsko postajo ter spoznali podrobnosti iz življenja in dela policistov. Otroci, pridite ob 17. uri pred knjižnico. Ure pravljic Škofja Loka - Danes, v torek, se bo ob 17. uri začela ura pravljic v knjižnici v Škofji Loki. Mojca Kalan bo otrokom pripovedovala pravljico z naslovom Obleka lepo - in - prav. Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu bo ura pravljic za otroke v soboto, 21. oktobra, ob 17. uri. Ljudsko pripovedko Kako je nastalo Blejsko jezero bo otrokom, starim vsaj 4 leta, pripovedovala Silva Kos. Koroška Bela - V Kulturnem hramu se bo ura pravljic za predšolske otroke začela v soboto, 21. oktobra, ob 16. uri, za otroke od 1. do 3. razreda pa isti dan ob 17. uri. S seboj naj otroci prinesejo barvice in copate. Literarni večer Medvode - V knjižnici v Medvodah se bo danes, v torek, 17. oktobra, ob Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (04) 202-26-81 Telefon uprave (04) 280-49-00 Faks (04) 280-49-33 e-mail: presern-gled@s5.net www.pgk-gledalisce.si P. Vogel: KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI Sreda, 18. oktobra 2000, ob 19.30 uri, za ABONMA ZELENI, IZVEN in KONTO M. Tomšič: Prešernovo gledališče Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 04/ 202 26 81 BUZEC ON, BUSCA JAZ Četrtek, 19. oktobra 2000, ob 19.30 uri, za IZVEN in KONTO P. Vogel: KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI Petek, 20. oktobra 2000, ob 19.30 uri, za ABONMA PETEK L IZVEN in KONTO 19.30 uri začel literarni večer in predstavitev pesniške zbirke Zvonovi pesnika Ivana Malavašiča. Poleg avtorja bo sodeloval tudi pesnik Juris Marussig, v glasbenem programu pa bodo nastopili moški pevski trio Brin, kitarist Vasja Femec, na klavir pa bo zaigrala prvošolka Špela Marussig. Muzejski večer v Žirovnici Žirovnica - Gornjesavski muzej Jesenice vabi na muzejski večer, ki bo danes, v torek, ob 18.30 uri v Čopovi hiši v Žirovnici. Zbiralec ljudskega gradiva, mentor številnih folklornih skupin g. Bojan Knific bo predstavil plese, pesmi in nošo na Gorenjskem skozi čas. Literarno-slikarski večer Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi jutri, v sredo, 18. oktobra, ob 18. uri v Modro dvorano gradu Khislstein na literarno-slikarski muzejski večer. Z literaturo in slikami se bo predstavila Marina Baho-vec, akademska slikarka in pisateljica iz Ljubljane, ki je po končanem študiju angleščine, francoščine in likovne pedagogike pot izobraževanja nadaljevala v Benetkah na Accademia de belle arti. Razstavljala je že po Sloveniji, Italiji, Angliji in Indoneziji. Pohod ob svetovnem dnevu osteoporoze Kranj - Ob svetovnem dnevu osteoporoze vabi Društvo za osteoporozo Kranj na pohod na Sv. Jošt nad Kranjem. Izlet bo v četrtek, 19. oktobra, pohodniki pa bodo z začetka Sodarjeve poti krenili ob 15. uri. Na vrhu bo pogovor o zdravi prehrani, če pa bo vreme slabo, po pohod odpadel. Na Kepo Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi v soboto, 21. oktobra, na planinski izlet na Kepo. Izhodišče bo v dolini Belce, povratek v Dovje. Odhod bo izpred trgovine Dvor v Preddvoru ob 7. uri. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 25 51 565 do četrtka, 19. oktobra. Pohod na Hlevnik Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira in vodi pohod na Hlevnik in sicer v četrtek, 2. novembra, z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri izpred Hotela Creina. Skupne hoje bo za 4 ure. V nahrbtniku imejte rezervna oblačila, nekaj pijače in hrane. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do 25. oktobra do 12. ure. V okolico Škofje Loke Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v četrtek, 9. novembra, na zaključni izlet v okolico Škofje Loke. Pohod bo ob vsakem vremenu, hoje bo za 2 uri. Zbirno mesto bo ob 7.50 uri pred društvom. Ob 10.30 uri bo v društvu upokojencev družabno srečanje za vse planince - pohodnike v letu 2000. Udeležence prosijo, da se v društvu prijavijo najkasneje do 8. novembra. Na zaključek vabijo seveda tudi planince, ki se tega dne pohoda ne boste udeležili. Na Korensko sedlo Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na planinski izlet na Korensko sedlo - Jerebikovec - Zajčnik - Vošca v soboto, 21. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Zahtevne hoje bo največ za 10 ur. Informacije in prijave do četrtka, 19. oktobra, po tel.: 207 64 00, 207 30 93 ali na tel. tajnico št. 207 28 70. Pohod okrog Žirov Žiri - Planinsko društvo Žiri v sodelovanju z žirovskimi taborniki v počastitev žirovskega praznika v nedeljo, 22. oktobra, organizira že 19. spominski rekreativni pohod okrog Žirov. Začetek pohoda bo ob 8. uri izpred zadružnega doma v Žireh. Pohod, ki bo trajal približno 4 ure, bo ob vsakem vremenu, vodili pa ga bodo izkušeni vodniki. Ljubitelji kolesarjenja se na pot lahko podajo tudi s kolesi. Kolesarji bodo startali 2 uri kasneje, to je ob 10. uri. V Terme Radenci Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na nodnevni izlet v Terme Radenci z okolico, ki bo v četrtek, 19. oktobra. Odhod avtobusa bo ob LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA • v petek, 23. 10., ob 19.30 uri N. Machiavelli: MANDRAGOLA (komedija), režija: M. Bevk, za IZVEN Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka, Tel./Fax.: 04/51 20 850 7. uri z Brega in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave z vplačili sprejemajo v bifeju pri pošti v Žirovnici in Pavel Dimitrov, Breg 60, tel.: 801-905 do zasedbe avtobusa. V Terme Zreče Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Terme Zreče, ki bo jutri, v sredo, 18. oktobra, z odhodom posebnega avtobusa ob 7. uri izpred Hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu, ki ima 51 sedežev. Na Paški kozak Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija pri Društvu upokojencev Žabnica - Bitnje organizira planinski izlet na Paški kozak. Odhod posebnega avtobusa bo jutri, v sredo, 18. oktobra, ob 7. uri. Prijave z obveznimi vplačili sprejema gospa Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, telefon 312-288 do zasedbe mest v manjšem avtobusu. V Ljutomer in Ormoške Gorice Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v torek, 24. oktobra, avtobusni izlet v Ljutomer, center ormoških in jeruzalemskih goric. Izpred Hotela Creina v Kranju se boste odpeljali ob 7. uri. Prijavite se na sedežu društva na Tomšičevi 4. 3-krat v neznano Žabnica, Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in druge zainteresirane na skrivnosten in zanimiv izlet v neznano, ki bo v četrtek, 19. oktobra, z odhodom ob 6.30 uri z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva do zasedbe avtobusa. Kranj - Planinska sekcija Alpetour pri PD Kranj organizira planinski izlet v neznano, ki bo 21. oktobra. Odhod posebnega avtobusa izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Tura bo lahka in ne predolga, oprema naj bo lahka in vremenu primerna. Izlet bo ob vsakem vremenu. Prijave in vplačila so nujna zaradi rezervacije in naročila za pogostitev. Prijavite se pri g. Jožetu Škorcu, Golnik 44, ali po tel.: 04 2561 889 vsak dan. Kranj - Tudi Društvo upokojencev Kranj je "skrivnostno" in vabi na lahek planinski izlet v neznano in sicer v četrtek, 19. oktobra, z odhodom ob 8. uri izpred Hotela Creina. Vožnje z avtobusom bo dobro uro, peš hoje pa 2 uri. Krvodajalska akcija Tržič - Rdeči križ Slovenije obvešča, * bo krvodajalska akcija za občane Tržič3 potekala 19. in 20. oktobra. Brezplačna učna pomoč Škofja Loka - Občina Škofja Loka I sodelovanju s krajevno skupnostjo Sta* ra Loka Podlubnik organizirata brez-plačno pomoč za škofjeloške osnovnošolce od 1. do 5. razreda, ki imaj° težave pri branju in pisanju ter osvajal ju osnovnih matematičnih pojmov. P0-moč izvaja za to posebej usposobljena pedagoginja. Starši in učenci se lahko obrnete po informacije na tel.: 041 532 158, sicer pa brezplačna pomoč poteka vsak četrtek od 16. do 18. ure v prostorih krajevne skupnosti Stara Loka - Podlubnik 139, Škofja Loka. Z nasmehom v šolo! Likovna delavnica Kranj - Vsi, ki se želite naučiti ali razširiti svoje likovno znanje risanja, grafike in slikarstva, se lahko prijavite na likovno delavnico, ki bo potekala v prostorih trgovine Hobbv & Art na Tomšičevi 15 v Kranju. Strokovna predavanja, ki bodo potekala dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure, bo vodil priznan akademski slikar iz Novega Sada S. D. Ivanovič Bobo. Likovna delavnica bo delala po zgledu delavnic starih mojstrov: Rembrandta, Rafaela, Botticellija, Durerja in mnogih drugih ter s tem pripravila svoje člane za vpis v srednje umetniške šole - likovne akademije. Prijave sprejemajo do 5. novembra, delavnica pa bo začela z delom 19. oktobra. Predavanja ^ Ob svetovnem dnevu osteoporoze Šenčur - V Domu krajanov v Šenčur)11 bo v četrtek, 19. oktobra, ob svetovnem dnevu osteoporoze predavanje z našlo-vom Osteoporoza in bolečine v krizU Predavala bo dr. Ksenija Šimnovec Svoboda duha Kranj - Predavanje z naslovom Svoboda duha - pogoj za izkušnjo človeške toiH nosti bo v četrtek, 19. oktobra, ob 19. ^ na kranjski gimnaziji. Predavatelj bo ^ nični psiholog in esejist Viktor Gerkman- O partnerskih odnosih Jesenice - CDK - Zavod za izobraževanje in vzgojo iz Ljubljane organizira predavanje o partnerskih odnosih. Izvedel1 boste, kje tičijo razlogi za napetost in nesporazume, kaj lahko sami storite za odpravo le-teh in kako lahko zaživite OT izpolnjeno. V okviru predavanja b° predstavljena tudi vsebina šole čustvene inteligence. Predavanje se bo začelo danes, v torek, 17. oktobra, ob 18. uri na OŠ PrežihovVoranc, C. Toneta Tomšiča 5. Vstop je prost. Razvijanje čustvene inteligence Kranj - CDK - Zavod za izobraževanje jn vzgojo iz Ljubljane organizira predavanje o čustveni inteligenci. Izvedeli boste, zakaj nam čustvene in socialne spretnost' v življenju bolj koristijo klot razumske C kako se jih naučite. Predavanje se b°. začelo v četrtek, 19. oktobra, ob 18. m na OŠ Marija Čopa, Ul. Tuga Vidmarja % Vstop je prost. Odprava Zambija 2000 Ljubljana - Medicinska fakulteta Ljubljana in njena Sekcija za tropsko medicin0 Kluba študentov vabijo na prijeten večer ob predstavitvi njihovega tromesečneg3 dela v Zambiji, ki je potekalo od decembra 1999 do marca 2000 v okvirU strokovno-humanitarne odprave ZambiJ3 2000. Predstavitev z diapozitivi bo pCm kala jutri, v sredo, 18. oktobra, ob m uri v srednji predavalnici Medicinske fakultete (Korvtkova ulica 2 - poleg Kliničnega centra) v Ljubljani. 9 Kitajski Škofja Loka - Jutri, v sredo, se W! škofjeloški knjižnici začelo predavanje1 diapozitivi Nikolaja Klašnja o Kitajski. Puljenje in priprava repe za kisanje Turistično društvo Kokrica vabi krajane in ljubitelje starih kmečkih običajev na puljenje in pripravo repe za kisanje, ki bo na Andrejčevi kmetiji na Tatincu 1. » soboto, 21. oktobra, se boste ob 14. uri zbrali n3 dvorišču kmetije Andreje in skupaj odšli na njivo pulit repo in opravljat še druga opravila. Dogajanje bo popestril harmonikar. HOTEL CREinfl VSAKO *ObOTO OI) 20. I )G 24. I UL OI) 7. OKTOBCA 2000 OAJJE Mali oglasi 201- 42 - 47 ~® 201- 42 - 48 j 201- 42 - 49 APARATI STROJI CISTERNE za kurilno olje, proizvodnja in pro-ggilgJMl /652-285_issu ^^TRAKTORSKO VITLO, g 531-55-74 laese prodam STROJ za strešno OPEKO Folc z vibra-■■^^kalupi. g 242-298_isen Vodarn ŠTEDILNIK kuppersbusch zelo poce-lll^or^nov, g 242-842_msa? Prodam malo rabljen HLADILNIK za mleko 1 +1, !S°dnqg 53-380-030_18721 SUŠILNO NAPRAVO za seno, za manjšo kme-JS^Pfodam. g 731-312 zvečer_1B726 Prodam termoakumulacijsko PEČ. g 04/257- ____18776 ^L^STROJ Gorenje, prodam. O 2531-293 iMOjji frodam MLEKOVOD ALFA LAVAL. g 122/378-751_18B09 Prodam 2 elektromotorja 3 fazna 1 do 1.5 KW. ■1549^041_186io Prodam PEČ za CK na trda goriva, g 041/812--^L____i88n_ Prodam CEVNI RADIATOR za kopalnico in 01 BOJLER, g 2352-610 18821 ^J5R. MATERIAL f™*"i SUHE hrastove DESKE, debeline 2,5 cm in ^ij^debeline 5 cm. g 04/5147-278 isee* ^Prodam KROŽNE HRASTOVE STOPNICE. Ši-»^Jbrnšičeva 70 B, Jesenice_ia7i8 Prodam SIV STREŠNIK Dravograd 200 kosov. -1^86-42-85 ali 031/547-373_18724 4Pr°dam DESKE 22, 25 in 50 mm. g 2521- __,_18733 Prodam SMREKOV OPAŽ. g 5141-207 ,8823 ^IZOBRAŽEVANJE študentka nemščine ugodno instruira nemšči-■l^j^OŽ in SŠ. g 041 /990-765' 18206 ^spšeno instruiram angleščino za OS IN KUPIM ^041/342-652 KOLESA ODKUPUJEMO VSE VRSTE LESA. Les prevzamemo tudi na panju, možnost takojšnjega plačila. BRAZDA,d.o.o., Poljšica 6, g 53-06-555, 041/680-925 1/681 ODKUPUJEMO vseh vrst HLODOVINE, celulozni les, goli trdih in mehkih listavcev ter kostanjeve drogove. KGZ, d.o.o. Škofja Loka, 04/506-20-12, dopoldan 18204 ODKUPUJEMO HLODOVINO vseh iglavcev in listavcev, celulozni les, goli trdih in mehkih listavcev in žamanje. Les prevzamemo na panju ali ob kamionski cesti. Ugodne cene, kratek plačilni rok. MEGALES.d.o.o., Strahinj, g 25 76 440, 041/632-544 18515 LOKALI ŽENSKO GORSKO KOLO V sistem, 18 prestav Sch ohirnano oprema, brezhibna prodam za 13000 0ir® 040/211-930 KRANJ CENTER v bližini avtobusne postaje oddamo poslovne prostore pisarne. Najem 1600 SIT/m2, KRANJ Center prodamo trinadstropno, obnovljeno poslovno stavbo na parceli 1184 m2, 1442 m2 uporabnih površin, KRANJ Planina I ugodno oddamo LOKAL 1600 SIT/m2, DDV, cca 60 m2+130 m2 kleti, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno prodamo, ŠKOFJA LOKA oddamo dve pisarni 76,65 m2, 1.250 SIT/m2, PODKOREN prodamo manjši gostinski lokal, PODKOREN prodamo gostinsko turistični objekt s sobami za goste, gospodarskim poslopjem in vrtom. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 . 16215 Najamem GOSTINSKI LOKAL v centru Kranja. Ponudbe z višina najemnine in podrobnim opisom na Šifra: AS 18566 ODDAM v najem POSLOVNI PROSTOR - trgovina, g 864-484 po 20. uri 18666 TRŽIČ zraven ŽIVILA HIPERMARKET na lepi lokaciji prodamo ali oddamo 40 m2 pisarniški prostor. BON nepremičnine 362-990, 041/759-003 18747 LESCE poslovne prostore in pisarne različnih velikosti, prodamo. Cena po dogovoru. J&T, 714,424,041/738-454 18756 TRŽIČ okolica, oddamo v najem gostilno v obratovanju pod ugodnimi pogoji. J&T 714-424, 041/738-454 18759 PODNART prodamo gostinsko stanovanjski objekt v obratovanju, ugodna ponudba, g 714-424 ODDAM POSLOVNE PROSTORE v centru Kranja, g 221-510 issoo KRANJ- prodamo sodobne, klimatizirane poslovne prostore, 80 m2 v visokem pritličju, 1.nad-22m2, klet 23 m2, primerno za razna zastopstva. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ- 7 km izven: sodobno opremljena mehanična delavnica, 200m2 v pritljičju, l.nad. pis-arne-200m2, klet-200m2, parcela 3000 m2, prodamo ali oddamo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 OREHEK: ob glavni cesti prodamo poslovni prostor, 55 m2, izložbena okna. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ- bližina centra: prodamo in oddamo več pisarn. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 NAKLO, okolica, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom, 650 m2 na parceli 950, vsi priključili, stara 2 leti. Cena: 66.7 mio SIT. GRADEX nepre? mičnine, 04/ 23 62 681 TRŽIČ: Prodamo loka 72m2, višina stropa 3m, vsi priključki, prodaja se v obstoječem stanju, možnost tudi preureditev po želji stranke. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296. LESCE - OBRTNA CONA - Prodamo 772m2 posl.pr, parkirišče, sanitarije. Cena: 79.900 SIT/m2 ASGARD Tel. 064 863-312, 041 673-048 Oddamo več poslovnih prostorov (od 40 m2 do 75 m2) v prvi etaži novega trgovsko poslovnega objekta poleg supermarketa Tuš. Tel.: 041/629 653 JESENICE - Oddamo v najem posl.p. v hiši 140 m2 - ali po dog. Primerno za trgovino, frizerski salon... Cena: po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 JESENICE - Oddamo posl.prostor v hiši cca 45m2, pritličje, up.dov. za trgovinsko ali podobno dejavnost. Cena : 85.440 SIT/mes. + predplačilo. ASGARD Tel: 064 863-312, 041 673-048 Prodamo: ŠKOFJA LOKA - na odlični lokaciji prodamo poslovni objekt vel. 20 x 10 m, na parceli 1.700 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: KRANJ - po ugodni ceni prodamo v mestnem jedru ulični lokal 25 m2 ali 30 m2 ali 65 m2 v smeri proti Pungertu (pisarne, kozmetika ali frizer, servis), K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo ali oddamo: pizerijo, diskoteko ali hišo z gostilno, informacije na agenciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Oddamo: KRANJ - na odlični lokaciji poslovni prostor 146 m2 za trgovino, pisarno, servis ipd. K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodam: KRANJ - prenovljeno poslovno hišo v mestu, z dvema poslovnima prostoroma v pritličju, ki že obratujeta, možnost predelave celotne hiše v več enosobnih stanovanj, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, MOTORNA KOLESA Prodam MOTOR CHOOPER SUZUKI VS 600 GL ENTRUDER, 1.96 z dodatno opremo, g 04/245-258 i87oo OBLAČILA Prodam novo žensko USNJENO JAKNO št. 42. g 51-46-630 18663 OTR. OPREMA Prodam otroški AVTOSEDEZ. g 5331-594 isee? OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, g 3611-078 18156 Ugodno prodam dve PLINSKI JEKLENKI za gospodinjstvo 10 kg. g 04/53-10-133 187U PRIDELKI Prodajamo JABOLKA, HRUŠKE, MOŠT, KRHUE, JABOLČNI KIS, KROMPIR in ŽEJE, ki ga tudi naribamo. Matijovc-Jeglič, Podbrezje 192,533-11-44 18173 DOSTAVA OZIMNICE na dom - krompir, čebula, zelje, g 041/607-050 .18394 JABOLKA, MOŠT, KIS, suhi KRHLJI - vse to dobite pri Markuti, Čadovlje 3, pri Trsteniku g 256-00-48 18643 Prodam beli in rdeči JEDILNI KROMPIR. Breg ob Savi 4, Mavčiče 18645 Prodam smreke omorike, ciprese, bor, pušpan in mačehe za grobove, g 803-139, 041/830-900 18657 Prodam OREHE v lupini, KROMPIR za ozimnico in suho SADJE(hruške in jabolka). Pevno 6, 5120-495 18668 Prodam KRMILNO PESO in perebran KROMPIR ter repo. g 041 /977-074 18661 Prodam DOMAČI NARAVNI SOK črnega ribeza, g 7 2 5-273 18665 Prodam neškropljena JABOLKA jonatan in car-jevič. g 558-466 18669 Prodam krmilni KROMPIR in PLASTIČNE SODE. g 2591-318 ise/3 Rdečo PESO, KORENJE, por, peteršilj, pro-dam. g 2042-025_ies78 Prodam JEDILNI KROMPIR po 30 kg vreča, g 2326-587 18680 Prodam KROMPIR za krmo. Grašič Franc, Strahinj 68, Naklo 18696 SLADKI MOŠT, pasteriziran, lahko dostavim. Zabukovje 2, Besnica, 041/223-797 i87oa Prodam JABOLKA, 110 m novih BETONSKIH CEVI Fl 30 cm 50% ceneje, g 533-80-30 19720 Prodam NEŠKROPLJENA JABOLKA voščenke. g 451-551 18734 Prodajamo CVETOČE MAČEHE, LONČNE KRIZANTEME, RESJE. g 25-51-532, POPOLDAN 18735 Prodam KROMPIR za krmo, g 2326-626 ibmo Prodam neškropljena JABOLKA za mošt. g 403-332 18741 Prodam krmilni in jedilni KROMPIR, beli in rdeči ter ZELJE v glavah, varaždinsko, holandsko in ljubljansko. Žabnica 53 g 04/2310-768 18767 Prodam beli in rdeči KROMPIR za ozimnico in krmilni KROMPIR. Možna dostava! g 031/585- 3 4 5 18771 Prodam HRUŠKE moštarice. g 710-214 187B1 Prodam HRUŠKE na drevesu za vlaganje in za mošt in žganje po 30 in 10 SIT. g 040/530-007 18/99 Prodam KRMILNO KORENJE in REPO. Sp. Brnik 74, 252-12-13 188I8 Ugodno prodam ROŽE trajnice in kaktuse, jagode, g 403-127 18822 PODARIM ODDAMO dva LJUBKA MUCKA, vajena pasje družbe, g 04/53-33-298 i84so POSESTI LESCE HRAŠE prodamo dve lepi zazidljivi parceli, 681 m2 in 701 m2, lokacijska dokumentacija že pridobljena. IDA nepremičnine, 2361-880,041/331-886 101,1 KOFCE prodamo 688 m2 veliko zazidljivo vikend parcelo, cena ugodna. IDA nepremičnine, 2361 880, 041/331-886 16124 GORENJSKA takoj kupimo več zazidljivih parcel za gradnjo vikendov ali stan. hiš. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16130 KOVOR pri Tržiču prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 16131 HIŠE PRODAMO NAKLO poslovno stan. hišo z delavnico in poslovno stan. zgradbo z garažami na parceli 1790 m2, 463 m2 uporabnih površin, KRANJ Drulovka prodamo novejšo hišo dvojček primerno tudi za poslovno dejavnost 17,5 x6m, K+P+M, VISOKO prodamo vis.pritlično hišo v izgradnji (III gr. f.) na parceli 550 m2, BRITOF prodamo enonadstropno hišo s poslovnim prostorom, vrtom in 2 garažami na parceli 1000 m2, 450 m2 uporabnih površin, možen nakup polovice hiše in vrta. BREG ob Savi prodamo starejšo hišo potrebno obnove in novejšo garažo na parceli 800 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 16207 KRANJ CENTER prodamo novejšo kvalitetno grajeno poslovno stan. hišo z vrtom, uporabne površine 550 m2, KRANJ Center prodamo starejšo hišo z manjšim poslovnim prostorom in garažo na parceli 262 m2, 124 m2 koristne površine, 17,5 mio SIT, KRANJ Primskovo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno, enonadstropno hišo (8x10 m2) z izdelano mansardo, podkletena, CK olje. DOM NEPREMIČNINE, g 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 16208 KRANJ PRIMSKOVO ugodno prodamo dvostano-vanjsko hišo dvojček na lastni parceli 500 m2, pod--kletena, garaža, CK olje (24 let), 25 mio SIT, KRANJ Center prodamo poslovno stanovanjsko hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem za 10 vozil in garažo, SENIČNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo prtilično stanovanjsko hišo na parceli 402 m2, uporabne površine 212 m2+100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT, SEBENJE prodamo obnovljeno vis.priti.hišo-dvojček, 150 m2 uporabne površine, 320 m2 lastne parcele, 22,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041 /333-222 16209 CERKLJE prodamo opremljen gostinko turistični objekt z apartmaji in manjšim vrtom, MEDVODE ugodno prodamo novejšo (15 Iet9 in starejšo, obnovljeno (60 let) hišo na parceli 555 m2, CK olje, vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA čttf.^cmm 311 035 cena 14 mio + 17 mio SIT, ŠKOFJA LOKA prodamo novo hišo na manjši parceli z lepim razgledom 200 m2 uporbne površine, 31 mio SIT, VRBA DOSLOVCE prodamo lepo hišo na parceli 1000 m2, mansarda nedokončana, CK olje, cena po dogovoru, MOJSTRANA na lepi lokaciji prodamo novejšo vis.priti, hišo na parceli 500 m2, 300 m2 uporabne površine, 29 mio SIT, LEŠE pod Dobrčo prodamo manjšo kmetijo s hišo potrebno temeljite obnove in gosp.poslopjem 5,8 ha kmetijske površine. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333-041/333-222 16210 HIŠE KUPIMO GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE,202-33-00, 2369 333, 041/333-222 16211 PARCELE PRODAMO KOVOR prodamo lepo gradbeno parcelo s plačanimi prispevki in gradbeno dokumentacijo, 1400 m2, BOHINJ ST. FUŽINA : prodamo lepo, sončno zazidljivo parcelo s pogledom na Triglav, 647 m2, 14600 SIT/m2, BOHINJSKA BISTRICA prodamo več lepih, sončnih, komunalno opremljenih parcel za gradnjo dvojčkov ali samostojnih hiš, cena 14.100 SIT/m2, PODL- ar O •O 068/ 323 300 SRAČJE GNEZDO: a> >(/) O o o CM 2 n o o 00 co g E cn o TJ -ti «1 E E • lO CM tj tj S °3 ca a. a. o. 01 01 01 CD CD qj 00 co w -Q X x O O o co co ca N N n CO ca ca .2 .2 c ca o. o. 3 3 =J co o o o E o -0-0-0 o 2 2 o ta < cc 0 0 < c/> —i z < cc < < ča LU »0 co ca > O LU >o CL ČE a. LU 3 O 2 si UJ'O z ca E O < > z — do a ž o »o * r- O ¥2 < _j čE oc a 3 o O I— O d o a> cd 2 .2, co x: 1 o ■;= a- 5 Z3 O . o) E , CD ca , co c/5 -a o o a. CD o" o" cT 0 o o" ^ o o o o o o JJ5 J2 Jj5 JJ5 jja J5 I 8 £ 13 .3 .2 co -a a. N CD ■ • C ■ ca -Q ■■=■ CD m CO § O O =3 OO _ P ca > CD a co ~ - p 6. S > n — ja > p w sil lis = ^ ^ * CD 0 o g 1 . "a -C co o — -n E o c -2 o o "o II i Is c OO 3 C C OOC0COOOoO 1- cm co ^ m © s 3 . o .— .Si. .Si, ■o P? o ^ ca >w 2 'ca'-6 c o q5 » "O s t o E Q (D c E ca cd .0 .iM. O "oo m O r- m -4. C O > _l 00 00 X 10 CO 1— .Hi, *2 — 00 m ro cd _ca en o .53, 1 -i M i 1 Q ^ r r £ £ X x: £ .2, o ČO" M cd ca"1 cd 0 o c5 3 8*11 ^jo S 2 N W M tj i- C O NJ O jO 'c o 2" ^ S O £& 1# O CD 1-1* co E cd o —T CD CD g § OO .W O CD CD ca O " u ii x m o 0 ca ca 00 S « n »- v ffi *: 3 i= O) CD CD >• ca m o g CD Q iS aR ZJ □ < S -o 9 . w ^ >o o o '2 o -o o c cd 'to -2 "K CL rxi ■o co E - o g- E ■i o Cvj w 11 •00 -o z < oc o < < ° Z« Si cc o o > 5ci P CC CC CL CL CO o r3 CD S 2 « >o ca -S c 0 ca S o iS ca 00 -S co • g t- CD .2 T- >0 r o O r co w co O) o 10 o co ■P CC O) M ~ Q -r ca ca Z E c :o X — O CD CD 2-T « Q ^ co l§ rv- O 1- CVJ > Si > o S b w o i z 00 3 35S o 2 o O co c 2 a > r^ 03 cn co o o = O •o ca co 00 .co 'SS ^ o X —1 o < Z _; O ^5 * ca co E co -C o 3 00 o c o aj o o d o E . CD CD ca _co o.'O o ca O r\l 5 -9. O) o o "5 o X E S •m 18 SI o o . ca o § 2 cd ca <5 M £, c C CD |CO ; CD M >o ca 9 S C CD S -g °-8 ^ CO X ■— .a 2 :c »-cd a; _^ ca o 2 '» -g I CD >00 CD 3 C CD c o ca n .3, x o. 3 J il ~ 1— p ^ •— O cz o lili O c Z o L— CD -C cz ca _CO cz >o 'O rS CO P § .g i CO ? Q^ __Z3 CD C iu i i § s ■« o O. Q ._ CD J-c o 01 a OO o '« p CD 5 < < OO ^ ca cn 'čz •o w — o Q ■£ .it: Q- CD -7? str • lis cz 5 CD C CO ■n ca P E o — t: co ^ — x . . > o ca ca „ o =3 "o cz c £- :p CO CO CD CD - cz -o -a cd -2 _P T3 OI O) -2 CD CD o iS -ŠT * o o O v_ w ^OO ČD ^ S '00 -S iS E 0 Q JK II CD i5 co co 'O >o cz c o 'CZ N *-CD (O O O ž lil s 111 t £ J S £ is c -1 a> co >o c: .0 <3 2. ;Q = 1 i* o ca x cn c CD S CD -Q co O »si co _* c E CD C S -2 c 2 ;- Q m za g J2 iz ^: j*: jj: "O 'O 'O 'O 'O O 0000 CD ,CO 1 E 1 Q cTj i 1 f 1 cn > 1 ja : -o ;o i g-g i 2 > 1 ^ CD • Iffl'N ffl 1 S CD CZ ! '2 o co ■ S TJ C ca cd čF .2 "D OO O .C O..o 00 0 ca uo c CD O TJ XJ s iS o S o ° §1 ca cd cd" tj S > > O § O CL LU "ĆO P ° ^cn Q CO CO s Si lil ca ^ jo -j o >o S 'c ;ćj ~ q5 2 c E O >CO TJ Q"> O CD 00 3 ;o CD _g I g t2 g co co CD JS O CD r-~ tj o o .2 ca .2 S1 i 1 v CD CO ^ 0 I o ° CD 2 CM 2 CO O ° cn T~ CD O •o su ^. 0000 O CD CO CM -2 o 00 00 2 2 E E cn m r-- co o o TJ "O E ¥ 00 co 2 o E E r- s n r- "O TJ TJ TJ co ca ca ca c cz cz cz Q Q cd cn cd cd 00 00 -° -2 o o ca ca j* TJ TJ O O -CZ X O cz TJ CL cn cn CD CD 00 OO X X O O a> S TJ CD O 2 € 0. Q 1. cn * x o S x- ca ^ c o. CD :~- TJ '? 0) 3 Z 3 3 cd Fi -5 ^ c—> co 00 00 00 ^ ca ■■- cm co Tt ca co ca ca, cz cz cz cr Q Q Q ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 LJUBELJ prodamo zaz. parcelo z gradbeno dokumentacijo, 1121 m2 ali cca 696 m2, voda na parceli, elektrika v bližini, plačana sprememba namembnosti. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041 /333-222 16212 RADOMLJE prodamo zelo lepo, zaz.parcelo ob robu naselja ob borovem gozdičku, 1625 m2, možna delitev, cena pg dogovoru, MEDVODE GOLO BRDO prodamo več lepih parcel za gradnjo stan. hiš, 4x700 m2, 9900 SIT/m2, HOTE-MAŽE prodamo večjo zazidljivo parcelo ob robu naselja, 2000 m2, 10.450 SIT/m2, NOVA VAS ugodno prodamo zaz. parcelo ob zelenem pasu, 1000 m2, cena po dogovoru, HLEBCE dve zazidljivi parceli ob zelenem pasu, 1044 m2 in 734 m2, 5500 SIT/m2, APNO prodamo vikend parcelo, cca 500 m2, 6000 SIT/m2. DOM NEPREMIĆNI-NE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 16213 PARCELE KUPIMO GORENJSKA zazidljive parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333-, 041/333-222 16214 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature ODKUPIMO za gotovino. V 368-000 16365 KRANJ bližnja okolica takoj kupimo zazidljivo parcelo. IDA nepremičnine V 2361-880, 041/331-886,041/386-930 16656 SEBENJE prodamo starejšo hišo potebno obnove na parceli cca 110 m2, uporabne površine cca 100 m2, 7,9 mio SIT, ŠENČUR prodamo kvalitetno grajeno visoko pritlično hišo (v III. gr.f.) na parceli cca 500 m2 cena po dogovoru. DRU-LOVKA prodamo lepo, vrstno podkleteno hišo, uporabne površine 310 m2, na parceli cca 200 m2, CERKLJE prodamo novejšo visoko pritilično HIŠO (9x11m), podkleteno, s poslovnimi prostori, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 16693 PARCELE KRIŽE okolica zaz. parcelo, ravno, sončno, cca 600 m2, ugodno, POLJANE prodamo zaz. parcelo v bregu z grad. dovoljenje, 966m2, 5,3 mio SIT, TRSTENIK lepo zazidljivo parcelo za gradnjo vikenda 1400 m2, voda in elek. na parceli, 10,6 mio SIT, SENIČNO prodamo dve lepi, sončni, zazidljivi parceli 630 in 730 m2 na robu naselja, PODVIN MOŠNJE prodamo ravno, sončno zaz. parcelo 632m2, voda elek. v bližini, TRŽIČ okolica prodamo več lepih sončnih, zazidljivih parcel z lepim razgledom. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 16694 KRANJ - PRIMSKOVO: prodamo medetažno stan. HIŠO, na zemljišlu 642 m2, v račun vzamemo tudi stanovanje. IDA NEPREMIČNINE » 2361-880,041/331-886 17145 SEBENJE prodamo zazidljivo parcelo, vel. 3218 m2. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886_18I88 DAVČA v idiličnem okolju prodamo zanimiv vikend na manjši parceli ob potoku IDA nepremičnine 2361 880, 041/331-886 18190 ŠENČUR, VODICE, BRNIK kupimo zazidljivo parcelo, cca 800 m2. IDA nepremičnine 2361-880,041/331-886 18191 KRANJ DRULOVKA na manjši parceli prodamo lepo in vzdrževano vrstno hišo. IDA nepremičnine, 2361-880, 331-886 13192 KRANJ širša okolica kupimo stan. hišo od 350 do 500 mio SIT. IDA nepremičnine 2361-880, 041/331-886 18193 ŠKOFJA LOKA OKOLICA kupimo večjo stan. hišo za dve stranki ali samo pol hiše. IDA nepremičnine 2361-041/331-886 18194 ŽELEZNIKI prodamo lepo, novo vrstno hišo, v račun vzamemo tudi stanovanje v Škofji Loki. IDA nepremičnine, 2361 880, 041/331-886 18195 ZG. BITNJE prodamo novejšo, lepo dvostano-vanjsko hišo, cena po dogovoru. IDA nepremičnine 2361-880, 041/331-886 18196 SLAP ob Idrijci prodamo staro kmečko hišo, obnovljeno, 80 m2 biv. površ. na zemljišlu 4800 m2, možno stalno bivanje ali kot vikend. IOA nepremičnine 2361-880, 041/331-886 18198 ŽIRI 6 km izven, smer proti Logatcu prodamo lepo stan. hišo, vredno ogleda za 7mio SIT zemljišča 577 m2. IDA nepremičnine, 2361-880, 041/331-886 18199 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Kranja. IT 041/384-019 18205 SORICA prodamo zazidljivo parcelo 723 m2 za gradnjo vikenda ali stan. hiše. IDA nepremičnine, 2361 880, 041/386 930 18687 ŠKOFJA LOKA GORENJA VAS kupimo stan. hišo do vrednosti 18 mio SIT za že znanega kupca. IDA nepremičnine, 2361 880 041/331-886 18688 PRAŠE prodamo zazidljivo parcelo, cca 650 m2, vsa dokumentacija že pridobljena. IDA nepremičnine 2361 880, 041/331 886 18689 SEBENJE prodamo zazidljivo parcelo z že zgrajeno kvalitetno brunarico. BON nepremičnine 23 62 990 18748 SEBENJE prodamo lepo ravno parcelo 550 m2.. BON nepremičnine 23 62 990, 041 /759-003 W49 TOK - Telefon Odvisnosti Kranj (064)326-928 04/23-26-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 KRIŽE prodamo enostanovanjsko hišo na parceli 800 m2. Cena po dogovoru. BON nepremičnine, 362-990, 041/759-003 18750 STRAŽIŠČE, vrstna hiša (40 let), z vrtom, mirna lokacija, ugodno prodamo. PIANOVA NEPRE--MIČNINE, 23 15 600, 23 15 601 18752 SVETI DUH tn stanovanjska hiša (18 let), s parcelo 520 m2, cena 28 mio SIT, prodamo. PIANOVA nepremičnine, 23 15 600, 23 15 601 18753 KRANJ OKOLICA več zazidljivih parcel na lepi lokaciji, ugodno prodamo. PIANOVA NEPREMIČNINE. 23 15 600, 23 15 601 18755 BLED prodamo zazidljive parcele različnih velikosti v neposredni bližini jezera. "B 714-424, 041/738-454 w58 HLEBCE prodamo na parceli 880 m2 do 3. faze zgrajeno hišo z gospodarskim poslopjem, cena zelo ugodna. B 714-424 i876i NAKLO - okolica: prodam dvodružinsko HIŠO, staro 7 let, vel. 12.7 x 10 m, na parceli 980 m2, na lepi lokaciji, ft 031 /210-320 18766 KRANJ prodamo zazidljivo parcelo - nadomestno gradnjo primerno za poslovno stan. gradnjo, 2000 m2, TRŽIČ okolica prodamo večjo, zazidljivo parcelo z lepim razgledom na Triglav in kmetijsko zemljišče ob zazidljivi parceli, PRAŠE prodamo sončno, zazidljivo parcelo 800 m2, vsi priključki ob parceli, šola, avtobus in trgovina v bližini. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 18772 TRŽIČ, Podljubelj, več zazidljivih parcel različnih cenovnih razredov, na lepi, sončni lokaciji. Cena: 3.3 - 4.4 mio SIT- ugodno. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 LIPCE - Prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 980 m2. Cena :po dog. ASGARD 064 863 - 312; 041 673 - 048 KUPIMO več enodružinskih hiš za stranke s hitrimi plačilnimi pogoji do 25 mio. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 NAKLO: prodamo dvodružinsko hišo, 30 let, 29,6 mio. FRAST - nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ■ POD KRVAVCEM: prodamo sodobno, počitniško stanovanjsko novo hišo, parcela 600m2, cena 34,8 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 BLED-OKOLICA: prodamo novejšo manjšo hišo 2 X 60 M2, parcela 1000m2, cena 26,5 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ- prodamo enodružinsko hišo v okolici, starost 40 let, cena 25,4 mio. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ČATEŠKE TOPLICE: ugodno prodamo dve počitniški hišici. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ, Stražišče, 420 m2 na parceli 620 m2, vsi priključki, stara 25 let, atrijska. Cena: 43 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 04/ 23 62 681 BOHINJSKA BISTRICA: Prodamo starejšo hišo potrebno obnove, cca 200m2, parcela 500m2, primerna za turistično trženje, zelo dobra lokacija. Cena po dpgovoru. ITD+NEPREMIČNINE 04/23- 66-670, 041/755296 RATEĆE-PLANICA- KRANJSKA GORA-PODUUBELJ-TRŽIČ- ŠK. LOKA-ŽELEZNIKI -PODBREZJE - KRANJ in okolica: prodamo več stanovanjskih hiš, različnih dimenzij in različnih cenovnih razredov. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296 GOZD MARTULJEK - Prodamo enostanovanjsko hišo na pare. 684m2, 137m2 up.p., garaža, CK, na sončni lokaciji z lepim razgledom. Cena: po dogovoru! ASGARD Tel. 064 863 312, 041 673 048 MOJSTRANA-Starejšo hišo 150 m2 uporabne površine, parcela 755 m2, za nadomestno gradnjo. Cena: 9.056.000 SIT, ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 PLANINA POD GOLICO - Prodamo stan.hišo v V.gradb.fazi na pare. 600m2,160m2 up.p., CK. Cena; ugodno ASGARD Tel. 064 863-312, 041 673 048 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hiša dvojček 10x10 m na parceli 452 m2, 3 etaže, cena ■ 30,0 mio SIT, Kranj (Čirče) - krajna vrstna hiša 13 x 6 m, parcela 450 m2, 3 etaže, cena ■ 31,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 lel.:064 656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.pia-nepremicnine.si/ Prodamo: KRANJ (Drulovka) - vrstna hiša stara 8 let, 3 etaže, 80 m2 v vsaki etaži, manjša parcela, cena ■ 31,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: v RATEČAH pri Kranjski Gori novo zgrajeno stan. hišo vel. 10,50 x 5,50 m2 na parceli 458 m2 s lepim razgledom, cena ■ 25,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: CERKLJE - na parceli 2.800 m2, ki leži na robu vasi, prodamo pritlično hišo z mansardo in ločenim poslopjem za 48,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: MEDVODE: na sončni lokaciji prodamo za 38,0 mio SIT zemljišče 1356 m2 s hišo; zemljišče ima dve parcelni številki in je možna graditev novega objekta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: TRŽIČ - bližina zazidljivo parcelo 800 m2 po 8.400,00 SIT/m2 in 5.500 m2 zazidljive parcele v bregu po 3.200,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785 Prodamo: PREDDVOR - vikend parcelo 380 m2 prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: GOZD MARTUUK - stavbno parcelo 2.014 m2 ob glavni cesti, kje je že stala hiša, primerno za poslovno-stanovanjske namene, cena je 5.100,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353. 2022 566, fax 2021 785, Prodamo: TRŽIČ - parcela 5.500 m2 v bregu po ugodni ceni 3.200,00 SIT/m2 in večjo parcelo 1 ha po 1.070,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 2022 566, fax 2021 785, JESENICE - PLAVŽ - V garažni hiši prodamo vrstno zidano garažo. Cena: 747.600,00 SIT ASGARD Tel: 064 863-312, 041 673-048 PRIREDITVE NARODNO ZABAVNI TRIO ALI DUO IGRA na porokah, obletnicah, Martinovanju, imamo program, ugodno. V 533-10-15 18497 POZNANSTVA AVANTURA za ženske, ki si želijo več pa še malo sprehodov. XS 031/592-749 18668 RAZNO PRODAM DRVA meterska in razžagana z možnostjo dostave in komplet opremo za žganjekuho, prodam. •B 041/718-019 17950 Prodam ohranjen MOPED APN 6 in domači OREHOVEC. V 718-664 18652 Prodam MEŠANA DRVA in TELICO simentalko težko 400 kg. » 562-133 18653 Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459 Internet HTTP://www.8vet-re.$t Email; info@svet-re.sl STANOVANJA GORENJSKA - več manjših in večjih stanovanj, lahko nekomfortnih, podstrešnih, novejših ali starejših, potrebnih adaptacije, lahko kasneje vseljtvih, iščemo za naše stranke. KRANJ - Vodovodni stolp; 36 m2, enoinpolsobno, pritličje nizkega bloka, po tleh parket, JV lega, vseljivo takoj. Cena: 9,1 mio SIT (85.000 DEM). PS0352JN-KR KRANJ - Planina I; 46 m2, funkcionalno, enosobno, 1. nadstropje nizkega bloka, JV lega, zastekljen balkon, mimo, zeleno okolje, takoj vseljivo. Cena: 10,5 mio SIT (98.000 OEM). PS0350MA-KR KRANJ - Planina II; 80 m2, dvosobno s kabinetom, 6. nadstropje, obrnjeno je na zahod, zastekljen balkon. Cena: 14,5 mio SIT (136.000 OEM). PS0249JN-KR KRANJ - Planina III; 82 m2, trisobno, mansarda nizkega bloka, adaptirano. Cena: 17,9 mio SIT (168.000 DEM). PS0355JN-KR KRANJ - Planina III; 84 m2, 2+2 sobno, 2. nadstropje, nizek blok, V lega, adaptirano, novi parketi. Cena: 19,7 mio SIT (184.000 DEM). PS0347JN-KR KRANJ - Zlato polje; 71 m2, adaptirano, trisobno, 1. nadstropje, prostoren balkon, CK, tel., SATV. Cena: 16,1 mio SIT (150.000 DEM). PS0357MA-KR KRANJ - Zlato polje; 84 m2, trisobno s kabinetom, mansarda enonadstropnega bloka, adaptirano, loža, CK-plin, tel., KATV. Cena: 17,7 mio SIT (165.000 DEM). PS0356MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 54 m2, dvosobno, 3. nadstropje nizkega bloka, po tleh parketi, Z lega. Priklop na plin pred vrati. Cena: 10,6 mio SIT (99.000 DEM) PS0344JN-KR KRANJ - Šorlijeva; 41 m2, enosobno, pritličje, nizek blok, Z lega, parket. Cena: 10,9 mio SIT (102.000 OEM). PS0348JN-KR KRANJ - Šorlijeva; 68 m2, trisobno, adaptirano, pritličje, parketi, V lega, zeleno okolje. Cena; 16,6 mio SIT(155.000DEM). PS0368JN-KR KRANJ - Zlato polje; 47 m2, manjše dvosobno, 4. nadstropje, V lega, neopremljeno, adaptirana kopalnica, vseljivo takoj. Cena: 10,2 mio SIT (95.000 DEM). PS0286JN-KR GOLNIK; 78 m2, štirisobno stanovanje, 2. nadstropje, velik balkon, JV lega, CK na olje. Možen tudi najem garaže. Cena: 14,4 mio SIT (135 000 DEM). PS0345MA-KR KRANJ - Planina II; 66m2, lepo urejeno, dvosobno, preurejeno v dvoinpolsobno, prvo nadstropje bloka z dvigalom, južna lega. Cena: 17,7 mio SIT (128.000 DEM) PS0362MA-KR POSESTI KRANJ - okolica, več hiš, enostanovanjskih, novejših ali starejših, potrebnih adaptacije, z nekaj zemljišča, po možnosti na mirni lokaciji, iščemo za naše stranke. PRAŠE; 110 m2, deloma adaptirana enodružinska hiša. Leži na 450 m2 veliki parceli in je lahko takoj vseljiva. Cena: 24,6 SIT (230.000 DEM). PH0331MA-KR TRŽIČ • Dovžanova soteska; 108 m2, starejša kmečka hiša, primerna za vikend, deloma adaptirana, na parceli 3.200 m2. Cena: 8,6 mio SIT (80.000 DEM). PV0315JN-KR BLED - okolica; 170 m2, vila, potrebna adaptacija, 1050 m2 parcele, pogled na jezero, ob cesti. Cena: 26,8 mio SIT (250.000 DEM). PH0321 MA-KR ZAZIDLJIVE PARCELE KRANJ - okolica; kupimo več parcel različnih velikosti za naše kupce na Gorenjskem. LESCE - Hraše; 588 m2, ravna, sončna, zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem za hišo tlorisa 14 x 8m. Cena: 9,6 mio SIT (90.000 DEM). PZ0359MA-KR RADOVLJICA - okolica; 1,5 ha zemljišča, od tega 2000 m2 zazidljivega, na planoti z razgledom, primerno za konjerejo, lahko cvetličarstvo. Cena: 15 mio SIT (138.000 DEM). PZ0338MA-KR KOMENDA; 830 m2, sončna, s plačano spremembo namembnosti zemljišča za hišo tlorisa 9 x 13 m, mirna lokacija, ob zelenem pasu. Vsi priključki ob parceli. Cena: 12.700 SIT/m2 (119 DEM). PZ0351 MA-KR KRANJ -8 km proti Ljubljani; 650 m2, ravna parcela z gradbenim dovoljenjem za hišo tlorisa 8 x 10 m. Cena: 11,8 mio SIT (110.000 DEM). PZ0332MA-KR GORENJA VAS; dve Izredno lepi, zazidljivi parceli na sončni lokaciji, velikosti 760 in 1053 m2. Cena: 7490 SIT/m2 (70 DEM). PZ0274TJ-KR POSLOVNI PROSTORI PODLJUBELJ; 400 m2, nov objekt, opremljena gostilna v pritličju, neizdelan stanovanjski del v mansardi, CK, parkirišča, dober dostop. Parcela 1500 m2. Dobra poslovna priložnost. Cena: 33,2 mio SIT (310.000 DEM). PP0263MA-KR cd č2 n-5 c cd' 9- ar S o o o ca =f ° "° ■S 8- P -g K O O. CD 2 < B C/5. j? ~z ,__cd O < CD < c 3. 5' S o" » & ~ ro n o § s g i o S' o o O. Ol za o< 00 ČD "O O__3 lili cu cd -5 c: O- CD „ W —. mL. O 3- o 05 - Q5 5r-2' 2 ° o I ~ 05 CQ O -9" CD ? _ %™ 05 q5 o_< £ P. » o — 2 i Ti « 8 I g-jf (D - CO 00 05 ° O 3 CX CD 05 3 ' "CD E 11- 05 S. 3: "2 cp 9 co ■D O Uit 3 CD CL O O O« CT 3 g <0 O TI i H >££ O) u o g m h o o m g* O o q 5? 8 g %g w p" 05 ro co o< " ČD P-' 3 CD 03 ? 05 92 m 05 05 «, 2. o 05 C/5 rv> g "O a £ 5 m O !S CL p C 05. & 2 cz 3 o _ co 3 R" - ro o o o . O O -n O J-" CD co w cd' cn !2 _ -vi i & s 2. Q: co 3 cn K ĆD co ~2 £2 g: s 3' o "D ? O 05 05 cn c 3 05 c O I 2- 3 12 W "O CD S o < »C CZ ' < co -vi ~-J \ rsj co "»s. co co s- co o co. £. ?D C < 3 co - 03 u " O N> ro CO 11 N' J= 3 ^ CD 2 < 05 CD 05 =?•• — 3 05 2 a- CL Z3 3 -: CD CL a os o S C5j -o 05 O o CT 3 Oj' CD S. CS < » CZ CD 05 O g. N) CD 2 3 O) I. CD o ČD 3 cn' cd" "O za m x O o co CL CD 3 1' 2. o S 2, t, 5' % O W; O- 3 CD — 3 "C "O o o CD CL II % < 2 "D CD ĆD 0< c 21 2 • čF 2 3 3 2 (o O O- O" O) o< 3 5 w 05 3. TD 05 2 CO W CD CD o ro _ O) co' < O 3 ■g- 05 ro ^ 3 iP. c • i ¥ 2. w ro ro o CD' O. In 0<9- 2 oT c 3 ->■ co 05 oi — 3. • o cl 05 ro ro o o 3 c Oj Q5 N M ^: ^ S o 2,3. S 8. ° O« — g § 3 ro J ro co r- co ro o ro o O 3 05 • O 2 o< o 2- o7 o- ^ 3 Q. - ' 3' 05 cl =< ro 2. N 3. O 3 3" O-CD _ -■ m ro S c _ 3 *> 3 05 ro o cr CO 3 -o —1 N" O M' g 2 3 cl cd O 5 2 o; b. -1 ro 3 O) o o — o 2 cd o ro PC CL o co 05 « ro -~ n rti 8. o s- _ 2 ČD~ CL JU Ć? 3" 2 0 N CD W 0< o 91 O ST 2= 05 — 3 O 3 CD 05 O« 5. P 3 o 3 «- o • ro cž ^ co«o ro £ < c 5F 3 oj •• N5 O IO 0 o 1 o -t 0 o o M' M« CD g1 ^ "D O ?> o 5 C/5 Q5 ro ^ S c" "O o- 3 2 ČO 05 ro 2[ < ro ro' < "2 o " 2. % 3 co ro % 3 ro S. ■° 3 i' o 0 o B O" C/5 ^' Q "S "2 5° S 2 o« 2. ro 2 7T ^ o N 3 a 5- CO CL ^ 05 — I! 3 CD Lr. 05 S -1 S. K o) -g < . O 3 8 o ro 00 cl • o 2.« r o cr "2 S S § S co' o w < CD N' "O ro 2 cl cl g; pr -2. i 3. CO. ciro t ro' Z 3 ro o ~> cl O O D" CT R.! 5 * co « =7 ro o CL cn< cn o ro 3 -o 2 3. S II CO 2 3' O 05 £ SS CD O oŠ 3* . 3 05 ;t I jfl 3 ^ "2 |8 2. 3 2T ro o M 3 5 o? :8.ro ro Q. 2. Z 3- CD o 5 o 2: -S K 2.. 2 * CO' CT c o O co W 05 o. < § s 05 g- ro i - gowno in KlhoV0 23 10 00; lt kodranka škofja loka, ^gew075, škofja loka ltkknnn'đi 6 mes-; s10- i "9ovornoin pisn°;do 23.10.00; loka šk0fja l0ka' kidriceva c 75> skofja mizar mitar *»» don i 6 mes- 1 *•! * 20.10.00; elan une gorfm ,l|ubuana proizvodnja plovil, begunje na nfcnjskem 1, begunje na gorenjskem lt*vgar operater na obdelovalnem stroju (lahko tudi \t&. 6 mes.; 2 i. del. izk.. slo. j. - govorno in pripravnik' pjjnn. . vi d mes.; z 1. aei. izk.; sio. j. - govorno m 2, i1910 °°; kladivar žiri dd, industrijska ul. s* del. mest: 2 strugar p'soo; d, >žir| d.č. 6 mes.; 3 i. del. izk.; , j. - govorno in 9a rfan oddajamo strani gorenjskega teleteksta vfe* da« videostrani in ww*w>ć«r gorenjska tv poročila J Sedam elnl v tednu oddajamo zanimiv.domač, poštar, pozitivan in nenasilen tv program telefon uredništvo: 04 / 233 11 59 telefon komerciala: 04233 11 ss telefon tv studio: 04 I 233 11 56 fax marketing: o« 1232 4-5 so fax poročila desk: 04 / 23312 31 ••mali: givi§ri*i«-tv.$i internet: htt|?i/www.t»l«-tv,kl snemamo v tv studiu, v vasi občini, v vasi ks sil celo pri vas doma zato nan pokličite in naročite! teletekst strani, videostrani, tv reportaže, video8pote, otvoritve, tv program v zjvo, predstavitve podjetu, direktni prenose ali "celovečerni film* Nai OiGnALM stoto *mor# v*« tli nosil nos 60»» v srcu gorenjske -otv oorenlsk« tetevirjj«. nikol« tesle 2, e.p 1»1,40 I ■ J :H t+In K.rt*J ;H >'ki il ^Tim.1*! 'TiVriien dopisnicah do 15. novembra na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Javno žrebanje bo 15. novembra v odaji GTV mix. Upoštevali bomo samo tiste odgovore, ki jim bo priloženo originalno Odisejevo oko. Nagrajenec bo dobil namestitev v hotelu z avtobusnim prevozom, v poletnem času za eno osebo. SESGLAS Uspešen zaključek letne sezone je Agencija Dober dan zaključila s predstavitvenimi dnevi Bleda in Slovenije v Dubrovniku. Stradttu je bil prve dni oktobra obiskan kot med pravo poletno sezono. Blejske dneve v Dubrovniku je ludi za pravo dalmatinsko fešto je bilo popestrila folklorna skupina Bled in dobro poskrbljeno, Morskih specialitet Godba iz Gonj. je bilo za vse v izobilju, Obiskovale«? je navdušila Tereza Kesovija s-sprejemom na svojem domu •. v Cavtatu tn kasneje se s Koncertom. ^**'»........wm Bil je izlet, ki i»a ne bomo pozabili. » ZADNJE NOVICE bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 04/201-42-00 mobitel:041/643-014 \/'| pokličite, sporočite, predlagajte... |^| | bomo pisali Halo, @®m®B5J)©isnGLAs! Zaradi drobiža nad časopise Kranj, 17. oktobra - Jeza in vročekrvnost pogosto botrujeta nepremišljenim dejanjem. Težko je verjeti, da lahko pomanjkanje drobiža navsezgodaj zjutraj povzroči tako razburjenje, kot ga je minuli četrtek okoli 6. ure zjutraj v Delovem kiosku na Planini I. Moški srednjih let je želel kupiti cigarete in jih plačati z bankovcem za 5000 tolarjev. Leonom Seferi, prodajalka kioska na Planini, kaže, kako je razjarjeni kupec s kioska pometal časopise in revije ter povzročil materialno škodo. "Opravičila sem se mu, da nimam še toliko drobiža, poleg tega pa zaradi zgodnje ure bankovca nikjer nisem mogla zme-njati. Kiosk odprem ob pol šestih zjutraj in omenjenega dne so zamujali tudi časopisi. Slednje so ljudje razumeli, omenjeni kupec pa je začel vpiti name in groziti, da-bo s kioska vse zmetal po tleh. Kljub temu da ni nehal vpiti, njegovih groženj sprva nisem resno jemala. Na žalost jih je uresničil in s kioska zmetal vse časopise in revije. Zgrožena sem lahko samo gledala, po dejanju seje usedel v avto in divje odpeljal. Dogodek sem prijavila policiji, očitno pa bi razjarjeni kupec lahko obračunal tudi z mano," je povedala Leonora Seferi, prodajalka omenjenega kioska, ter ob tem dodala, da so kupci čedalje nepri-jaznejši, poleg tega pa je velika razlika med delom v kiosku pri Vodovodnem stolpu in sedaj na Planini. "Dosedaj se mi kaj takega še ni zgodilo, se pa sprašujem, kaj bi se zgodilo, če bi se kupcu "utrgalo" in bi namesto s časopisi obračunal z mano. In to samo zaradi drobiža," je povedala Seferijeva. Zagotovo omenjeni primer ni osamljen, sili pa k premišljevanju o človeški nestrpnosti, ki očitno nima meja in zadošča že malenkost, da človek neha biti človek. • R. Škrjanc HITRA POSTA Hitra dostava pošiljk: • znotraj mest, • po Sloveniji in • v tujino. Pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 1400 in v Ljubljani, Mariboru, Celju, KRANJU, Novi www.poito.si Gorici, Kopru, Novem mestu in Murski Soboti pre- POŠTA SLOVENIJE vzamemo pošiljke kar pri vas doma HITROSTI DAJEMO IME MOŠKI 1. DRL RD TERMO: RK PREVENT danes, v torek, 17. 10. 2000, ob 20. uri v dvorani Poden kranjski trgovski center TEI K CVETLIČARNA (Zvabilo na dneve odprtih vrat v cvetličarni centra VRTNAR PETEK 20. in SOBOTA 21. OKTOBRA Prikazali vam bomo aranžmaje za PRVI NOVEMBER in zanje tudi sprejemali naročila. Ob predložitvi tega oglasa vam pri nakupu cvetličnih aranžmajev podarimo 20% popust pon.-sob. 8-21k .NEDELJA 8M5" Savska c. 34. Kranj. w 04-281-81-30 ta oglas velja kot kupon za popust od 17. oktobra do 2. novembra 2000 G.G. ISDN Zdaj, ko so državnozborske volitve srečno za nami in ko si nekateri ližejo rane, drugi pa gromko proslavljajo, je najbolj pravi trenutek, da se izvajalci volilnih kampanj česa naučijo. Recimo tega, da slovenske volivke in volivci v letu 2000. na pragu tretjega tisočletja, večidel ne padejo' več na volilni golaž (goveji ali divjačinski), na klobase (kranjske ali celjske), na obaro (kunčjo ali kurjo), na predvolilne nastope glasbenikov, za katere stranke plačajo desettisoč mark, pa še enkrat toliko za ogromen šotor, varnostnike in pojedino. Verjetno so tudi vas najmanj dvakrat v predvolilnem mesecu spraševali, koga bi volili. Iz Loma pod Storžičem nas je poklicala prijazna krajanka in povedala, da so jo klicali, kot se je predstavil anketar, iz Inštituta za raziskovanje javnega mnenja. Ker so bili v Lomu vselej napredni, je v tej vasi že veliko ISDN telefonski/i priključkov, Ascomovi aparati Eurit pa izpišejo številko klicočega. Gospa ima ISDN in je anketarja radovedno poklicala nazaj. Izkazalo se je, da je niso klicali iz kakšnega javnom ne njskega inštituta, pač pa - s sedeža ene od strank. Ker njen odgovor ni bil povsem všečen strankarskemu agitatorju v vlogi anketarja, je le-ta jezno odložil slušalko. Še sreča, da je ISDN-jev in GSM-jev v neposredni uporabi vse več, zato je vse manj možnosti, da bi klicani ne mogel preveriti klica. Bodo do lokalnih volitev čez dve leti to morda ugotovili tudi tisti, ki za mastne denarje organizirajo volilne kampanje?! In bodo dotlej šefi volilnih štabov v političnih strankah spoznali, da volivke in volivci niso butci, pač pa razmišljajoči občanke ter občani, ki se ne pustijo več 'na suho nategniti' prav vsakemu, ki pride mimo? MMEEGLAS 3$lde vsak ioiiek ln petek ZADENITE V POLNO! Gote*P- .....( (,„ V človeški naravi je, da si nenehno postavljamo nove cilje. Nekateri so lahko dosegljivi, drugi manj, nekateri skoraj niso. V Gorenjski banki smo zmeraj pripravljeni pokazati nekaj poti do ciljev. POSOJILNA PONUDBA Ponujamo dve glavni vrsti posojil: stanovanjska in potrošniška, ki so lahko gotovinska ali negotovinska. 1. Stanovanjska posojila navadno odobrimo za daljši čas (največ do 20 let), namenjena so predvsem za nakup, gradnjo in obnovo stanovanja ali hiše. 2. Za vse druge namene odobravamo potrošniška posojila. Le-ta so lahko kratkoročna (do 12 mesecev) ali dolgoročna (do 5 let). Obrestne mere so konkurenčne in odvisne od odplačilne dobe posojila. Najvišji možni mesečni obrok za najeto posojilo je odvisen od višine plače ali pokojnine in lahko znaša tudi do 55 % plače ali pokojnine. Gorenjska^ Banka Banka 4 posluhom ^Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v torek, bo zjutraj ponekod megla ali nizka oblačnost. Čez dan bo sprva zmerno oblačno, nato vse bolj oblačno. Popoldne bodo posamezne, kratkotrajne plohe. Jutri, v sredo, bo oblačno s krajevnimi padavina' mi, deloma plohami. V četrtek bo spet suho vreme, zelo verjetna je nizka oblačnost, v višjih legah pa se b° delno zjasnilo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME 4» 4p> Tmin/Tmax 7/16 8/14 10/16 — Zadnji petek izide oktobrski še je čas za vašo predstavitev. POKLIČITE NAS