Uhaja vsak prvi in tretji četrtek v mesecu. BESEDNIK. Velja celoletno 2 gld. 50 kr, polletno 1 gld. 30 kr. Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo. List 8. V Celovcu 20. maja 1869. Leto I. Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. (Povest za prosto ljudstvo; po poljščini predelal Andrejčekov Jože.) X. Veseli praznik v Tuhinju (Konec.) Nekaj tednov potem, ko so se sešli naši romarji na sv. Višarjih, obhajalo se je v Tuhinji nenavadno veselje, čeravno ni bila nedelja, niti praznik, bila je vendar vsa vas praznično opravljena, povsod bilo je polno cvetic, vencev in zelenja; čez cesto zunaj vasi pa je bil napravljen obod iz zelenih vej, preprežen z velikimi venci iz poljskih cvetic, in dva visoka maja sta stala ob cesti, ki so ju postavili vaški fantje. In res je bil to znamenit praznik Tuhinjcem, kajti ta dan je prišel v vas novi gospodar, rojak, ki je kupil grajščino in jo osvobodil iz rok ptujčevih, tudi mlinar Valentin je prevzel ta dan zopet svoj prejšni mlin v posest. Posestnik, ki je kupil grajščino, bil je nam že dobro znani Anton Brodar, ki si je pridobil v Ameriki : s pridnostjo lepo premoženje in je pomnožil še z bogato doto nevestino. Ker je bila grajščina v Tuhinju ravno na prodaj, kupil jo je tedaj Anton, da bi zopet prišla v domače roke, vrh tega pa ga je tudi mikala krasna Tuhinjska dolina in spomin preteklih let, ko je Brodar našel v tem kraju pomoči v svojej nesreči. Že od zjutraj se je culo po vsem Tuhinju veselje. Slednjič, proti desetim so odmevali od vseh strani veseli kriki: „So že tukaj, so že tukaj!" in sedaj je pridrdral ves ovenčan voz, na kterem je sedel Anton z ženo, Valentin, Neža in njena hčerka. Nihče ne bi ga bil poznal, tako se je spremenil. Imel je nove irhaste hlače, nove črevlje z dolgimi štebali iz telečine, ki so mu segali čez kolena, potem baržunast prsnik z debelimi srebernimi gumbi, na gla^i pa je imel širokokrajen klobuk, ka-koršnega je navadno nosil njegov ranjki oče Matija Mlakar. Ko so prišli do ovenčanega vhoda, zbrala se je velika množica ljudi, moških, ženskih, starcev in otrok, vsi praznično oblečeni. Voz je obstal, in prišli so ravno stopili ž njega, ko se približajo domači gospod fajmošter in prisrčno pozdravijo Antona in Valentina. „Dobro došli", govorili so božji služabnik z ginljivim glasom, popravljana vas na slovenskej zemlji z veselim srcem, žele vam, da bi sledič našli tu po dolzih težavah življenja zaželeni mir med svojimi rojaki. Naj vas blagoslovi Bog oče, Sin in sv. Duh, Amen." Vse so ganile te prisrčne besede. Potem so pristopili sosedje, prijazno pozdravljaje Antona in vesele" se, da se je njihova soseska zopet pomnožila za enega rojaka več. Komaj se je to dovršilo, kapeli so šolski otroci pod vodstvom marljivega učitelja prelepo pesem, zloženo nalašč v ta namčn. Tudi godbe ¦ manjkalo, kajti Koprivčev klarinet je neznano visoko piskal in Ogrinov bas je renčal, da je bilo groza. Sedaj so zapeli tudi zvonovi pri cerkvi in Valentinu se je zdelo, da zvon, ki ga je napravil njegov ded, najlepše poje. Vsa množica se je podala v cerkev. Stari božji hram Tuhinjski res ni bil obširen in dragoceno olišpan, ali danes pa so ga vendar dekleta tako ozaljšale z venci in raznimi cveticami, da je bilo veselje. Začela se je božja služba, ki so jo imeli gospod fajmošter sami. Po evangelju so stopili na prižnico in govorili nekaj srčnih besed zbranim vaščanom, da je marsikomu solza v očeh zabliščala. Pričela se je omenjena veselica. Na vrtu pod veliko nto, nalašč pripravljeno za ta dan, stale so mize ozaljšane s cveticami in venci. Prvo mesto je bilo odločeno gospodu Kazimiru, častitljivemu misijonarju, zraven Kazimira so sedeli domači gospod fajmošter, že siv mož, zraven njih Valentin z ženo, dalje okrog pa drug sosedje in sosedinje. Deca je sedela pri posebnej mizi, Anton in njegova žena pa sta neprenehoma hodila krog gostov, ter jih spominjala, naj se poslužijo božjih darov, le včasih sta se nekoliko vsedla h temu ali unemu sosedu da bi se kaj pomenili. Po starej slovenskej navadi so vsi skupaj najprej molili, potlej še-le so zavžili jedi. Sicer niso imeli pri tej gostiji dragocenih jedi in pijač, pa vendar je bilo vse prav okusno napravljeno. Rumeno vince penilo se je v kozarcih in marsikteri kmetic je vžival danes božjo kapljico bolj, nego navadno, saj je veljalo na zdravje novemu gospodarju. Razni pogovori so se vrstili med gostijo, pa ne nepotrebni ; dober, pošten duh je vel med vsemi gosti. „Bodimo danes dobre volje," djal je stari očanec, „saj so djali uno nedeljo gospod na prižnici, da ima Bog rad vesele ljudi, mi Tuhinjci smo pa sploh radi veseli." Že se je približeval konec gostije, in marsikteri vaščan je opomnil, da bo treba iti domu, ko se na enkrat oglasi vesela godba, ki je igrala krasne narodne melodije. Potem so zapeli nekaj domačih pesem, da so bili vsi poslušalci milo ganjeni. Globoka čutila so se polastila vseh — solze so bile v marsikterem očesu. — Čudovita in nSogočna je moč godbe, in ne čudimo se grškej pravljici, da je mečil Orfej z brenkanjem na čarodejno lutno zveri in obujal drevesa in skale k veselju. Ko so izpeli še zadnjo zdravico in je godba zaigrala še nekaj okroglih, utihnilo je vse, in Anton poln veselja, spregovoril je nekaj besedi Govonl je o Ameriki, o našej britkej osodi in slednjič o sredstvih, kako temu pomagati. „Povem vam," bile so njegove besede, „da se brez Božjega usmiljenja in blagoslova nikdar ne dvignemo iz naše nesreče j pa tudi tega ne smemo pozabiti, da nas je Bog mogel ustvariti brez nas, ali brez nas pa nas ne more izveličati, namreč: ako si mi sami ne zaslužimo, ne pridelamo sreče, je ne bomo nikdar imeli. Ostra dolžnost vsakteremu človeku je, da mora, kot prosto bitje, ustvarjeno po Božji podobi, iz lastnega nagiba delati za zemeljsko in večno srečo." 74 »Delati je treba", nadaljeval je Anton," ali dela so različna Mar ne dela naš narod? Kes dela naše ljudstvo, dela s potnim obrazom, pa vendar ni nikjer videti pravega sadu tega delovanja. Zatorej nam je še potreba delovanja za omiko. Delo, združeno s potrebno izobraženostjo, daje še le obilni plod in zaželeni napredek. S pomočjo naukov in izobraževanja da se marsikaj napraviti in zboljšati Poglejmo parni voz, kako urno dirja od mesta do mesta, kakor ptica pod nebom, in bili so gotovo učeni ljudje, ki so kaj tacega iznašli. Neolikan kmet, ki ima nekaj zemljišča, pridela komaj toliko, da se preživi, med tem ko učenj, olikani drugače gospodari. On vč, kje se to ali uno žito bolje ponaša, ve ravnati govedino, pozna natanko svoja polja, ter je ve" gnojiti pa tudi mnogo gnoja napravljati, česar neolikani kmet ne vč. Čeravno znajo nekteri kmetje brati in pisati, vendar se ogibljejo knjig in podučne bukve ali časniki pridejo redko pod njegovo streho. Olikani gospodar pa pridno čita o prostih urah razna dela in časopise, in če najde kaj pripravnega, koj skusi izvršiti. Rečem vam, in prepričan sem popolnoma tega, da se nikdar ne dvignemo iz našega spanja do boljšega stanja, ako ne bomo skrbeli bolj, nego do sedaj, za oliko. Morda porečete: kako pa čemo skrbeti za omiko, ker so naše okolščine tako žalostne, ker nas od vseh strani ovirajo, ker se v šolah le ptujščina uči. Res je v tem oziru jako huda, kajti ni je veče rane za narod, kakor je zguba življenja, ali pri dobrej volji da se morda tudi temu zlemu pomagati. Pri vsem tem pa je slednjič potreba, da ne omahujemo v naših sklepih, temuč da stojimo trdno do konca. Potrpežljivosti nam je treba, potrpežljivosti; volje imamo dovolj, še preveč, ali kaj! ker te dobre volje ne podpira potrpežljivost. Ne smemo koj obupati, čeravno nam ne grč od začetka vse po volji, ampak delati moramo neprenehoma Kakor so visoke, nebotične gore, na primer: naše Kamniške planine, zložene iz drobnih peščenih zrn, tako se tudi lehko vsako delo, če bi bilo tudi tako maj-hino kot peščeno zrno, za kaj porabi, in s potrpljenjem lehko narastejo takova zrna v visoke gore. Ne smemo koj obupati, kakor nam kaže sledeča pripovedka Hrabri tartarski vodja je pričel vojsko zoper sosedni narod. Koj v prvi bitvi bil je tako tepen, da si je le z veliko silo rešil življenje. On edini se je rešil v razvaline nekega starega gradu, vsa njegova vojska pa je bila pokončana. Ondijejel premišljevati ničemurnosti tega sveta, in hotel se je že odreči za vselej bojnemu življenju. Tako premišljevaje zapazi mravljo, ki je vlekla z velikim trudom pšenično zrno na majhino višino. Ker je prej dež zemljo pomočil, bilo je polzko in mravlja se je vsakikrat zvalila z višine, preden je prišla na verh. Vendar se živalca ni dala prestrašiti, ampak vedno na novo je pričela svoje delo. Osem in sedemdeset krat, nastelje tartarski vodja, zvalila se je mravlja nazaj, devet in sedemdeseto bart pa je dosegla svoj konec. Tedaj je djal vodja sam pri sebi: „Ta mala brezumna živalca, kako osramoti Človeka! Njej je osem in sedemdeset krat spodletelo, pa vendar ni prenehala, tebi pa je bila samo enkrat osoda nemila, in že hočeš obupati. Ne — odslej ne potare nobena nesreča več mojega duha, z nova se bom pričel bojevati, naj poginem, ali pa dobom zmago." A veste, kaj se je zgodilo ? Prisvojil si je pol sveta, kajti takrat je podjarmil tartarski meč veči del Azije in Evrope, in tudi severni Slovani so prišli v njegovo oblast. Ali ste že kedaj slišali krasno povest o stolpu sedmih vojvodov? O starodavnih časih je bila na svetu velika vojska, j pod poveljstvom sedmih hrabrih vojvodov. Sto let je trpela ta vojska po svetu, slednjič pa, ko so hrabri vo-1 jaki že osiveli, treba je bilo opustiti slavne boje, ter se pripravljati k smrti. Izkopali so si grobe z lastnimi ro-1 kami, ali preden zaspe v njih na veke, morajo si še postaviti spominek, velik stolp, ki bo segal do nebes, i Tako so ukazali vodje, vojaki pa navajeni ubogati svoje poveljnike, spravili so se koj na delo, in še tisti dau j zvečer bil je stolp za poldrugega moža visok. Po I noči pa je zginil stolp, ker je zemlja na božje povelje, 1 ali pa po kakej čarodej nej moči, požrla težavna dela I vojakov; in samo kameniti temelj poznal se je še na pesku, kjer je bil prejšni dan stolp. Prestrašeni vojaki I so poslali vprašat vodjev, kaj je početi, vodje pa so-l jim odgovorili: „Nikakor ne pristuje možem, opustiti, j kar so pričeli, če jim tudi od začetka ne grč po sreči." I Vojaki vajeni ubogljivosti, pričeli so znova delo, in zopet je bil zvečer stolp za poldruzega moža visočine. Po noči j pa je zopet požrla zemlja delo možakov, ali vojaki so delali neprenehoma dalje, delali so celo spomlad, poletje j in jesen, čeravno zastonj, ker je vsako noč požrla zemlja njihovo delo. Slednjič so naznanili vodjam, daje konec dela, da se bo treba ločiti. Zbralo se je onih sedem vodjev na pesku, kjer je bil stolpov temelj, z zlatimi j žesli v rokah, in jeli so prepevati pesme ter brenkati : na strune, zdajci pa se je jel dvigati iz zemlje stolp, j dvigaje svoje stene proti nebu — a oni stolp bil je visi, \ nego drevesa in gore, kajti njegov vrh dotikal se je zvezd na nebu. Tako na nagloma tedaj je šinil visok stolp iz zemlje. — Ni mi treba omenjati, da ta povest j ni resnična, ampak samo zatč izmišljena, da bi iz tega spoznali, da ne smemo prenehati v važnem delovanji, če ¦ tudi v začetku ne grč vse po volji, kajti kedar pride blagoslov iz nebes, bodo tudi naše solzč, trpljenja, delovanja in trudi nakrat kakor iz zemlje šinili, ter se združili v eno celoto, kakor delovanja pri onem mogočnem stolpu. Torej predragi rojaki, posebno vi pošteni kmetje j in rokodelci, prihodnje naše upanje in podpora narodova, vzemite si k srcu te besede, da je treba prestano delati,^če so tudi ovire veliko, Še več enakih prilik je povedal Brodar, potem pa prišed do Amerike nadaljeval je tako-le: „Res je Ame^ rika rodovitna zemlja, in ne čudim se, da se jih iz Evrope vsako leto tisoč tje preseli Kdor si hoče vendar v Ameriki kaj opomoči, mora pridno delati in prebrisane glave biti. Kaj hoče tedaj ondi početi slovenski kmet, ki ne zna angleščine, nemščino pa tudi slabo lomi, o druzih vednosti pa ni duha ni sluha? Neizobražen človek si sam nakopuje nesrečo, ako gre v Ameriko. Olikan človek pridobi si ondi lehko lepo premoženje, ali izobraženec tudi v našej deželi lehko srečno živi in si pridobi potrebnega premoženja. Marsi-kaki Slovenec bi se lebko bolje ukvarjal s kupčijo, 8 kmetijstvom ali rokodelstvom. Ako ptujci lehko pri nas shajajo, zakaj bi pa mi ne, ki smo domačini! Jas nikomur ne svetujem tje iti, ker tudi jaz nisem šel prostovoljno, temuč so me neugodne okolščine k tem« prisilile. Kdor more, naj ostane v domovini, tudi našo zemljo je oblagodaril Bog z rodovitnostjo, samo treba je, da pridno delamo in ne zanemarjamo božjega blagoslova. Še enkrat vas tedaj opominjam, kajti moja sveta dolžnost je, pomagati rojakom z dobrimi sveti in djanjem, da bi s tem izpolnil hvaležnost do Boga, ki me je tako oblagodaril." J 75 Tudi Valentin Mlakar se je še enkrat oglasil in ob kratkem opomnil nazoče, naj ostanejo v svojem kraji. Zopet je zaigrala godba. Tudi nekaj gledišča se je napravilo na čast Brodarju. Tuhinjski učitelj, izve-devši vse Valentinove dogodbe, zložil je kratko zabavno igro, ki je predstavljala Valentinove dogodbe, splošni zapopadek pa je bil, da človek ne sme zapuščati domovine. — Tako so se vsi zabavljali prav veselo — in bilo je že blizo polnoči, ko so se razšli: Konec. V nekih letih bi človek Tuhinja kmalo poznal ne bil. Namesto bajt, stale so že skoraj po vsej vasi čedne, bele hiše; — ob potih so bila zasajena sadna drevesa, ki so jih gospodarji vsako pomlad lepo očedili in obrezali ; polja so rodila bogat plod, in povsod je bila znati pridnost, gospodarstvo in napredek. Mesto one umazane, napol podrte krčme, napravil je gospodar lepo gostilnico in klet preskrbel z dobro kapljico. Eazun tega pa si je omislil tudi „Novice" in še več druzih časnikov. Tuhinjici so se vedno bolj izobraževali, to pa se je tudi očitno poznalo. Brodar je povsod rad pomagal, da se je le kaj prida napravilo. Nobenega ptujca ni bilo več v vasi. Kosmač, Korparjev Jaka, Rožanec in Pratkar, ki so prej hoteli iti v Ameriko, jim sedaj še na misel ni prišlo kaj tacega. 'Prva dva sta se popnjela barantije. Skupovala sta govedino, ovce, konje, prešiče i. t. d. ter zopet prodajala, in dobro jima je šlo od rok. Vsako leto sta si prihranila lepe denarce. Ce pa jima le primanjka kedaj denarja, pomaga jima iz zadrege Anton Brodar. Božanec pa se je poprijel že na stara leta po nasvetu Antonovem tesarstva, in povsod je imel dovolj dela ter si služil denarce. Pratkar in drugi gospodarji pa so se pečali s poljedelstvom. Tudi se je napravila poljedelska družba, ktero sta vtemeljila Brodar in Valentin. Vsako nedeljo popoldne so se shajali ter pomenkovali o gospodarskih reččh. Česar kdo ni razumel, to jim je razložil Brodar natanko in tako so postali vsi ob kratkem času prav umni gospodarji. Vseh najmarljiviši pa je bil Valentin Mlakar ker je hotel popraviti napako, ki jo je storil. Kolikokrat je ponavljal: „Povsod dobro — doma naj boljši." In s tem končam to priprosto povest, v kterej sem hotel dokazati, da nam prava sreča ne cvete ondi za morjem, ampak tu v domačem kraji. Treba je le pridno delati in skrbeti, da si pridobimo potrebnih vednosti in se vedno bolj in bolj izobraževalno. Naša mila slovenska zemlja je vendar tako krasna in tudi rodovitna, da jej ni treba enake iskati na svetu. Bodimo marljivi in Bog bo blagoslovil naša dela! ¦ Kaj si naše ljudstvo o Indiji pripoveda. (V goriškej okolici. Zapisal A. P-n.) Ljudstvo pravi, da je Indija komandija 99 dežela in sicer pod nami. Bodovitna in lepa dežela je to, v njej se cedi mleko in med, ali krog in krog je z morjem obdana. V Indiji komandiji je le malo ljudi in žive" med 8eboj kakor bratje« Ker pa tam delati ni treba, zat6 se prebivavci te dežele le kratkočasijo. V Indiji komandiji je večna spomlad in jesen, ker tam ima drevje cvetje in sadje ob enem. Hiše so narejene iz sira in sirovega masla, ktero tam mesto apna rabijo. Duri in okna so iz slanine in pleč. Lese pa, to je vrata na dvorišče in vrt, spletene so iz samih klobas in presetovih reber. In na vrtih je vse drevje polno sadja, da se veje šibijo in drevje je nizko, da ni treba na-nj plezati. V vrtih se nahajajo najlepše rožice in najslajše vino teče tam v potocih, ktero pa malokdo pije. V Indiji komandiji je neizrečeno strm hrib, vrh kterega nobeden ne more. Samo pečevje ga obdaja. Vrh tega hriba raste najbolja trta, ktera rodi izrečeno sladko grozdje. Ker pa nobeden vrh hriba ne more, dozori grozdje tako, da se jagode razpočijo in jagodni mošt zleze v zemljo. In to je najbolje vino, ki teče izpod studenca pod goro. Zraven studenca je mož, ki vino deli. — V Indiji komandiji je še drug hrib, vrh kterega se štruklji kuhajo. Ker pa ti štruklji močno vro, meče puh štruklje iz kotla in takovi štruklji se valijo po hribu navzdol, ki je s sirom in sladkorjem potresen. Ondi čaka množica ženskih in moških, ki štruklje love. Tako hodijo prebivavci te dežele vsaki dan pod oni hribček kosit. Ko se pa tega naveličajo, gredo zobat grozdje, kterega posamezne jagode so tako debele, kakor jabelka. — V Indiji komandiji je še tretji hrib, in sicer sredi lepega vrta. Na tem hribu rastejo lepodišeče rožice in najlepša drevesa. Senca je gosta in hladna, da se hlade srečni bratje, ki v Indiji komandiji stanujejo in se veselo pogovarjajo. Prišel je bil desetnik (deseti brat), ki je izgubljene sreče po svetu iskal, y Indijo komandijo. Prebivalci ga pozdravijo kot brata in mu razkažejo lepoto dežele. Dolgo časa je ostal pri njih in je rujno vince zajemal iz studenca. Ali pregrešil se je bil v nečem in tedaj ga v neko hišo zaprd. Ker je pa njemu sir in sirovo maslo dišalo, začel je zid objedati, dokler ga ni toliko objedel, da je skozi prišel- Potem je pa še dvoriščine lese raztrgal in vse klobase pojedel. Spečega so prebivavci spet v naše kraje prenesli. Ker je bil pa ravno popred nekaj smokvic in črešenj v žep vtaknil, zat6 so mu te ostale, Nesel jih je nečemu gospodu, ki mu jih je dobro plačal in se je čudil, kako da jih v najhujšej zimi ima. Tudi neki mož, ki se je bil v globok brezen prekucnil, prišel je bil v Indijo komandijo. Zagledal je bil tam daleč svitlobo. Hitro je skočil po koncu in se je odpravil tje. Kar mu pride bela žena naproti, sprejme ga prijazno in ga pelje v sila lep vrt Le dve uri se je tam doli mudil, potlej je bil pa zlezel na zemljo nazaj, ker ga je bila žena zopet z vrta v tisti brezen pripeljala. Ali med tem so njegovi znanci že odmrli in na zemlji ga ni poznal nihče več. Mnogo mnogo let je bil tam doli in vendar se mu je zdelo, da ni ko dve uri, tako lepo in prijetno je bilo v Indiji komandiji. Nahaja se na Krasu okoli Štanjela in Kobilje glave tudi pesem med ljudstvom o Indiji komandiji; pa razun naslednjih petih vrstic je nisem bil v stanu zapisati: Indija komandija V žlici kašo kuhajo, S pogačo hiše krijejo, Se sirom jih obelijo In 8 skuto jih orajhajo. Popravek: Na strani 65, II. pred. 6 v. od spodej beri: Slednjič jih . . . krstil; pozneje so se spovedali i. t. d. 7fi Mornarjev odhod. „Na brodovje! Na brodovje! Kliče me pomorski grom ; O domovje! O domovje! liritko te zapustil bom!" Tje čez daljne pokrajine Prek jadranskega morja Od predrage domovine Pot pomorska me pelja. Barke jadra so razpeta Močno že hlapon puhti, In dežela oh ! presveta Mi zginjuje spred oči! Hladni veterci pihljajo In valove brati mir; — Jadra v zraku zavihrajo, Barka dirja v morski tir. Noč nastane; že priplava Zvezda svitla nad morje, Tužno se nasloni glava Oh, takrat mi na srce. Misli moje preč bežijo, Daleč od morja širjav, Proti domu tje hitijo Z njimi srčni moj pozdrav. Kjer žive mi oče, mati, Bratje, ljube sestrice — Tje bi hotel se podati, Kamor srce žene me. Nesi zvezda pozdravilo Dragim tje v domači kraj, In ko spet se ho mračilo, Pridi, zvezda, sem nazaj ! In povej mi, če živijo Oh ! predragi še doma ? Ce oči se jim solzijo Za mornarja mladega ? — Hrabro slav Perne. Srenja pod lipo. Tretja nedelja. (Dalje.) S sadjerejo se po mnogih naših krajih še vse premalo pečajo, še le v najnovejšej dobi so se je naši kmetovalci nekoliko bolj poprijeli, in še to z veliko silo. Vrtnarstvo le v obližji večih mest in trgov napreduje, sicer so pa vrti na kmetih v tako slabem stanji, da človeka nehote žalost obide, ako je pogleda. Sado-nosniki so čestokrat zbirališče za perotnino in preščad, po kterih brska in rije, da je sadonosnik bolj kakemu dvorišču, nego sadnemu vrtu podoben. Sadno drevje so požrešne gosenice popolnoma obrale, in zbog te nezgode se je drevje po večletnih gosenčnih uimah popolnoma posušilo. Župnik: Sreč mora človeka boleti, če vse to natančno prevdarja, kar nam je ravno gospod učitelj povedal, in kterej velikej škodi ni nič drugega krivo, nego grda, ostudna nemarnost in lenoba naših kmetovalcev. Učitelj : Tudi z vinogradarstvom nismo veliko na boljem, marveč ako gremo za 50 let nazaj, skoraj bi rekel, da smo na slabejem, kajti le malokedaj nam vržejo nogradi toliko, da bi se nam stroški povrnili, ki je porabimo za njihovo obdelovanje, pa tudi, gledč na gnoj, je vinogradarslvo poljedelstvu čestokrat le na škodo. Mogoče da se v tem stoletji ta stvar na bolje obrne, kajti naši vinogradniki imajo dandanes več pripomočkov, nego so jih imeli prednamci. Družba sv. Mohorja je že izdala knjižico, ki obdeluje tudi to panogo našega kmetijstva, da bi jo le naši vinorejci marljivo prebirali in se po lepih naukih skrbno ravnali! Tudi je slišati, da se bodo časoma napravile vinorejne šole, kterih nam bi bilo gotovo jako potreba. — Naši pašniki nam dajejo, izvzemši onih, ki se nahajajo kraj voda, rek in rodo-vitih nižin, koder se pečajo s konjerejo, podobo naj-žalostnejših pustinj Po hribih, rebrih in podoljih, ki je je deževje že skoraj popolnoma izpralo in pretrgalo, plazijo se goveje in ovčje črede, željno iskaje potrebnega živeža, in ako najdejo sem ter tje kako zelišče, hlastno planejo na-nj, ter ga mulijo z očividno in silovito slastjo. V najnovejšej dobi so se pa enake pustinje in goline po iztrebljevanji gozdov še cel6 pomnožile. Z gozdi se menda še nikoli ni tako grdo ravnalo, kakor se to godi od početka devetnajstega stoletja. Žalostno znamenje, da v gozdoreji nikakor ne napredujemo! Vsled neusmiljenega iztrebljevanja in pokončevanja naših nekdanjih najlepših gozdov, se je les zelč podražil. Najde se sicer tu pa tam še kakošen gospodar, ki si prizadeva goline po svojih gozdih zopet z drevjem zarediti, toda redki so ti gospodarji in število pokončevalcev je veliko veče. Nekteri ropajo in plenijo, kolikor se le da in more, ter jim ni prav nič mar za novo izpodrejanje izsekanih in golih gozdov, a drugi zopet glede na dobitek, misleči da se bo les časoma še bolj podražil, puste brez vsega pre-vdarka najlepši les že na deblu strohneti. Medtem da nekteri gospodarji leto za letom iz zgolj dobičkarije naj-boljo gozdno prst poljedelcem prodajajo, so zopet drugi, ki so tako nemarni, da pustč listje, iglovje in mah po gozdih ležati, da se ga več črevljev visoko nakupiči in polagoma gnjije. — Tudi z živinorejo nismo veliko na boljem. Reja goveje živine je v zadnjih letih jako nazadovala. Goveja kuga in pomanjkanje potrebne klaje je našo domačo govedino močno iztrebila. Vrh tega nam naša domača goveda ne donašajo one koristi, s ktero se druge bolj napredovalne dežele ponašati smejo. Temu pa niso kriva, kakor nekteri napačno mislijo, naša domača živinska plemena, marveč slabo in nemarno oskrbovanje rejne živine, slaba klaja, slabi pašniki in druge enake nezgode, ki izvirajo vse iz malopridnosti in grde nemarnosti naših gospodarjev. — Posebno kar se mleka tiče, v tem oziru se je do zdaj še vse premalo gledalo na naše domače govedo. Posestniki večih zemljišč 80 poprej krivo mislili, da se naša domača goveda ne dado zboljšati, in zbog te krive misli so vpeljali, to se ve da z velikimi stroški, tujo planinsko živino, pri kterej so pa kmalo do spoznanja dospeli, da obilnost mleka ne zavisi tolikanj od živinskega plemena, marveč veliko bolj od klaje in različnih rastlin, ki živini v živež služijo. Ko je namreč švicarskim, tirolskim in štirskim kravam zmanjkalo one sladke in duhteče trave, ki so jo po ondotnih planinah v obilnej meri imeli, in so se mesto nje le 8 slabo in kislo travo, kakoršna raste po nekterih naših zanemarjenih travnikih in senožetih, ali pa še celo s suho slamo zadovoljiti morale, zaostala je tudi poprejšna obilnost mleka, in to celo v tej meri, da je najbolja planinska krava dajala na mero manj mleka, nego najslabejša našega domačega plemena* Očividno tedaj, da se obilnost mleka ne ravna tolikanj 77 po plemenu živine, ampak le po tem, kako se živini streže in poklada. Župan : Nekaj časa sem se je pa tudi pomanjkanje na klavnej živini pokazalo in vsled tega se je meso tako podražilo, da si ga bolj revni ljudje le malokedaj kupiti zamorejo. Klavna živina se dovažuje^iz drugih nam sosednih dežel, ž njo pa tudi čestokrat — živinska kuga. Učitelj : Ovčja reja se je sicer v nekaj letih zdatno pomnožila, a vendar ne zadostuje še onim velikim stroškom na volni, ki je zahtevajo različne tovornice ali fabrike, in tudi ne dadč mesa v tolikej meri, kolikor ga dandanes naše domače ljudstvo potrebuje. S kozjo rejo se pečajo le bolj revni kmetovalci, to je taki, ki niso zmožni za rejo goveje živine. Prešičev najdemo v naših krajih zelo majhno število, ki bi bili posebne vrednosti; iz Hrvaške in Ogerske je k nam prižen6, in mi moramo za nje lepe novce izdajati. Eavno teko na slabem ali še celo na slabejem stoji tudi naša domača perutnina, posebno pa bčelo- in s vilo rej a, za kteri poslednji se naši kmetovalci še zmenijo ne. Dokler bomo tedaj na ta način gospodarili in kmetovali, ne smemo upati prav nobenega napredka in to se vč, da tudi ne boljih Časov. Preiskovati moramo tedaj marljivo vse pote, po kterih bi se različni kmetijski oddelki, ki sem jih ravnokar omenil, zdatneje zboljšali in k večim obrodkom vspešno napeljali. Zdaj se pa povrnimo zopet nazaj k poljedelstvu in iščimo najpred pripravnih pripomočkov, s kterimi bi v tej gotovo najvažnejej panogi kmetijstva enako drugim izomikanim narodom spretno napredovali. Za vspešno obdelovanje zemljišč je treba pred vsem drugim dobrega in tečnega gnoja. Gnoj je pri vsakej kmetiji najpotrebniša in neprecenljiva stvar, od ktereje odvisno Kmetijsko blagostanje in sreča. Pridelovanje dobrega in tečnega gnoja mora biti tedaj vsakemu poljedelcu prva in največa skrb, kajti brez gnoja se pri kmetiji javalne kaj prida opravi. To, dragi sosedje, vam najpred na sreč polagam, in ako boste za obilneji in bolji gnoj skrbeli, zboljšali boste v najkrajšem času svoja dosedanja slaba in nerodovitna zemljišča. Zaplotnik: Da, da; to vemo tudi mi prav dobro, da brez gnoja ne opravimo nič na našem polji, in če nimamo dovolj gnoja, pustimo raje njive neobdelane ležati, kajti škoda bi bila gotovo velika za seme, ako bi se vsejalo na njive, ki jih nimamo s čim gnojiti. Jaz na priliko imam dve lepi njivi, ki jih pa ne morem ob-sejati le iz tega razloga, ker nimam dovolj gnoja. Z gnojem ravnam sicer prav varčno, a vendar mi ga pri-manjka vsako leto toliko, da ne morem vsega svojega zemljišča obdelati, in tako mi leži vsako leto po dvoje ali troje njiv neobdelanih; a to ne le pri meni, temveč tudi pri drugih mojih sosedih. Povejte nam tedaj, gospod nčitelj, kako bi se dal gnoj pomnožiti in zboljšati. Hrastovšek: Ako nam to poveste, potem bo naše slabo stanje kmalo na boljem stalo, kajti, dajte nam gnoja, in obdelali bomo vsa naša zemljišča, tudi najmanji prostorček ne bo ostal prazen. Učitelj : Glavni vzrok, da malo in slabega gnoja pridelate, so vaša gnojišča. Ako tedaj želite več in bo-ljega gnoja pridelati, popravite je! Kakor sem namreč jaz vaša gnojišča opazoval, našel sem, da imate pred hlevi ali globoke jame, v ktere se dežnica nabira in gnoj izpira, ter vam ga po vsem dvorišču raznaša, ali pa da nimate prav nobenih jam. Hribar: A kaj je vendar bolje, dvorišče z jamami ali brez jam ? Jaz na priliko imam dvorišče z globokimi jamami! Učitelj: Obodvoje je napačno, kajti pri obeh enakih napravah se gnoja veliko pogubi. Zagotovim vas, vse drugače bi bilo z vašim poljem in z vašimi travniki, ako se vam ne bi toliko najboljega gnoja pogubilo. Nobeden izmed vas nima gnojnih jam tako narejenih, da bi bila tla z ilovico trdno zatolčena in s kamenenimi ploščami prekrita, zarad tega se vam pa tudi veliko gnojnice v zemljo ponikuje, ktera bi lehko vaše travnike napajala. Le poglejte zadej okrog vaših hlevov, izpod kterih se gnojnica odteka in je nekoliko na vaš sado-nosnik prihaja, kako lepo in bohotno tam trava raste. Glejte, tako bi rasla trava po vaših zapuščenih travnikih, ako bi včasih nekoliko gnojnice na nje izvolili, toda kje je boste vzeli, ki vam ni mar, da bi je nabirali, marveč se vam nepotreboma po vsem dvorišči in pa tudi globoko v zemljo pogubljuje, ker nimate gnojnih jam prav narejenih. Hrastovšek k županu: Mar je gnojnica tvoje travnike tako z bolj šala, da je le veselje gledati, kako lepa trava po njih ra6te? Župan: kaj pa druzega ? Vsaki izmed vas se je lehko prepričal, da so bili moji travniki veliko slabeji od vaših, od kar pa gnojnico prav marljivo nabiram in jo v odprtih sodcih, kakor je lehko pri meni vidite, na travnike izpeljujem, odtistihmal so moji travniki takošni, kakor je vidite, in kakor sami pravite, da je je veselje gledati. (Prihodnj. konec III. ned.) O pojočih miših. Ali se »Besedniku" pamet meša ali ga luna trka, utegne naših bralcev marsikdo zaklicati, ko mu pride pred oči ta čudni nadpis. Pa počasi! — Res za sedaj ta stvar še ni popolnoma utrjena, vendar se kaže po novejših skušnjah, da bode resnica. Anglež Bampfield piše, da je bilo v njegovej kuhinji za neko leseno steno gnjezdo z mladimi mišimi. V kuhinji je imel kanarca, ki je prav lepo pel. Kako se začudi mož, ko čuje, da so mlade miši jele posnemati kanarčevo petje s kraja slabo, pozneje vedno lepše in popolniše, če tudi glas ni bil tako močan, kakor tičev. Posebno rade so pele zvečer in po noči, ko je kanarec spal, in ljudje, ki so nevedoč za te pevce, prišli v kuhinjo, so mislili da kanarec poje. Tudi doktor Eichelberg pripoveduje, da je imel v svojej hiši pojočo miš. Pri Kinezib je pa neki prav navadno, da imajo namesto tičev pojoče miši po hišah. ~— ----- iN o ve bukve. Čujte! Čujte! Kaj slovenski jezik tirja. Za prosto slov. ljudstvo spisal P. Jan kovic. Založil prof. Janko Pajk v Mariboru. — Našemu kmetu ni treba samo zdrave omike v gospodarskem, ampak tudi v narodskem in političnem oziru ; zatč s srčnim veseljem pozdravljamo knjižico, ki je ravno kar v Mariboru prišla na svitlo in v lehkoumevnej, tudi prostemu kmetu doma-čej besedi pojasnuje stanje našega jezika in njegove pravice in prednosti v domačem in javnem življenji. Prvo poglavje pojasnuje: „Kje se slovenščina govori in s kterimi jeziki si je v rodu;" drugo: „0d kedaj se naš jezik piše i. t. d." ; tretje: »Kake dobrote imamo od njega v življenji in šolah"; četrto: „Učenje nemščine v 78 naših šolah"; peto: „Kdo so nasprotniki našemu jeziku" in šesto: Kaj slov. jezik sam govori; s čem prihranimo kaj prostora, ponatisnemo odlomek tudi v „Besedniku". Cena knjižici je samo 20 kraje.; živo jo priporočamo »lov. ljudstvu, kteremu bo gotavo v vsacem oziru ugodila. Osem slov. cerkvenih pesem in tri tantum ergo, sestavil skladavec A. Nedved v Ljubljani. — Vnanja oprava je posebno lična in primerna notranjemu pomenu. Kakor zahteva slog cerkvene muzikalne umetnije, mora se spevom priznati, da jih budi resni duh do svetega kraja ter navdaja do veličastne pobožnosti v povzdigo božje službe in spodbudo vernih nazočih. Ker se po Slovenskem cerkveno petje če dalje bclj goji, utegnejo omenjeni spevi, posnemajoči resnoveli častni slog latinskega petja, kot pričetek redko-kratnega skladanja pevnih umotvorov v tem pomenu pri nas veljavo pridobiti. Cena jim je 1 gld. 30 novčičev. Kdor jih želi imeti, naj si jih blagovoli naročiti pri gosp. Ant. Nedved-u v Ljubljani, kteri bi po tem takem priložnost dobil, še svoje druge skladbe na svetlo dati." P. Razne drobtine. Najstarejši kerčanski samostan — je samostan „Manglis" na Kavkazu, kterega je Konstantin veliki leta 324 po Kr. rojstvu sezidal. — Kavkaz je velika gora na meji Evrope in Azije, med črnim in kaspiškim morjem. Le 2 nevarni soteski peljate črežnj. Najbogatejša kristjanska cerkev, je glavna katolška cerkev mesta Meksike v Ameriki; njeno premoženje je znašalo leta 1854 že okoli 800 miljo-nov gld. Nektera zdravila. Za lenobo — pridnost. — Za presite — post. — Za pijanost — prazna mošnja in čista voda. — Za nevoljneže — poterpljenje. — Za zmi-kavce — ječa in delavnišnica. — Za sirovo obnašanje — leskovica ali pa brezovica. — Za prehud jezik — molčanje. — Za ponočnjake — patrola. — Za prevročo mlado ljubezen — pošten zakon i. t. d. Ženitev in ločitev- Najkrajši opravki pri že-nitvah pa tudi pri ločitvah, so gotovo na otoku „Cejlonu" v Aziji. Možki pomigne na žensko, ter jej reče : „Sem pojdi!" — in je že njegova zaročnica ali žena; ali pa jo posune in jej reče: „Spravi se!" — in že je zakon razločen. K temu se ne potrebuje nič drugega, kot nekaj prič, o dedšini se nihče nič ne zmeni in to je gotovo najboljše. Nekaj za lenuhe. — Lenuh je v nedeljo Kristjan, v pondeljek Gerk ; v torek Perzijan; v sredo Asirijan; v četertek Egipčan; v petek Turk, in v soboto Jud, zakaj to so prazniki teh narodov. Kaj ie kupčijstvo ? — Neki francoski kupče-vavec je od kupčijstva takole pisal: „Vsa umetnost kupčijstva obstoji v tem, de kupčevavec za 3 gld. kupi, kaj je 6 gld. vredno; in da za 6 gld. proda, kaj je 3 gld. vredno. Nabral A. Jurinec, kmet. Smešnice. Naj ti ne bo žal! Enkrat je prišel siromak v nebesa. Hudo se mu je bilo godilo na tem svetu in pretrpel je mnogo nadlog in revščine. Ko umrje, pride do nebeških vrat in potrka na-nje, a sv. Peter pokuka skozi oknice, da vidi, kdo da je prišel. „Na pa kaj ?" To rekši odprč mu vrata tako široko, kakor mački, tako da je siromak moral še tam trpeti, da se je skozi vrata splazil. Pa nič ne dč, misli si siromak, res je tako, kakor ljudje pravijo, da je težko v nebesa priti, — in komaj dobi mestce za vratmi. Prigodi pa se, da je tedaj umrl velik bogatin, ki ga je ta siromak poznal. Ko ta bogatin do nebeških vrat pride in potrka, pogleda spet sv. Peter skozi oknice, in ko zagleda tacega gospoda pri vratih, alo, brž zapovč godcem, naj se pripravijo, a on sam odprč vrat na široko, kakor da bi se 8 4 konji vozil, banda pa znigra, da se je po vseh nebesih razlegalo in vsi so se bogatinu priklanjali. — To je videl siromak pa veli sv. Petru, potem ko je ta parada minula: „Kako je to ? Jaz sem tako na prosto in tiho prišel v nabesa, oni pa s tako parado ? Meni si odprl kakor mački, njemu pa tako široko ? Jaz sem kakor nič tukaj in me nobeden ne pozna, za bogatina pa vsi v nebesih vedo. To meni nič ne dopade!" — „0 moj dragi prijatelj", mu na to reče sv. Peter, „glej, siromak ti vsako minuto sem dohaja, bogatin pa na sto in sto let komaj eden. To ni nič novega, če siromak pride, to pa je, ko bogatin pride. Da bi vsakemu siromaku vselej tako parado delali, pač bi morali neprenehoma igrati in vrata široko odprta imeti. Naj ti ne bo žal!" P. Pr. Zastavice. 26. Ves vol gre v stajo, samo rogovi zunaj ostanejo. Kaj je to? 27. Nima vere ni duše, pa jej vendar ves svet veruje. 28. Imel sem dva brata, dokler sta bila slepa, bila sta mi ljuba. 29. Štirje bratje se ves dan naganjajo, nikdo drugega vjeti ne more. 30. Niti je pečeno, niti kuhano, vendar se ves svet ž njim odhrani. Vganjka zastavic v 6. 1. 21. Drev6; 22. Slamnata streha; 23.--------24. Bučela; 25. Slebedebre. Ogled po svetu. Avstrijsko-ogerska država. V saboto 15. da t. m. je bilo slovesno sklenjeno zborovanje državnega zbora na Dunaji, ktero je trajalo od 20. maja 1867, torej blizo celi dve leti. Ob 11. dopoldne ste se obe zbornici zbrali v cesarkej dvorani in Nj. V. Cesar je bral predstolni govor. V prestolnem govoru je načrtan kratek pregled delavnosti državnega zbora. Omenjaje novo vojaško postavo razodevlje upanje, da se na tej podlagi ohrani stanoviten mir. Govore" o denarstvenih zadevah priznava, da z davki je težko breme ljudstvu naloženo, da so se pa nove postave kolikor mogoče ozirale na to, da se ta reč stori manj občutljiva. V misli jemlje med-versko postavo ter nazadnje povdarja, „da Avstrija mora „biti moč, v kterej se okrepijo vsi raznovrstni narodje „in vsem se imajo izpolniti njihove želje in prizadevanje po ravnopravnosti. — Sklepaje zborovanje sta v gosposkej in poslankej zbornici v enakem zmislu 14. dan t. m. tudi govorila prvomestnika. — V petek zvečer so se 79 cesarja poklanjali poslanci obeh zbornic. Prijazno se je ž njimi pogovarjal o raznih rečeh, ves pogovor je bil večidel o državnem zboru. — Kratko pred sklepom je gosposka tudi zbornica potrdila postavo o ljudskih šolah in sicer nespremenjeno, kakor jo je sprejela od poslanske, in v prestolnem govoru se naznanja, da jo ie ravnokar potrdil tudi cesar. — Na vso moč pa so delali posebno v poslanskej zbornici, vlada je imela toliko reči nasnovanih, da se je vrstil predlog za predlogom. Med drugim se je naglo odobrila poštna pogodba s Srbijo, postave o raznih železnicah, o pravici do vode, o vojaških sodnijah, o državnem sodnijskem zboru i. t. d. Vsem jasna skrivnost pa je ta, da je vlada nalašč tako na dan vršila reči, ki so njej po godu, da bi s tem izpodrinila druge, ravno tako važne, ki pa njej niso po všeči. Marsikoga je zelo osupnilo, ko je zadnje dni prvo-gednik nenadoma naznanil, da poljska resolucija v tej seji ne pride več na vrsto, češ, da tako važne reči se ne smejo v naglici reševati. Po pravici mu je grof Potočki v imenu Poljakov v tehtnem govoru povedal, da je čudno, da v 6 mescih ni bilo mogoče spraviti je na vrsto. Odgovornost zarad tega ima zbornica in vlada, to zna ves svet in priznavajo tudi tisti časniki, ki niso prijatelji nenemškim strankam. Zbornica je pri vsej silnej naglici imela čas razgovarjati se o zadevah enega moža, častnika Bartelsa, ni ga pa imela za celi veliki poljski narod, kakor je dobro omenil Žuželka. — Govori se, da poljski poslanci izroče mandate svojemu deželnemu načelniku. Ko so bili v petek pri cesarju, rekel mu je eden izmed njih, da se žalostni vračajo domu — Nekteri menijo, da zdaj,. ko se je razšel državni zbor, kmalo odstopita ministra Herbst in Giskra. Ali bo res, kdo ve ? O Taaffejevih prenaredbah še tudi ni posebnih prikazni; vendar se trdi, da je on odpravil izjemni stan na Češkem in da po njem se že pripravlja milost obsojencem zarad tiskovnih pregreškov. Ogerski parlament ima opraviti z adreso. Vsaka zbornica pripravlja lastno adreso, obe ste v osnovi, in v odseku vsake zbornice je 30 udov, ki delajo adresama načrte; blezo da bo v vsem skupaj 5 predloženih. V poslanskej zbornici ima Deakova stranka zmožno večino. Francoski carevič Napoleon je bil te dni v Zagrebu Vrnil se je v Trst in je ogledal mesta po jadranskem obmorji. Zakaj ga tako mičejo avstrijski kraji, ali je to prijateljstvo do Avstrije, ali ga goni le vedoželjnost, to ngibljejo nekteri. „Z." prav trdi, da Zagreba ni spoznaval od prave strani, ker ga je gledal samo skozi ma-gjaronska očala. — 11. t. m. je v Zagrebu umrl nadškof kardinal Havlik. Nemško. Zmerom še ni potihnil vihar, ki se je bil vnel zarad razglašenega pisma Bismarkovega ob času predlanske vojske, kakor smo že zadnjič omenili. Ne sodi se zastonj, da pruski časniki nalašč netijo ogenj in da ga brez potrebe naši gasč. Vsa reč ni vredna toliko besedi in prepira. Francosko. Največ hrupa zdaj delajo volitve. Vlada silno žile napenja, da bi zmogla. Večina menda bo gotovo na njenej strani, mogočna pa utegne biti tudi opozicija. Celo vladni listi niso več samo za take, ki vse daj6 cesarju veljati. Sploh se kaže, da je konec Napoleonove vsemogočnosti in narod se če dalje bolj giblje, da bi se izkopal izpod jarma. Bero se pa tudi čudne reči, kako vlada svojim kandidatom na noge pomaga, kaj pa da, v tacih okolnostih je treba. Laško V Florenci so dobili nekaj novih ministrov. Na čelu novemu ministerstvu je Menabrea. — V zbornici je bila predložena in potrjena postava, da morajo tudi duhovniki biti vojaki. Nekoliko upanja imajo kato-ličanje v tem, da morebiti senat ne potrdi te postave. — Treba je tudi novega posojila, ali kje in kako denarjev dobiti, to ministrom dela velike zadrege. Angleško. Na Irskem otoku je bil pretep med katoličani in protestanti. Morala je policija vmes, da je je pomirila. Ostala sta dva na mestu mrtva, več pa je nevarno ranjenih. — Angleška in severno-amerikanska vlada ste si zdaj navskriž. Amerikanci tirjajo neko odškodovanje zarad zadnjih vojsk, Angleži pa ga ne dad6. Prepir je precej hud, vendar je upati, da previdni vladi si ne boste z vojsko v lase segali ter si tako nasprotno škodo nakopovali. Špansko. Tu še zmerom nimajo kralja. Nekteri menijo, da se vstanovi vlada pod imenom direktorij, t. j. vodstvo. Poleg tega je velik nered po deželi, vlada je v stiskah zastran denarjev in brž ko ne jo doide tudi s tem velika škoda, da izgubi otok Cuba. Rusko. V Petrogradu je umrl ruski admiral Men-čikov, znan iz vojske 1854. 1. Leto poprej je tako ostro govoril s sultanom v Carigradu, da je zarad tega slovel po vsej Evropi. Bil je potem načelnik ruskej vojni v Krimi in je bil pot v Sebastopol zaprl s tem, da je vtopil ruske vojne ladije. Turčija in Grško Razni glasovi dohajajo od te strani: Turčija in Grško ste neki v najlepšej prijaznosti, Črnogorci dobe ladijestajo Spuž od Turkov, na oporadih se pustč stare pravice i t. d To res lepo zvoni! Ali v resnici je seveda drugače. Kreta se pomirja kakor kdaj Poljska, grškim podložni kom na Turškem se godi, da joj in gorje. Kdaj vsnide drugačna zarija na vzhodu? Kazne novice. Slovenski tabri. V živem veselji plava vsakemu človeku srce, ako se ozre ta čas v tempelj proste natore, v kterem zbuja božja roka vso živočo in neživočo stvar v novo, lepše življenje. Tako srčno veselje se mora polastiti tudi vsakega rodoljuba, ako gleda, kako vstaja naš narod iz dolgoletnega spanja, kako se če dalje bolj zaveda samega sebe in si želi s časom priboriti enacih pravic, ker ima tudi enake dolžnosti, z drugimi narodi v mno-gojezičnej Avstriji. Živa priča so nam slovenskitabri, ki se napravljajo po raznih straneh naše razkosane domovine ; doslej so se skicali a) Taborv Brdih na meji laske zemlje dne 25 aprila: vkljub neugodnemu vremena se je zbralo okoli 6000-7000 deležnikov; b) Tabor v Sevnici dne 2 majnika, pri kterem se je pod prostim nebom sešlo blizo 8000 deležnikov, tudi iz Kranjskega in Hrovaškega; c) Tabor na Pivki dne 9 majnika; sešlo se jL nad 9000 ljudi in d) Taborna Vižmarjih pri Ljubljani dne 16 majnika, kteri je — v središči Slovenije — z ozirom na število deležnikov presegel vsak drugi tabor. Govorili so na teh tabrih naši najve-ljavniši možaki gosposkega, pa tudi kmečkega stanu kor: dr. Razlag, dr. Tonkli, dr. Vošnjak, dr. Lavrič, dr. Bleivveis, dr. Costa, dr. Zarnik, E. Klavžar, župan Dol jak i. t. d. Razen nekterih lokalnih zadev posamesnih dežel povdarjalo in zahtevalo se je po vseh tabrih sosebno zjedinjenje Slovencev po postavnej poti v eno krono vino, vpeljava slovenskega jezika v šole in urad- 80 nije i. t. d. Vse se je godilo v največem redu, kar dela Slovencem največo čast. Beseda na čast sv- Cirilu in Metodiju. Dne 22. m. m. so napravili celovški bogoslovci prav lepo besedo na čast slov. blagovestnikov in v veliko veselje koroških rodoljubov, kterih se je prav veliko število zbralo pri tej redkej svečanosti. Najpred se je zapela Klinarjeva „Slava sv. Cirilu in Metodu" dalje so se ¦vrstile „Hlahol" od Prochaske, „Mornar", »Vodniku" (Hejdrihova) „Moj dom" od Mangolda, „Lovska", „Cerkvica" in „Triglav". Igrala seje igra Vilharjeva „Župan" v 2 delih; vrh tega se je predstavljalo: „Kako je Jurij zaklad kopal" in „Stari učitelj" in govorilo nekaj govorov. Vse se je vršilo na občno zadovoljnost. Oglasnik. Družba sv. Mohora. (Do 31. aprila). A. fig. dosmrtni udje. «ld" 327. Janez Kepec, kaplan .... 15 B fig. letni udje. 1. Juri Jan, dekan v Dolini ... ..... 119 90 2. Jož. Vrbnjak, podžupnik pri vel. Nedelji ... 78 3. Jož. Sovdat, fajm. v Kaninjah....... 43 4. A. Balon, župnik na Polzeli........ 21 5. Fr. Šrol, župnik ....... 16 6. V. Jereb, fajm. pri sv. Križu pri Nabrežini . . 27 7. Š. Gaberščik, kpl. pri sv. Križu pri Ajdovščini . 30 8. M. Braucher, dekan v Ospi........ 14 9. Andr. Koeman, dekan v Komenu...... 142 10. J. Brence, duh.- v Dutovljah....... 59 11. BI. Šoklič, kapi. v Tržiču......... 48 12. J. Hofstetter, dekan v Postojni...... 46 13. Fr. Vrančič, kapi. v Polhovem gradcu .... 26 14. J. Masten, kapi. pri bi. Emi....... 8 15. J. Stepančič, kpl. v Dornbergu....... 13 16. J. Brence, duh. na Unči......... 14 17. T. Krek, učitelj v Komendi........ 8 18. P. Martelanec, kpl. v Škednji....... 15 19. Št. Doljak, dekan v Devinu........ 99 20. Fr. Bruner, dekan v Starem trgu..... 146 21. J. Majciger, c. k. prof. v Mariboru..... 55 22. A. Fabčič, dijak v Novem mestu . . ... 9 23. Mart. Ivanec, dekan v Šmarji....... 158 24. Mat. Tomažič, dekan v Rožeku...... 170 25. K. Dirnwirt, špiritval v Celovcu, tudi za Radiše 70 26. J. Kolar, fajmošter v Brezi........ 10 27. J. Rehernik, stolni dekan v Celovcu..... 6 28. M. Holibar, fajmošter v Vetrinji...... 10 29. J. Rozman, dekan v Konjicah kot dodatek . . 13 30. Fr. Walter, kapi. pri sv. Ilu....... 8 31. J. Krušič, gim. prof. v Celji........ 232 32. J. Matjašič, stoln. župnik v Mariboru .... 188 33. Fr. Pukšič. kur. nri sv. Jurji na Pesnici ... 25 34. V. Bergman, fajmošter na Jezeru...... 14 35. J. Babnik, kaplan v Verbpolji....... 17 36. J. Volčič, fajm. v Dragatušu....... 8 37. J. Pašič, župnik v Senožečah....... 31 38. A. Ahčin, duhoven v Begnah....... '32 39. T. Zupan, katehet v Kianji........ 6 40. J. Drobnič, kaplan v Kamnici....... 27 41. V. Pušavec, dekan v Jelšanah...... 8 90 42. J. Nabergoj, posestnik v Proseku...... 6 43. A. Ukmar, dekan v Tomaju........ 12 44. J. Čenčur, učitelj v Skednju....... 8 45. I. Rade 1, župn. VVeisshamer, Mavrer in Kro-pivnik 3, Fr. Leveč 1, J. Škrlj 1, J. Levičnik 5, Bralno društvo v št. Andrežu 1, M. Oset 1, Sa-most. O. Francišk. v Virovitici 4, Fr. Odar 1, Treza Gaberc 1, Fr. Pire 1, J. Vončina 1, duh. I 15 50 50 70 30 30 A. Nanuti 2, A. Mervič 1, A. Štrukelj 1, S. Mlekuž 1, V. Holzer 1, prost. S. Pečnik 1, župn. V. Trabe 1, A. Jaric 1, L. Walner 1, fajm. J. Jakobič 1, šola v Št. Jurji 1, Fl. Sumper 1, fajm. Fr. Fik 1, kpl. J. Strojnik 1, J. Fugger 1, M. Oraš 1, A. Dobrovnik 2, kpl. A. Šac 2, Straže 1, Hostnikar 1, Ostrožnik in Ferlež 2, Šreiber 1, Sterniša 1, Mlakar 1, Kabinec 1, župn. F. Folnekovič 2 gld. 90 kr., župn. Št. Vodušek 4, gld. 56 Vkup [2172 90 15 Duhovske spremembe. Krška škofija. Č.. g. TJmfahrer Tom. je dobil mestno glavno faro v Celovcu. C. g. Lesjak Bal. (mlajši) gre za provi-zorju v Štaben pri Bekstanju. Liiviiutiiiskii škofija Č. g. Krist. Kanduth, dosedanji du-hovski oča v semenišču, gre za župnika v spodnjo Polskavo j' mesto špiritvala prevzame preč. g. Jak. Bohinec, zgodovine cerk. profesor; dr. Lipold Jan. postane profes. cerkv. zgodovine; čast. g. Jož. Škerta je postavljen za kurata pri sv. Miklavžu. — Prestavljeni so čč. gg. Jož. Šuc za kateketa na Celjsko glavnico; Ant. Slatenšek za 1. kapi. v Bistrico; Jak. Kolednik v Rečico; Ant. Pust k sv. Emi; Ant. Pajmon k sv. Tomažu; Jan. Košar k. sv. Martinu na Pohorje ; Fr. Berlič za provizorja v Stranice; Fr. Naprudnik za prov. v Doberno, in Jan. Vraz za kapi. v Doberno. — Umrla sta čč. gg. Fr.. Otorepec, župnik v Doberni, in Fr. Korošec, kurat v Stranicah. R. I. P. Ljubljanska škofija. Vis. čast. g. Jan. Rant, fajmošter v Velesovem, gre v pokoj in Velesovo je razpisano 3. t. m. Tržaška škofija. Č. g Fr. Blažič, administrator v Dolenji vasi, je postal ondi fajm. Čast g. Jan. Planinšek, imenovani fajm. za Vranjo, je na svojo prošnjo postavljen administr. na' Golac. — Prestavljeni so čč. gg.: P. Pikulič iz Boljuna za adm. v Vranjo; Flor. Zalokar iz Kostaneje v Lokvo ; Fr. Pe- »j culič iz Antinijane v Kostanejo ; Matija Sila z Občine k sv. Jakopu v Trst; Ant. Kuhn na Občino; čaš*t. o. Jož. a Monte Florum iz kapucinskega reda opravlja duh. pom. službo v Karkavicah. Žitna cena. VGoricipo kaznaniku, drugej povsod po m e r n i k u prerajtana) s B »H J eS O -3 > .o >N Ime žita Celo Ljub Mari Vara Gor > > > > > gld. ' kr. gld. I kr. 1 gld. i kr.' gld. ' kr. 1 gld. 1 kr Pšenica .... 4 26 4 40 3 180 3 80 2 |5ft Rež ..... 3 27 2 80 2 85 2 80 — 1 Ječmen 3 — 2 50 — — — — 1 !70 Ajda..... 2 44 2 50 2 70 3 —, 1 20 Turščica .... __ 1__ 2 90 2 65 2 30 1 33 Proso (Pšeno) — — 2 50 2 50 — — — — — — 1 90 1 90 — — 1 25 Krompir .... — — 1 50 — 85 1 — — — Fižol..... — I — ! i 2 35 2 —- -------------- Kara na Dunnji 18. maja. 5°/0 metalike . 61 gld. — kr. Nadavek na srebro 121 gld. 25 kr. Narodno posojilo 69 „ — „ Cekini .... I ^4 Lolerijne srečke. V Gradcu . 8. maja 1869: 26, 34, 85, 30, 66 Na Dunaju 8. „ 1869: 80, 56, 63, 27, 30 V Trstu 15. maja 1869: 16, 32, 44, 20, 55 V Lincu . 15. „ 1869: 90, 15, 55, 85, 39 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaju bo 22. maja, t Trstu jn v Lincu 29, maja.' , Izdajatelj: A. Janežič. — Odgovorni vrednik: A. Umek. —Tiskar: J. in Fr. Leon.