Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek 15. junija 1956
Štev. 134. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredniitvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. It / Teleton uradniitva 2440, uprava 3466 lakaja resen nedelje la prašnikov vaak dan ob 14. uri t Valja maaaCno preja man « upravi ali po poiti 10 Din, doatavijan na dom 12 Din / Oglati po ceniku / Oglaae sprejema tudi ogieenl oddelek ^tatre" v Ljubljani t Poitni čekovni račun St. 11.409
99
JUTRA
99
Hwa tke sovjetske unije
Že v sobotni številki smo med telc-foničnimi vestmi poročali o reformah, ki jih uvaja diktator Stalin z novo sovjetsko ustavo. Bistvo nove ustave je v tem. da se mesto dosedanje sovjetske diktature uvaja parlamentarna sovjetska demokracija. To se odraža najbolj v uvedbi splošne in tajne ter direktne volilne pravice, ki je bistvena oznaka parlamentarne demokracije. Vsi državljani imajo volilno pravico, celo člani vojske. Vse razlike, ki se tičejo socialnega položaja in premoženja, so brisane ter 8e teoretično odpravljajo tudi priviligi-rane skupine. Na vrhu te sovjetske demokratične družbe je v r h o v n i svet Sovjetske unije, ki ga tvorita svet unije in pa narodnostni svet. Ustanova dveh zbornic, ki ima svoje vrhovno predstavništvo v vrhovnem svetu sovjetske unije, predstavlja sankcijo novega parlamentarno-demo-kratičnega kur*a, ki naj ublažuje in orne juje metode diktature proletariata.
Če pa upoštevamo ona poglavja nove sovjetske ustave, ki se tičejo g o -s p odarskega in socialnega življenja, bi mogli novo organizacijo sovjetske unije smatrati kot kombinacijo sovjetskega sistema, ki je imela v počelu diktature proletariata svoj najmočnejši adut, ter d e m o-kratičnega parlamentarnega sistema, ki ima v ustanovi obeli zbornic svojo zunanjo reprezentanco. Gre torej v bistvu za nekakšno sociali-'stično demokracijo na sovjetskih osnovah. Politično je nakazana demokratič-no-parlamentarna smer, socialno in gospodarsko pa so slej ko prej v veljavi socialistično sovjetski principi. To se jasno vidi v onih poglavjih nove sovjetske ustave, kjer se točno odrejajo in določajo lastninske oblike. V teiA oziru se predvidevajo tri oblike lastninske pravice: 1. nacionalna, oziroma državna last; 2. lastnina raznih družbenih
zadružnih jistanov; 3. zasebna lastnina, ki predstavlja koncesijo načelu zasebne. lastnine, če. tudi je omejena na ,ninimuin.
Nacionalna in državna lastnina obsega zemljo, zaklade pod linijo, prometna sredstva vseh vrst, ve-like industrijske in poljedelske obrate tpr
pretežno število stanovanjskih in industrijskih zgradb. V vrsto d r u z 1) c-11 in z a d r u ž n e lastnine spadajo vsa °na podjetja, ki iih predstavljajo ta-I*0 zvani kolhozi (skupna posest kmetov ln podjetja, ki slonijo na zadružni pod-. V smislu nove ustave pa ima sovjetski kmet lahko zasebno m a j-1* *> o g« s p o d a r s t v o, tako da lahko predstavlja njegovo zasebno last kmetski dvor. vrt. živina, perutnina ter Poljedeljsko orodje. Koncesija pa ni da-11 a samo kmetu, ampak vsem državlja-|'pm, ker se dovoljuje imetje v prihrankih. stanovanjskih hišah ter predmetih ,' se nanašajo na osebno upravo in na komfort. S tem je dovolj pojasnjeno bi-*tVo nove sovjetske ustave iz vidika last "'"e. ki ostane tudi odslej pretežno v rok»h državne skupnosti, ki pa hkrati Vendarle dovoljuje državljanu pičlo rac-^ zasebne lastnine.
Nova sovjetska ustava je potemtakem v histvn kolikortoliko k o m [> r'o m i s-11 *“ g a značaja v razne smeri. Nespremenjen,. so ostale le one točke v novi *°vjetski ustavi, ki se tičejo s t r u k-
11 r e sovjetske unije, ki ostane ?lej ko ^>r°j zvezna država, ki jo tvorijo ustav-1,0 enakopravne zvezne republike z last-
I/ Betetti dete v usek tudk&kih
tevitjiU
BRUSELJ, 15. junija. Spričo vedno večje resnosti v belgijskem stavkovnem gibanju je vlada mobilizirala rezervno orožnlštvo In je ukrenila vse potrebno glede oskrbe živil. Neposredni povod za ta sklep, je bila vest, da se je v vseh belgijskih rudniških revirjih proglasila generalna stavka. Bati se je, da se priključijo stavki tudi delavci jeklene industrije in delavci ostalih industrij. V o-količi Liittlcha je v stavki okoli 10.000 delavcev. Strokovne organizacije rudarjev so sklenile, da se za ponedeljek proglasi generalna stavka. Novo sestavljena vlada Van Zeelanda je v precejšnji zagati, da zajezi stavkovni vai.
BRUSELJ, 15. junija. Novi delovni minister Delacre je Imel včeraj v radiju govor, v katerem je dejal, da bo vlada uvedla obligatorno delavsko zavarovanje, povišala podpore za brezposelne za 50% ter sklenila uvedbo plačilnih dopustov in delovnega časa, ki bo tedensko znašal pod 52 ur.
I/ ft&kfMi Sd VMJ&M	HJhUUUk
Jtptdske $mde
PARIZ, 15. junija. V vseh večjih francoski mestih ae je danes oficielno proslavljala zmaga Ljudske fronte. V Parizu so bile manifestacije na grobu Jeana Jourea in so se slične proslave vršile v vseh večjih mestih
Htvove tašuke v aisid
SANTIAGO DE CHILE, 15. junija. V glavnem mestu čilske republike so nastali krvavi spopadi med marksisti in fašisti, pri čemer so bile tri osebe ubite, 9 pa težko ranjenih.
hedoMUHet^a dtZav&msšte vepe vlkte
m Da£kjetH vzhodu
HONGKONG, 15. junija. Ublažitev napetosti med južno in severno Kitajsko je očividno le prehodnega značaja. Kantonska vlada je odposlala včeraj v nedeljo velike količine municije in živila proti ntejl. kjer se pričakuje napad nankinških čet. Tudi je bilo pozvano pod orožje od strani nanklnške vlade okoli 40.000 vojnih obveznikov. Moč nankinških čet se ocenjuje na 12 divizij in 120 bombarderskih letal, ki so se osredgotočlle na jugu province Hunan. V Amoyu se je pojavilo 7 japonskih rušilcev iu dve japonski križarki, ki so pripeljali s seboj mornariške čete v svrho zaščite japonskih Interesov. Nemški in angleaki konzul sta prejela od strani kantonske vlade zagotovilo, da so se ukrenile vse potrebne mere, da se državljanska vojna prepreči. Na poti so tudi portugalske in ameriške vojne ladje v svrho zaščite interesov njih državljanov.
sa
Mie. pa	mmti
NEWYORK, 15. junija. Policija v Springfieldu v državi Massahusets je prišla na sled obsežni zavarovalni goljufiji, katere krivci so po dosedanjih ugotovitvah izvršili najmanj 15 umorov. Skupina razbojnikov je zavarovala razne osebe in je zatem izvršila umore nad zavarovanci pod rafinirano izvedeno pretvezo prometnih nesreč. Policija je prišla zločincem na sled, ko je preiskava večjega števila mrličev, ki so na prvi pogled postali žrtev prometnih nesreč, dognala v njihovem drobovju večle količinearsenika. Ta skupina razbojnikov je v teku 15 let zaključila večje število zavarovanj In se število sumljivih smrtnih slučajev ceni na 40 do 50.
Sokolstva
KONFERENCA JNS V NOVEM SADU.
Na včerajšnji konferenci JNS za dtinav sko banovino Novem adu. ki so se je med drugimi udeležili senatorji Jovan Banja-min, Kosta 'Bmotijevič, Milan Popovič ter Djaka Popovič in narodni poslanec dr. Svetislav Popovič, se je po daljši debati konstituiral novi banovinski odbor JNS za dunavsko banovino. Na konferenci so govorili Jovo Banjaanin, Svetislav Zopovič in Slavko Šumov.
KONGRES POŠTARJEV.
se je otvoril včeraj dopoldne v Sarajevu. Pri otvoritvi je bil tudi poštni minister
dr. Kaludjerčič, ki je imel ob tej priliki obširnejši govor, v katerem se je dotaknil vseh perečih vprašanj, ki zadevajo odgovornosti polilo službo naših poštarjev.
NOVI KARDINALI.
Včeraj je bil v Vatikanu tajni konzisto-rij, na katerem je papež imenoval za kar dinala mo-sg. Mercatija in mgr. Tifferan-ta. Ob tej priliki sta napredovala v red kardinalov, škofov kardinala duhovnika Merchetti-Selvaggiani ter Dolenj. Med novo imenovanimi kardinali ni nobenega Slovana.
no ustavo in teoretično suverenostjo! Kakor vsaka ustava, tako je tudi nova sovjetska ustava, ki sc bo jeseni dokonč-
no predložila v odobritev vsesovjetske-mu kongresu, zadeva teorije. Kaj bo prinesla praksa, »e bo šele pokazalo.
Združena mariborska Sokolska društva so po sklepu meddruštvenega odbora priredila včeraj popoldne na letnem telovadišču studenškega Sokola pomladanski javni telovadni nastop, ki jc pokazal sadove sokolskega dela preko zime v sokolskih telovadnicah. Disciplinirano mariborsko Sokolstvo se je v čast nem številu odzvalo pozivu in se udeležilo telovadnega nastoj)a, čeprav je bilo j včeraj jiopoldne več drugih jwrireditev. Ob 14. uri se je zbralo v Narodnem domu članstvo matičnega društva Sokola III., ki je* z župnim jezdnim odsekom in vojaško godbo na čelu krenilo jjreko državnega mosta na Kralja Petra trg, kjer se mu je priključilo še članstvo Maribora I., pobreškega in tezenskega Sokola. Močna sokolska armada se je po Ruški cesti in studenških ulicah jiomi-kala j>roti telovadišču, kjer je bila zbrana že množica Sokolu naklonjenega občinstva.
Pred letnim telovadiščem je bil stik sokolske armade. Tu je pozdravil Sokole župni podnačelnik br. Ciril II o č e-v a r, in jih v zanosnem nagovoru pozval k discipliniranosti in k nadaljnemu uspešnemu sokolskemu delu. Lepi včerajšnji sokolski prireditvi so prisostvovali tudi mnogi odličniki; med njimi poveljnik inž. podčastniške šole, podpol kovnik gospod Vekoslav C c n e r, gimnazijski ravnatelj gospod Mastnak in drugi.
Oh napovedani uri se je j»ričel javni nastop. Uvodoma je zaigrala vojaška godba državno himno, vrsta studenških Sokolov pa jc izkazala pozdrav sokolski zastavi. Pod vodstvom matično načelnice s. Stane Makučeve so nastopile , naraščajnice s poživljajočimi uvodnimi vajami. Skladno in eksaktno so nato izvajali proste vaje člani pod vodstvom br. Hočevarja in Z upa n a. Za studensko sokolsko deco, ki j^ nastopila z raznimi igrami, jc sledit nastop članic z vajama s kiji, ki sta jih vodili s. M a k u č e v a in s. Hoče-v e r j c v a. Izvajanje je bilo enakomerno, hvalevredno pa tudi kritje, ki je bilo dokaz dobre pripravljenosti. Pod vodstvom br. Cilenšek a in V i • 1 e c a je izvedla deca teke j>reko za-Pr*k- ?! obveznimi prostimi vajami za letošnji suhotiški pokrajinski zlet so nastopili naraščajniki. Pri orodni lelovad-l^^ ki je bila kot zaključna točka včerajšnjega sporeda, je nastopila studenška članska vrsta na drogu, naraščajska na konju, vrsta članic na bradlji, članska vrsta Sokola Maribor I. na krogih, vrsta matičnih naraščajnikov, pa na mizi. Pred zastavo so orodne vrste zapele sokolsko himno »Hej Slovani«, ki jo je z njimi zapelo vse na telovadišču zbrano Sokolstvo.
Včerajšnji nastop jo v moralnem ter v gmotnem oziru odlično uspel in pokazal, da bi bila naravnost škoda, če bi pomladanskega javnega nastojia letos ne
GLAVNI KRIVEC BUKAREŠKE KATASTROFE V SMRT.
Bukareški listi so pričeli sedaj porogati o podrobnostih bukareške katastrofe. Po teli poročilih so v bolnišnicah Se sedaj 403 ranjeni. Dokončno atevilo mrtvih je 420, V bolnišnici je bilo vsega skupaj 1370 oseb. Inženjer, ki je nadziral gradnjo tribun, se je ubil.
Darujte za aztini sklad PTLI
Stran 2.
Mariborski »Večernik« Jutra
V	Mariboru, dne 15. VI. 1936.
up—c----nmr"~r-e*	-ho
Ob dvodnevnih Nanosovih slovesnostih
Sobotne in včerajšnje slovesnosti, ki jih je priredil neutrudno agilni tukajšnji »Nanos«, so bile močan izraz vročega domoljubja,, ki je svetlo zakoreninjeno v srcih primorskih rojakov. V soboto in včeraj v nedeljo je bil naš Maribor priča žive, zgovorne manifestacije vseh onih ouvstev, ki so v zavesti vsakega zavednega pripadnika nairoda, katerega živi člen je. Uvod v te dvodnevne slovesnosti je bil sobotni 'koncert pevcev in pevk »Tabora«, ki so želi krasen uspeh in o katerem bomo objavili v eni prihodnjih številk izčrpno strokovno poročilo. Po sobotnem koncertu pa se je razvil v matičnih prostorih iskren prijateljski večer, k}3r so se trpko zbujali spomini na rodno zemljo, ki je danes onstran meja.
V	središču dvodnevnih slovesnosti pa je bila slavnostna predaja tolminskega simbola mariborskemu »Nanosu«, ki bo odslej zvest, neustrašen čuvar tega zaupanega mu veličastnega simbola. K tej pomembni narodni svečanosti so prispeli delegati emigrantskih organizacij iz najrazličnejših krajev naše domovine od Ljubljane in Celja, Ptuja in Trbovelj pa iz Zagreb^ in Sušaka.
SPREJEM IN POZDRAV NA KOLODVORU.
Pri sprejemu primorskih rojakov h delegatov emigrantskih društev, ki so prišli iz Celja, Ljubljane, Kranja, Zagreba in Beograda, se je zbrala množica rodoljubnega občinstva. Ko je pripeljal drage goste ljubljanski osebni vlak, jim je v pozdrav zaigrala železničarska godba. Pri sprejemu pa so bili navzoči tudi pred stavniki mariborskih nacionalnih in kulturnih organizacij. V imenu društva »Nanos« je prispele rojake in delegate prisrčno pozdravil podpredsednik učitelj g. Leopold Reja z željo, naj bi se počutili v obmejnem Mariboru kar najboljše in naj bi odnesli s severne mej« čim dražje spomine in čim lepše vtise.
Gostje in občinstvo se je po sprejemu ia pozdravu formiralo v slavnosten sprevod, ki je krenil s kolodvora po Aleksandrove cesti Slovenski in Gosposki ulici preko Glavnega trga v Narodni dom. Na ‘x.clu slavnostnega sprevoda k korakala železničarska godba »Drava«. Za njo so .se vrstili trije prapori, prekrasne številne narodne noše, gostje in domače občinstvo. Povdariti moramo, da je krasne istrske, čičke, goriške in tržaške narodne noše vsakdo naravnost občudoval. Po ulicah, kjer se je sprevod pomikal, so bili primorski rojaki in dragi gosti deležni toplih simpatij obmejnega Maribora.
SLAVNOSTNO ZBOROVANJE V NARODNEM DOMU.
Prostorno veliko dvorano in galerijo v Narodnem domu so zasedli primorski rojaki in domačini. Oder je bil okrašen z narodnimi barvami, v ospredju pa je bila Sirkova, v črnino ovita »Bazovica«. Uvo doma je železničarska godba zaigrala dr žavno himno, nakar je prvi spregovoril predsednik »Nanosa« g. Marino Kralj.
V	jedrnatih izvajanjih je podčrtal pomen slavnosti, zlasti pa tolminskega dogodka
pred 30 leti in iskreno pozdravil predstavnike domačih in emigrantskih društev, med njimi botrico go. Antonijo P in t er j e v o, zastopnika Saveza emigrantskih društev Ivana St arija, za-stopnija Jadrana dr. Cerkveniča, predsednika propagandnega odseka Saveza V i š n j e v c a, zastopnika zagrebške Istre dr. B r 1 i č a, predstavnici mariborskega ženskega društva go. Maistrovo in go. Lipoldovo, predsednika pred nedavnim ustanovljenega Druš tva koroških in primorskih emigrantov v Ptuju g. Periča, zastopnika Društva primorskih akademikov g. Obada, predstavnika ljubljanske Soče g. dr. Pro dana, zastopnika mariborske Sokolske župe g. L e n a r d a, zastopnika Sokola Matice g. Rajha, predsednika mariborske NO in Maistrovih borcev g. prof. dr. Dolarja, predstavnici Kluba Primork go. B u 1 ič e v o in go. Z a j č e v o, ter zastopnika Jadranske Straže g. Kar ,-s a in Lavrenčiča. Tudi je predsednik g. Marino Kralj posebej pozdravil g. dr. Ivana Šorlija kot zastopnika upokojenega dvornega svetnika dr. Gabrijelčiča v čigar imenu je izročil tolminski simbol v varstvo mariborskemu 'Nanosu«.
Besedo je povzel nato g. dr. Ivan Šorli. V svojih jedrnatih izvajanjih k ome-j ujal najprej pomen simbola, nato pa delo-, vanje narodnih društev in narodnih mož
v	zasužnjeni domovini. S posebnim nagovorom, ki je ganil vse navzoče občinstvo, zlasti pa primorske rojake, js izročil simbol predsedniku g. Kralju z naročilom, naj ga skrbno in vestno čuva. — Predsednika g. Marino Kralj ie v imenu društva prisegel, da bo zvesto iznolnjc-vaJ dano naročilo.
OVACIJE ZGODOVINSKEMU SIMBOLU.
Zbrani primorski rojaki in občinstvo ;e priredilo viharne ovacije >>lminske;mu simbolu, ko ga je poljubovala naša jugo-slovenska zastava, ko so ga poljubovali j častitljivi prapori narodnih društev. V o-: Čeh primorskih rojakov pa so zaiskrile 1 , solze spominov in ganotja, ko je botrica j g. Antonija P i n t e r j e v a pripenjala na , simbol krasen trak z besedami, ki .so re-: zale globoko v vsa srca in vse duše. V j j imenu društva »Nanos« je pripel na ča- ( i stitljivi simbol krasen trak podpredsed-: nik »Nanosa« učitelj g. Leopold Reja.’ I Toplo se je obema, zlasti pa g. botrici,
, zahvalil predsednik g. Marino Kralj in
izročil nato častitljivi simbol med viharnim pozdravljanjem in ovacijami praporščaku g. Miroslavu Novaku. Zanosna ie bila prisega praporščaka, da bo verno in zvesto čuval izročeni simbol.
Nato je imel slavnostni govor prof. g. Alojzij Bizjak, ki je v svojih krepkih in učinkovitih izvajanjih zlasti povdarjal etične vrednote in rasno zavest našega jugoslov. naroda, v prepričanju, da mn bo kot celoti napočil dan svobode in pravice, ki mu po božiih in človeških zakonih pripada. Prav tako učinkovita pa ie bila tudi priložnostna deklamacija gdč. Zvonke Komparov e. Njeni prisegi častitljivemu simbolu so se pridružili vsi navzoči: »Čuvajmo Jugoslavijo, da rešimo brate in sestre v robstvu!«
V	imenu Saveza emigrantskih društev je pozdravil slavnostni zbor g. Ivan Stari, v imenu Jadrana g. dr. Cerkvenič, za zagrebško Istro dr. Brlič, za Ijublian-sko Sočo g. dr. Prodan, za ptujsko Društvo koroških in primorskih emigrantov g. Perič, za Narodno obrano in Maistrove borce g. prof. dr. Dolar, za Primorske akademske starešine g. dr. Vrčon, za Narodno strokovno zvezo g. Vojska, za celjsko Sočo pa g. Fili. Kot tolminski »poba« se je poklonil častitljivemu simbolu še g. Batjel. Pevsko društvo »Jadran« je zapelo »Soči« in »Povejte ve planine«, stoje pa je ves zbor iz glasnih grl zapel himno »Hej Slovani«. V frančiškanski cerkvi je bila ob pol dvanajstih maša za-dušnica za žrtve, padle pod sovražnim nasiljem v neosvobojeni domovini.
NARODNI TABOR V UNIONU.
Ker so se vse »Nanosove« včerajšnje slovesnosti vršile v okrnjenem obsegu, se je tudi popoldanski narodni Tabor vršil v prostorih Uniona. Tu se je zbrala množica rodoljubnega občinstva in mnogoštevilni primorski rojaki, sodelovala Da so razna pevska društva. O pomenu narodnih taborov je spregovoril prof. Lojze Bizjak. Omenjal je med drugim zgodovinske narodne tabore v neosvobojeni domovini, ki so imeli mogočen vpliv na narod in ga krepili v izpodbu-ianju v boju za narodne pravice in svetinje.
Po nagovoru in po pevskih nastopih se je razvila v prostorih Uniona prisrčna narodna zabava, ki je potekla v znamenju krepke narodne zavesti in domačnosti ob spominih na nekdanje dni, ter svetli domovinski ljubezni.
Šahovski dvoboi Ljub ana- iaribor 8:2
j Včeraj se je odigrala v Mariboru prva medmestna šahovska tekma med Ljubljano in Mariborom, ki jo je Ljubljana odločila v svojo 'korist, in sicer v razmerju 8:2. Barve Ljubljane je zastopal večkratni državni prvak Ljubljanski šahovski klub. ki je nastopil včeraj s svojim kompletnim prvim moštvom, ki je bilo se-' stavljeno večinoma od slušateljev ljubljanske univerze. Mesto Maribor pa so zastopali igralci Mariborskega šahovske-i
ga kluba, v katerem so včlanjeni vsi najboljši igralci našega mesta. Tudi Maribor je poslal v boj s-voje najboljše moči (iz-vzemši sodnika g. Kramerja). Poraz, ki ga je Maribor doživel, je na prvi pogled precej hud, toda pomisliti moramo, da Ljubljanski šahovski klub "-združuje najboljše igralce visokoŠolce, ki so tudi proti močnejšim šahovskim centrom kakor je na pr. Maribor, izvojevali lepe zmage. Dober poznavalec kakovosti in jakosti
Htuaui fhaeoka!
Med tem so v francoskem Maroku bes nele strašne borbe v katerih so bili uporniki v premoči, Francozi so izpraznili mesto Tazu.
Šejk od Aluhremasa, Sahib, brart Abd el Krimov, je neusmiljeno uničeval evrop ske kolone.
V tem času so angleški in francoski časopisi napadali Nemce kot pošiljalce o-rožja maroškim upornikom, španski tisk je trdil, da je Abd el Krim od angleških tvornic naročil nekaj letal, bombarder-jev. Mi smo pa najbolje vedeli, kako je na stvari. Na planinah je inoje pleme kopalo zlato, ki je bilo potrebno za nabavo orožja in streliva. Žele] sem, da nekega dne skupno odidem s tihotapci in da zvem, na kak način sc oskrbujejo Beduini z orožjem.
V tem času sem sprejel pismo od Sa-l«ba, v katerem mi poroča, da nima do-
volj streliva in da ne more več perganja-ti sovražnikov. To pismo sem obenem s svojim poslal vladarja Abd el Krimu.
Prihodnji dan sem moral obiskati Abd el Krima v njegovi palači.
Mnogo sem premišljeval o svoji ženi Zurihi, ki mi je dejala, da bo kmalu postala matC Bog ve, kako bo izgledalo mulatsko dete. Ko sem razmotrival o tem, sem se moral nasmejati.
Premišljeval sem tudi o tem, kako bi si nakupil dve ženi za svoj harem. Priporočali so mi dvanajstletno Zeivo in njeno prijateljico Sulejnio. Pripovedovali so mi, da sta izredno lepi, a razen tega sta tudi pripravljeni priti k meni, ker sem tako dober prijatelj Abd el Krimov.
Iz dneva v dan sem se vedno bolj čutil za Arabca. Zene so me tako dobro naučile arabski, da sem ta jezik popolnoma obvladal. V plemenu samem so me zelo spoštovali. Moja beseda jim je bila sveta. Kadar sem jim rekel, naj se pripravijo za boj, so to storili z velikim navdušenjem.
Popolnoma sem se navadil na to primitivno življenje. Ujetniki so v taboru bedno umirali — ob največjem siromaštvu in bedi. Medtem so mimo njih stopali ; šejki kakor poleg črnega sužnja. Prav danes so pokopali dva častnika, ki sta, kakor pravijo, umrla od žalosti. Eden se je imenoval Marcial Lulanda, drugi pa Pedro Probles. Bila sta precej mlada, pr-
vi	iz Murcije in drugi iz Seville. Ko se spomnim na ta pogreb, ne morem iti v taborišče. Bojim se, da se me ne loti obnemoglost, če se spomnim njihove velike bede, posebno pa, kadar pogledam starega generala Novara, ki so mu lasje zrasli preko vratu in brada padala na prsa. Čudim sc, da si ni že prej s strelom prebil glavo. Jaz bi na njeogvem mestu to vsekakor storil.
Po sprejemu pri Abd el Krimu sem odšel v svoj dvor, kjer so mi sporočili, da Zuricha vsak trenutek pričakuje dete in da so se v njeni sobi že zbrale mnoge čarovnice in žene njenega plemena.
(Dalje sledi.)
igralcev Ljubljanskega šahovskega kluba, naš velemojster g. Vasja Pirc, je v soboto, ko ga je naš urednik vprašal kakšne prognoze stavi na nedeljski dvoboj Ljubljana:Maribor, odgovoril:	zaenkrat
10:0 za Ljubljano! Z izidom prve medmestne šahovske tekme Maribor Ljubljana moramo biti torej zaenkrat zadovoljni, zlasti ker je potek dvoboja pokazal, da bi se dala morebiti še kakšna partija remizirati ali dobiti. Mariborskim igralcem pa se je poznalo, da jim v splošnem manj ka gotova turnirska rutina.
Ekipa Ljubljane se je pripeljala v Maribor z dopoldanskim ljubljanskim vlakom. Na postaji so jo pričakovali funkcionarji Mariborskega šahovskega kluba s predsednikom g. R. Golouhom na čelu, ki je ljubljanske tovariše s primernim nagovorom prisrčno pozdravil. Za sprejem se je v izbranih besedah zahvalil predsednik Ljubljanskega šahovskega kluba profesor ljubljanske univerze g. dr. inž. Miroslav Kasal. Točno ob 13. uri se je pričel šahovski dvoboj V kavarni »Grajski kino«. Pred tekmovanjem je izročil -Silni tajnik MŠK g. prof. Sila dragim gostom krasno spominsko darilo, nakar se je pričela bitka, ki je trajala do 19. ure, in ki se je končala s sledečimi rezultati:
Milan Vidmanprof. Bog. Stupan 1:0, Anton Preinialk:Ivan Lešnik 1:0, Li. Fur lani:dr. V. Lippai 1:0, inž. Zlatko Weiss: Karel Konič 1:0, Boris Sikošek:Ivan Kukovec remis, Franjo Ostanek :Boris Cibic 1:0 (edina zmaga Maribora), Alojzij Ger-zinič:Rajko Bicn remis, Ivan Marek:Ni-kolaj Lobkov 1:0. Jože Peterman:Albin Strniša 1:0 in Georgije Assejev:Franjo Lukeš 1:0. Končno stanje 8:2 za Ljubljano. Po žrebu je imel Milan Vidmar kot prvi bele, pri ostalih partijah pa izmenoma bele in črne.
Po končanem tekmovanju je nato prof. Sila rezglasil rezultate, nakar se je vršil v restavracii »Novi svet« prijateljski sestanek mariborskih šahistov s šahistj iz Ljubljane. Ob tej priliki so spregovorili g. Golouh, dr. inž. Kassal, prof. Sila, velemojster Pirc ter drugi. Večer je potekel v znamenju prisrčnega prijateljstva. Z vlakom ob 22. uri so se gostje zopet vrnili v Ljubljano, kjer bo v kratkem re-važna tekma.
JlatedU
»NAŠ LUKA BONA«.
Glavni organ JRZ »Samouprava«.piše sledeče: »Markiz Bona, član najstarejšega plemstva v Evropi, je bil posebna atrakcija naše skupščine. On je 60 let stal v vrstah narodne borbe. Nič ga ni zlomilo v tej borbi. Kot potomec znanega Ni kole Bone iz Selistrije je tudi naš Luka Bona pokazal mlajšim, kako se bori za svoj narod in svobodo.«
JUŽNOTIROLSKI OCVIRKI.
V	nekem vlaku v Južnih Tirolah so potniki nedavno govorili o Abesiniji. Neki železniški uslužbenec je smatral italijanske uspehe kot nekaj samo ob sebi umevnega in je utemeljeval to svoje mnenje, opozarjajoč na materialno moč, ki je odločala v abesinskih bitkah. V omenjenem železniškem oddelku je bil tudi neki davčni uradnik, ki se je takoj informiral pri nekem potniku, kaj je dejal dotični železniški uslužbenec. Takoj je poročal o tem podestatu (županu), ki je ob neki priliki v svojem govoru dejal, da skušajo nekateri ljudje zmanjševati veličino laških zmag v Abesiniji, da bo pa oblast že vedela iztakniti te ljudi. Nekaj dni zatem so železniškega uslužbenca aretirali. Pred nedav-. nim je bil aretiran znani nemški pisateh Karel Springemschmied, ki se je delj časa mudil v Južnih Tirolah . spremstvu svojega prijatelja Leona Neumana. Ko sta se vračala iz planin, sta bila oba brez povoda aretirana. Springenschtnieda so dva d» držali v zaporu v Meranu in so ga zatem odgnali preko meje, njegov prijatelj Let> Neuman pa sc menda še nahaja v zapori*' Aretacija znanega nemškega pisatelja ie v nemških krogih »budila precejšnje vznemirjenje.
POLOVIČNA VOZNINA se priznava z odlokom prometnega ministra na železnicah in parnikih v državni eksploataciji vsem banovinskim uradnikom z neomejenim številom potovanj’ nadalje upokojenim banovinskim uradnikom ter članom rodbin aktivnih in upokojenih banovinskih uradnikov trik ra letno.
___________ Mariborski	»Večernik«	Jutra	Stran	3.
Ikau&mke ik jiM&ske, mw'm
Drzen viom mladoletnih fantov v cerkev
Slovenske gorice okoli Sv. Ane stojijo Pod vtisom cerkvene tatvine, ki jo je izvršila družba mladih zlikovcev, ki je Predvčerajšnjim nasilno vdrla v cerkev Sv. Ane, razbila skrinjico sv. Antona, ki je bila postavljena poleg glavnega oltarja, in nato odnesla denar, ki ga je našla v puščici. Ni se še moglo ugotoviti, koliko denarja je bilo v nabiralniku. Vsekakor je značilno, da je družba izvršila to
I	drzno tatvino še kolikor toliko pri svet-
lem dnevu. Orožniki so takoj uvedli obsežno preiskavo ter se jim je posrečilo, da so dobili nekega Metnega in nekega 17Ietnega fanta. Oba sta viničarska sina iz Zgornjih Žerjave, ki sta priznala soudeležbo pri drznem vlomu in tatvini denarja, ki pa zaenkrat nočeta izdati svojih ostalih pajdašev ter sokrivcev. Orožni-štvo vrši v svrho popolne pojasnitve drznega cerkvenega vloma nadaljnje poizvedbe.
vanje mariborskega stavbinskega delavstva, na katerem bo ponovno zahtevalo zboljšanje sedanjega za delavstvo narav nost obupnega položaja.
Mojstrska izpitna predavanja, katera so se čez soboto in nedeljo prekinila, se danes v ponedeljek nadaljujejo. Danes se začne predavanje o obrtnem zakonu. Še ta mesec se priredi 3-dnevno predavanje za rokodelske mojstre in pomočnike pri Sv. Lenartu v Sl. gor. Za to predavanje se je treba prijaviti pri skupnem združenju obrtnikov pri Sv. Lenartu v Sl. g.
Poštena najditeljica. Tkalka Anica Re-pova, zaposlena v tekstilni tvornici Doc-tor in drug, je našla včeraj dopoldne pred hotelom Meran zapestno uro, vredno 280 Din. Izročila jo je policiji.
Mariborski lekarnarji, včlanjeni v Dru štvu lekarnarjev v Mariboru, so imeli včeraj popoldne pri »Orlu« svoj redni let ni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil mg. g. Vidmar. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, posebno pa predsednika le-karnarske zbornice v Ljubljani g. mg. Levsteka ter mg. Mramorja iz Ljubljane.
V	kratkih obrisih je nato g. Vidmar poročal o delovanju društva, ki ima predvsem namen gospodarske in socialne povezanosti članov. Ko sta poročala še tajnik in blagajnik, so sledile volitve in se je izvolila naslednja nova uprava: predsednik Vidmar, podpredsednik Orožen (Ptuj), tajnik Minarik, blagajnik Maver; odborniki: Savost, Albaneže, Posavec (Celje), nadzornika Devide (Sv. Lenart) in Tomič- (Marenberg).
Kako si je Etelka hotela pomagati. Zanimiva razprava je bila pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča. Pred sodniki se je morala namreč zagovarjati 21 letna delavka Etelka Wolfova iz Krajine v Prekmurju. Wolfo-va je namreč hotela lani potovati v Fran cijo kot sezijska delavka. Ker pa še ni bila stara 21 let, se je poslužila trika. Vzela je krstni list neke prijateljice, šla na občinski urad v Strukovce ter se tamkaj izdala za neko Marijo Kous in zahtevala, haj se ji izstavi poselska knjiga. Na podlagi predloženega krstnega lista je dobila zahtevano poselsko knjigo ter se nato podala v Murska Soboto k Borzi dela, kjer je dobila potrebne dokumente za potovanje v Francijo. Zadeva pa je prišla na dan in se je morala Wolfova radi teh prevar zagovarjati pred sodiščem, ki jo je obsodilo na 3 mesece strogega, zapora ter na 240 dinarjev denarne kazni, pogojno za dobo 2 let.
Motocikli in kolo. Pred glavnim kolodvorom sta včeraj trčila skupaj neki motociklist in 28 letni zidar Karel Strniša iz Kralja Petra ceste v Studencih, ki se je peljal na kolesu. Strniša je pri tem treščil na tla in so ga s poškodbami na glavi odpremili v mariborsko splošno bol nišnico. Oblastva preiskujejo krivdo.
Vlom v mursko-soboško sodišče. V pisarno starešine sreskega sodišča v Murski soboti je vlomil v noč ina preteklo ne deljo neznan storilec in odnesel 100 Din iz blagajne. O vlomu je bil obveščen tudi mariborski daktiloskop g. Grobin, ki pa ni mogle najti zanesljivih odtisov. — Uvedena je preiskava? ki bo dognala, kdo je skrivnostni in spretni vlomilec, pred katerim ni zadnje čase varna nobena blagajna.
Strupene gobe. Z gobami se je zastrupila 45-letna delavka Ančka Šmidova od Device Marije v Brezju. Nabirala jih je v gozdu in si iz njih pripravila večerjo. Po zavžiti večerji ji je postalo tako slabo, da so morali poklicati reševalce, ki so jo prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so rešili Šmidovi življenje z operacijo želodca.
Jajca, odeja, daljnogled ... V klet trgovca Antona Šlika na Meljski cesti se je splazil krščeni »dihur« in odnesel večjo množino jajc. iz avtomobila, ki je stal pred neko kavarno na Kralja Petra trgu, je neznan tat odnesel trgovcu z usnjem Vaclavu Vošineku 500 Din vredno odejo in 300 Din vredni doljnogled. Delavki Mariji Rozamnovi, stanujoči na Koroški cesti, pa je v soboto zvečer nekdo pobral iz pralne kadi razno namočeno perilo in oškodoval ubogo delavko za 400 Din.
Ne pričaj po krivem! Danes dopoldne sta bila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem zopet obsojena dva krivonrisežnika in sicer 27letni delavec Jožef Štuhec na
Tovarna kanditov In čokolad UNION proizvaja svoj KAKAO SPECIAL z najmodernejšimi stroji In sama iz prvorazrednih sirovim Zaradi tegajeUNION, KAKAd odličnega okusa in želo lepe temne barve. UNION KAKAO je zelo dobro in Izdatno branivo in zato zelo poceni. UNION KAKAO je zaradi svoje hranljive aestave posebno primerna brana za otroke, bolnike, slabokrvne 5n' nervozne. Zahtevajte povsod izrečna samoUNION KAKAO.
Kitti*
Kino Union. Pat & Patachou kot gangsterja«, izredno humoristična veseloigra v nemškem jeziku. Bomba smeha in zabave.
6	mesecev strogega zapora ter izgubo častnih državljanskih piravic za dobo dveh let, pogojno na 2 leti ter 391etni najemnik Franc Zorman na 1 leto in 4 mesece ro-bije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Štuhec je namreč
v	neki civilni zadevi dne 25. aprila 1934 pred sreskim sodiščem v Ljutomeru po krivem pričal, Zorman pa radi tega, ker ie Štuheca h krivemu pričevanju nagovarjal.
Ljubezniv sostanovalec. Pri zasebnici Juliji H. v Magdalenski ulici stanuje električar Josip Seničar. Na prošnjo gospodinje je bil kliko ljubezniv in sprejel v svojo sobo kot sostanovalca nekega Alojzija Pernata. Ko pa se je Seničar včeraj zjturaj zbudil, njegovega sostanovalca ni bilo več. Z njim je izginila tudi Seničar-jeva nova obleka, srebrna ura in še nekateri drugi predmeti, tako da je Seničar oškodovan za okroglo 2200 dinarjev. Za Pernatom poizveduje policija.
Afera se za afero vrsti
SEDAJ ŠE PERZIJSKE PREPROGE...
Pred dnevi smo že poročali o nenadni upokojitvi opolnomočenega ministra in titularnega poslanika Jugoslavije v Moskvi dr. Aleksandra Bodija ter upokojit-
vi	šefa protokola našega zunanjega ministrstva Ilije Novakoviča, kakor tudi o nenadnem odhodu španskega poslanika v Beogradu grofa de Torrihosa. Kakor je iz dosedanje policijske preiskave razvidno, gre za novo veliko afero, ki je dvignila precej prahu, in v katero so zapleteni vsi trije omenjeni diplomati in z njimi vred tudi nekateri boljši beograjski in zagrebški trgovci, Paja Gltiok, Ivan Ne-čajev, Pavel Gliick, Sigimund Steiner in dr. Gustav Low, ki jih je vse policija spra vila za zapahe, le glavnemu krivcu dr, Bodiju se je posrečilo, da je pobegnil s pomočjo diplomatskega potnega lista v Italijo. Tudi so iz preiskave 'znane ža nekatere podrobnosti.
Titualarni poslanik dr. Aleksander Bodi si je izposloval pri šefu protokola lliji Novakoviču dovoljenje, s pomočjo katerega je uvozil z Dunaja v Beograd razno dragoceno pohištvo in perzijske preproge. Na uvoznem dovoljenju je ponaredil količino blaga in tako ogoljufal našo carinsko oblast za težke tisočake. Pri hijni preiskavi je našla policija v njegovem stžt novanju 10 bal dragocenih preprog, tri dragocene antikvarične salonske garniture. novo jedilnico, večje število dragih svetiljnikov in razne druge srebrne predmete. Dt. Bodi jeizprva trdil, da je pohištvo in preproge nabavil za španskega poslanika grofa de Tovrihoza, in je baje tudi pod to pretvezo izvabil uvozno dovoljenje od šefa protokola Ilije Novakoviča. Nadalje je plicija ugotovila, da ima dr. Bodi^ na vesti še druge grehe in da si tudi šef protokola Novakovič ni mogel od svoje plače zgraditi luksuzjiega dvorca, ki ga ima na TopČideru. Paja Gliick, ki ga je policija aretirala, pa je znan tihotapec; že pred leti so imeli z njim opravka mariborski carinski organi, ko sta nameravala z ženo pokojnega odvetnika dr. Kleina iz Zagreba vtihotapiti v Avstrijo večjo količino zlata na zelo zvijačen način. Policija pa je izsledila Še druge zanimive zadeve, v katere so zapleteni diplomati in nekatere osebe iz boljših krogov, vendar pa še zaenkrat drži njih imena v tajnosti.
Slovenjebistriškemu kolodvoru je pretila nevarnost požara
Prestrašeni so se meščani Slovenske] Skladišče je bilo last Posojilnice v Sl. Bistrice prebudili v soboto zvečer iz pr- Bistrici in je bilo v njem skranjenega več vega sna, ko je pričelo okrog pol 10. ure vagonov suhega sena. V skladišču je bila biti plat zvona. V bližini železniške po- tudi stiskalnica za seno in razni drugi staje so se trgali ognjeni zublji in gost gospodarski stroji ter lesena posoda. — dim se je valil proti nebu. Takoj se ?2 Ogenj, ki je bil do domnevi domačinov
Po mestu raznesla grozna vest, da je v Plamenih skladišče sena in da preti ve^ lika nevarnost tudi železniški postaji in
podtaknjen, je izbruhnil v skladišču in se z bliskovito naglico razširil ter namah objel vso ogromno zalogo sena, ki je de-
^urejevi parni žagi in skladišču za les.	■	loma zgorela,	deloma pa je uničena od
Na pomoč so prvi prihiteli bistriški ga-	j	vode in dima.	Z	največjo težavo so re-
silci, ki so stopili v akcijo s polno paro. ( šili nekatere gospodarske stroje in nekaj Ker pa se je ognjeni element naglo širil gospodarskega orodja. Gasilci so gasili so prišli gasiti tudi okoličani, telefonično	J	skoro vso noč	in	so se mariborski vrnili
pa so poklicali na pomoč tudi mariborske	t	šele zjutraj ob	6.	domov. Škoda, ki jo ie
gasilce. Z združenimi močmi se je vrlim f ogenj povzročil Posojilnici, kakor tudi gasilcem posrečilo nevarnost ognja ome-, trgovcu Kapunu, ki je imel v skladišču 5 iit: in rešiti iz ognjenega objeifia želez-! vagonov sena, še se ni mogla popolnoma niško postajo in Žurejevo žago.	I točno ugotoviti.
Živi izstrelek iz topa: mesto v zrak v — nezavest
Akrobat Aleksič je Mariborčanom že znan, ko se je pred leti produciral na žici na Trgu svobode. Te dni je zopet obiskal Mariborčane in' se jim nameraval pred-L staviti z novo atrakcijo, s topom, iz ka-> terega je izstrelil živega človeka. Ljudje so si zvedavo ogledovali Alekšičev top, zelo pa so bili razočarani preteklo soboto popoldne, ko so se zbrali v precejšnjem številu na stadionu Železničarja, kjer jih je, kakor so zatrjevali Aleksič p »Potegnil«. Aleksiču se je namreč pri pr-: vi produkciji pripetila nesreča in je le srečnemu naključju pripisovati, da ni bilo hujšega. Ko so bile vse oči uprte v top, iz
Napredovanje. Iz IV. položajne skupine druge stopnje je napredoval v IV. položajno skupino prve stopnje šef očesnega oddelka pri tukajšnji splošni bolnišnici Primarij dr. Janko Dernovšek.
Iz banovinske službe. Za banovinske služitelje so imenovani Franc Kukovec in Alojzij Mihelak pri splošni bolnišnici v Maribotru, Karel Lajnščak pri banovinski bolnišnici v Murski Soboti. Josip Pernek Pri banovinski hiralnici v Ptuju. Po službeni potrebi je premeščen administra livni uradnik Srečko Remic od splošne bolnišnice v Mariboru k banovinski bolnišnici v Celju.
Maturanti državne klasične gimnazije y Mariboru se sestanemo 27. junija zvečer na sestanku, da proslavimo svojo desetletnico mature. Dopise na: prof. Friderik Degen, drž. trgovska akademija Maribor.
Živ žav na otoku. Včerajšnja nedelja ie bila v znaku številnih prireditev, zunaj |1;t Teznem so se oglašali vojni obvezniki« razen tega so pohiteli mnogi Mariborčani mi kozjaške in pohorske vrhove, pri Kaferju in Kristijanu so se vneti pristaši solnčenja pojavili na deskah, vzdolž Dra Ve so križarili čolnički. Mestni avtobusi 80 imeli veliko posla. Umevno, da se je °b včerajšnjem krasnem dnevu pričel tu-
živžav na Mariborskem otoku, ki je P‘l v znamenju mladega poletnega veselja.
Nočno lekarniško službo imata danes v Ponedeljek Maverjeva in Albaneževa ^karna, jutri v torek Konigova in Mina-r'kova.
S	prerezanim požiralnikom so prepekli v tukajšnjo splošno bolnišnico 24 letnega viničarja Franca Črčka iz Kozjaka
II	pri Zgornji Kongoti. ki'je postal žr-tjev Inidoga fantovskega tepeža pri Gor. ingoti.
katerega bi moral izleteti Aleksičev pomočnik Kraus, je top odpovedal in živ izstrelek ni zletel v pripravljeno mrežo, marveč je obtičal na hladilniku avtomobila na katerem prevaža akrobat svojo pripravo. Občinstvo je spreletela groza in so nekateri kritično obsojali tako nevarno igro za denar s človeškim življenjem. Akrobat Aleksič je svojemu ponesrečenemu pomočniku Krausu nudil prvo pomoč. Kraus se občutno poškodoval na prsih in rokah in ga je Aleksič spravil v svoje stanovanje. V zadevo je posegla tudi policija.
Zadnja pot Kamenškove mame. Pred mrtvašnico na mestnem pokopališču na Pobrežju se je včeraj ob 15. uri zbralo številno spremstvo, da pospremi na zadnjo pot blagopokojno in plemenito mater g. Josipino Kamenškovo. Pevski zbor »Jadrana« je pod vodstvom g. Vrabeca odpel žalostinko »Človek glej«, nakar se je razvil časten mrtvaški sprevod na magdalensko pokopališče, Po opravljenih molitvah na grobu je zbor »Jadrana« odpel pretresljivo žalostinko »Vigred«. Na krsto je padala zemlja, ki je zagrnila svežo gomilo vzorne slovenske matere, časten ji spomin!
Naša odlična strelca v Berlin. Pri včerajšnji izbirni konkurenčni strelski tekmi za berlinsko olimpijado, katero sta absol virala naša znana prvaka prof. Pero Cestnik in knjigoveški mojster Robert Vukmanič pred komisijo, katero so tvorili komandant mesta brig. general g. Milenkovič, dr. Krsto Kacafura, garnizo-nar g. podpolk. Nikolič in upravnik Slavic Reja, sta dosegla od mogočih 600 točk prof. Cestnik 563, Robert Vukmanič pa 551. Rezultati so kljub malemu treningu zelo povoljni in smo prepričani, da prideta v ekipo, katera bo zastopala našo državo na olimpijadi v Berlinu. Tudi je treba pripomniti, da majo naši južni strelci, ki se temeljito pripravljajo za ta svečani dan, mnogo boljše puške kakor strelci Dravske banovine.
Konferenca o mezdnih pogajanjih stav-binskeg delavstva v Mariboru se je
pričela danes dopoldne v dvorani tukajšnje Delavske zbornice. Konference so se udeležili zastopniki delodajalcev in stavbnih delavcev, ki razpravljajo o zahtevah delavstva za ureditev minimalnih mezd in o predlogih delodajalcev. Drevi ob 18-30 pa bo na verandi Uniona zboro-
Stran 4
Mariborski »Ve če mik« Jutra
V	Mariboru, čine 15. VI. 1936.
Evgenij sabanov:
Mftfiffuftuip i*ui6osji»in JMam
ROMAN
»Moram!« si je dejal. »To je neitz-pros-na pot, to je moja dolžnost. Brez tega ni moje združitve z Apolonijo in ni obstoja človeškega rodu na zemlji. Tu gre za vse.«
Tako pomirjeni se je znova ozrl navzdol in opazil, da se je letalo že nevarno približalo skrivnostnim tlom. Obrnil se jo li Kitajcu:
»Bolj previdno!«
»Riskirati moramo vse,« je odvrnil ta. »Čudno se mi le zdi. da ne čutim prav nobenega odpora. Spodaj se nič ne gane!«
»To je taktika.«
»Menite?«
»Gotovo.*
»Pripravljanje nenadnega napada?«
»Da.«
»Z neznanimi sredstvi...«
»Ali pa z vam že znanimi.«
»Kaj naj storimo?«
»Ne vem.«
»Tvegajmo vse. Sedaj smo na cilju. Ako nam ne uspe sedaj, nam pozneje tudi ne bo. Ste pripravljeni?«
»Sem,« je odvrnil inženjer.
Letalo se je čisto približalo tlom in kro žilo tik nad vrhovi dreves.
»Naj pristanemo?« je vprašal Kitajec.
»Kakor menite.«
»Dobro, pristanemo.«
Dal je znak pilotu in mu pokazal na pripravno jaso. Letalo je pričelo ustavljati motorje in kmalu nato je že stalo na trdnih tleh.
»Čudno, zelo čudno ...« je zamrmral Gal.
»Da, tudi jaz ne razumem, Toda — izstopimo! Počakajte, najprej istopim sam, a obrambne naprave morajo delovati ves čas. Mimo tega se obdam sam z izo-iirnimi žarki.«
Kitajec je res izstopil in napravil nekaj korakov. Hodil je lahko neovirano. Nato se je vrnil v letalo in ukazal pilotu, naj letalo zopet dvigne v zrak.
»Čemu?« je vprašal Gal.
»Da preizkusimo položaj. Moglo bi sc zgoditi, da bi nas kakorkoli priklenil k tlom.«
Pilot je pognal motorje. Delovali so brez hibno in letalo se je elegantno dvignilo od tal.
»Vrnimo se!« je ukazal dr. Vang-Čeng, ko so napravili nekaj krivulj nad okolico.
Ko je letalo pristalo, je dal Kitajec tudi ostalim letalom, ki so še krožila v višavi, znak za pristanek. V nekaj minutah so bila vsa zbrana okoli poveljniškega aviona.
»In sedaj?« je vprašal Gal.
»Poizkusimo dvigniti krta iz njegovih
rovov,« je odgovoril šaljivo Kitajec, potegnil iz žepa neko pripravo in jo pričel vrteti. Premikal je kazalce, jih naravnal po različnih številkah, znamenjih in črtah ter obenem opazoval okolico.
Inženjer Gal in ostali, ki so bili zbrani okoli njega, so strmeli vanj molče in v napetem pričakovanju, kaj se bo zgodilo, a zgodilo se ni nič. Naposled se ie tudi Kitajec naveličal vrtenja svojih kazalcev. Obrnil se ie k Galu in deial:
»S tem objektom ne bo sreče.«
»In?«
»Poizkusim pri drugih. Spremliai*'' me!«
»Kam?«
»K vzrejevališčem.«
»Sam?«
»Ne. Čakajte! Z nama mora še deset mož z obrambnimi in napadalnimi aparati.«
Spomnite se CMD!
^ arrargn
KoammmmmmsBummmmmmm
Htaeiti&t v mmettfa bde$a Sftcda
Teniški dvoboj I. SSK Maribor—Čakovec 1:12
Na prekrasnih teniških igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu je bil včeraj odigran zanimiv teniški turnir. Domače zastopstvo ISSK Maribora je nastopilo v 13 igrah proti žilavim Čakovčanom, a žal se tudi tokrat ni moglo povzpeti do zmage. Za turnirje je pač treba mnogo več rutine in borbenosti, pa seveda tudi nekoliko sreče. Da bi bilo tekmovanje še pestrejše, je poslal ISSK Maribor dve ekipi v boj, in sicer seniorje in juniorje, kar je potek tekmovanja in ambicijo posameznikov še bolj oživelo. Rezultat 12:1 dovolj zgovorno priča o potrebi smo trenejšega treninga domačih igralcev, zato bo baš v tem oziru treba še kaj ukreniti.
Edino točko je domačemu moštvu priboril tudi topot Evgen Bergant, ki je s svojo sigurnostjo in s preznimi žogami spravil nasprotnika popolnoma s kon-
cepta. Inž. Fabjan je zaigral stilistično prav lepo, a premalo energično. Voglar je ravno tam največ riskiral, kjer je bilo najmanj treba in tako po nepotrebnem izgubil. Precej smole je imel Kirbiš, ki bo pa z večjo turnirsko rutino postal kmalu izboren igralec. Dovolj izgledov do zmage je imel tudi ravnaetlj Babič, ki ga pa je ravno v odločilnih trenutkih zapustila sreča. Tudi Albaneže je bil stalno v pred nosti, ali usoda je hotela drugače. Izgubil je s pičlo razliko prvi set in nato po nekaj kočljivih situacijah še drugega Mnogo obeta Korenčan, četudi je včeraj prepustil zmago gostu, ki je bil pač večji in vztrajnejši borec. Prav blizu zmage je bil Dernovšek, ki je tokrat zaigral v velikem stilu. Škapini se vedno bolj bliža svoji nekdanji odlični formi in bomo gotovo kmalu kaj več slišali o njem. Gajšek
se je jako dobro postavil in dobro zamenjal dilce z reketom.
Gostje, ki so bili zastopani po Griin-feldu, Šariču, Legensteinu, Sočiču ter Reichingu, so igrali po dve igri in pokazali, da jim gre v turnirskem tekmovanju še vedno prednost. Rezultati so bili naslednji: Griinfeld proti Bergantu, 4:6, 0:6 in proti Albanežeju 8:6, 6:4, Šarič proti inž. Fabjanu 3:6, 6:4, 6:2, Legen-stein proti Voglarju 7:5, 6:4 in proti Der-bovšku 5:7, 6:2. 6:2, Sočič proti Kirbišu 6:0, 6:2 in proti Škapinu 6:2, 6:1, Rei-ching proti Dav. Babiču 6:3, 0:6, 7:5 in proti Gajšku 6:2, 6:3. Igre v dvoje so se končale takole: Šarič-Legenstein proti Bergantu - inž. Fabjanu 6:4, 6:1, Sočič-Legenstein proti Albanežeju-Škapinu 6:4, 6:4, Griinfcld-Reiching proti Babiču-Voglarju 6:1, 6:3.
Pri letošnjih konjskih dirkah so se posebno dobro odrezali prleški kmetje
Tudi drugi dan konjskih dirk na dirkališču Tezno pri Mariboru j>s prinesel dober šport. Kljub temu, da so bile na sporedu zelo važne dirke, ni bil obisk bogve kako velik in sc računa, da se je zbralo na dirkališču okoli 1000 ljudi. Tudi v nedeljo so prisostvovali dirkam mariborske odličnosti z mestnim poveljnikom ‘generalom Milenkovičem na čelu. Dirke so se vršile v popolnem redu ter so potekle brez najmanjše nezgode. Rezultati.posameznih dirk so bili naslednji;
Velika dirka dravske banovine: Heat vožnja za 4 do 12 letne konje vseli krajev, kateri so na dirki dne 11. junia t. I najmanj enkrat enovprežno dirkali. Naj' krajša proga 1600 m. Nagrade 1000, 500, 300 in 200 dinarjev od.Kasaškega društva Maribor. I. Ossi (Edo Weitzl,. Maribor) :30.5; II. Oculi (Henrik Potrč, Maribor) 1:41.2; III. Peter Pilot (Ludvik Slavič Grabe) 1:33;. JV. Baja (Mihael Resteiger, Slovenska Bistrica (L415; Y. Denes ,(W. Woschnagg,- Šoštanj). l:43J.....
Jugoslovenski kasaški derby. Za 4let-ne v k ral je vini - J tigosl a vi ji leta 1932 rojene in odgojene konje, kateri še niso zmagali v inozemstvu. Proga 3300 m. Na grade: 10.000, 3500. 2000, 1500, 1000 in 2000 dinarjev odgojitelju zmagovalca, v kolikor je dotični zasebni gojitelj. Državna tfagrada Centrale jugostovenskHi kasaških društev. Ta dirka se je končala z velikim presenečenjem in z novim državnim rekordom v hitrosti. I. Pika (Ludvik Slavič, Grabe) 1:31.05; II. Lasta (Alojz Novak, Banovci) 1:35.5; III. Danilo (Kobilrana Turnišče) 1:37.5;IV. Oh-ha (Kobilama Turnišče) 1:38.7; V. Solon (Franc Filipič, Maribor) 1:52.
Velika dirka dravsko banovine, druga vožnja. I. Ossi 1:31.5; II.Baja 1:38.5; III.
Oculi 1:46.2. Tretja vožnja v dirki dravske banovine se ni vršila, ker je Ossi dva krat zmagal.
Dirka Plungerja: Za 3 do 12 letne jugoslovanske konje, ki so na dirki dne 11. junija t. 1. najmanj enkrat enovprežno dirkali. Najkrajša proga 2100 m. Državna nagrada od .Centrale jugoslovenskih kasaških društev Din 1000, 500, 300 in 200.
I. Baja (Mihael Rasteiger, Slovenska Bistrica) 1:36.2; II. Oculi (Henrik Potrč) 1:37.7; III, Jasna (Anton Kerenčič, Pesnica) 1:44.2; IV. Janko (Gvido Hogen trarth, Ptuj) 1:41; V. Pika (Ludvik Slavič, Grabe) 1:32.
Galopska dirka za konje vseh krajev. Dolžina proge 1600 m. Nagrade 'Kasaškega društva Maribor: 500, 300 in 200 dinarjev. I. Nemapara (porpčnik Ilič) 1:17;
II. Zuleka (por. Popovič) 1:23; III. Dragan (por. Ilič) 1:27.2; IV. Bata (podpor. Djokič) 1:29.5.
Dirka Rudolfa Warren-LIppItta: Dvo-
vprežna amaterska vožnja za 3 letne in starejše konje vseh krajev. Proga 2800 m. Nagrade Kasaškega društva Maribor: 1200, 600, 400 in 300 dinarjev ter častna nagrada zmagovalcu. I. Hugo.Jon (Rei-bensčhuh-Karel Weitzl (1:41.7; II. Ophe-lia-Basta (Vinko Pernat, vozač pl. Lipit) 1:44.5; III. Baja-Nadar (Rasteiger-Polja-ikžc) 1:54.2; IV. Janko-Bandi (Gvido H6-genwarth) 1:54.5; V. Peter PHottPika Ludvik Slavič) 1:52.7.
Po končanih dirkah se je vršila v hotelu »Pri Zamorcu« razdelitev nagrad, ob kateri priliki je imel predsednik Kasaškega društva g. J. Rosenberg primeren nagovor ter se zahvalil vsem sodelavcem za trud in prizadevanje, da so sc dirke zaključile s tako lepim uspehom. Zlasti je čestital našim vrlim kmetom iz
posebno dobro odrezali ter si priborili nekaj pomembnih zmag.
SK LJUBLJANA:SK ŽELEZNIČAR 4:3 (1:3).
Včeraj v nedeljo je SK Železničar gostoval v Ljubljani ter odigral proti SK LLjubljani prijateljsko tekmo, ki se je kon čala s pičlo zmago domačinov. Današnja ljubljanska kritika povdarja. da >3 SK Železničar bil boljši nasprotnik ter da je podlegel povsem nezasluženo. Sodil je g. Macoratti.
OSTALE NOGOMETNE TEKME.
Dolnja Lendava: SK Železničar II:SK Lendava 2:0.
Beograd: BSK:Radnioki 4:1, 0!ympic (Marseille).-Jugoslavija 3:0.
Split: Hašk.-Split 4:0, Hajduk:Hašk2:l.
Osijek: Slavija:Žak 4:2.
Curih: Austria:Oasshopers 1:1 (sred-' tel j a njeevrop. pok.)
Turin: Torino FC:FC Bern 7:1 (sred njeevrop. pok.
Lausane: Lausana FC:Žideince 2:1 (srednjeevrp. pok.)
Budimpešta:	Phobus:Young Fellows
6:2 (srednjeevrp. pok.
Češkoslovaška .-Jugoslavija 97:71. V Pragi se je vršil v soboto in nedeljo med državni lahkoatletski dvoboj Ceško-slo-vaška:Jugoslavija, ki se je končal s češkoslovaško zmago v razmerju 97:71 točk. Jugoslavijo so zastopali večinoma slovenski atleti. Posamezni rezultati so razvidni v današnjem »Jutru«.
Tudi Rfcpidovci podlegli. V tekmovanju za državno prvenstvo moštev v tenisu sta se včeraj dopoldne srečala na teniških igriščih SK Rapida ljubljanska Ilirija in SK Rapid. Zmagala je Ilirija v razmerju 3:2 ter tako Rapid Izločila od nadal-nega tekmovanja. Rezultati so bili: Šivic (I):Lexrer (R) 8:6, 6:2, Banko (I):Holzin-ger (R) 6:3, 0:6, 7:5, Gogala (I): Blanke (R) 6:4, 4:6, 6:3, Hitzl (R):Banjai (I) 6:2. 6:1, Holzinger-Hitzl (R):Šivic:Banko (D 2:6. 7:5, 6:3.
Tekmovanje za Davisov pokal med Jugoslavijo In Avstrijo, ki se je pričalo v soboto na Dunaju, se je prvi dan končalo z dvojno zmago Jugoslavie, včeraj pa je zmagala Avstrija, tako da je trenutno sta nje 2:1 za Jugoslavijo. Odločitev bo potemtakem padla šele danes.
Uoifuuislti
V prid planinskemu domu na Boču je
tukajšnja podružnica SPD priredila tombolo, ki je vsestransko uspela. Sreča se je nasmehnila predvsem najpotrebnejšim Prve štiri tombole, kolesa, so zadeli: Kralj Stanko iz Stanovskega, Kajžnik Zorica iz Loč, Franci iz Poljčan ter Šte-fancioza AndTej iz Studenic. Tratenšek je dobil pohištvo. Drofenik Ivan otroški voziček, Kaukler Ivan sod vina. Grušovnik Alojz klaftro drv, Kitek Zofija vrečo moke in Jakob Merc pol klaftre drv.
Pftftltff za sPornenilrC blagoJ mmmmmmm ookojnega viteškega kralja Aleksandra I Zedini-1 v Mariboru. Pisarna• Mestno poglavarstvo, RotovJ ški trg 1, soba št. 6 a
Razno
DIN 20.—
svilene kombineže dobite pri Trpinu. Vetrhihka 15.	2261
MLADENIČ.
29 let, želi znanja z gospodič no, 22—30 let, z nekaj dote ali delavko iz tovarne radi ženitve. Dopise na upravo »Večernika« pod »Posestniški Sin«.	2985
Gostilna »prt Večernem soln-
cu«, Splavarska ul.,
SPREJEMA ABONENTE
na že znano dobro hrano. Dostavlja tudi na dom. Priporoči se Marija Drčar. 2991
Peter 'Pilot 1:32.2; IV. Danes 1:34; V. naše Prlekije, ki so na letošnjih dirkah
REZAN LES,
smreka, deske vseh vrst. popolnoma suh 1 km Din 306.— se dobi samo v lesni trgovini Albin Ceh, Maribor, Betnav-ska c. 4.	2994
Sobo odda
SOBO
s hrano in pbsebnim vhodom oddam. Vrbanova 28, pritličje, desno.	2990
SOBO ODDAM.
Koroška c. 32, pritličje.
2995
Službo dobi
FRIZERKO,
prvorazredno moč z večletno prakso, išče frizerski salon A- MrakiČ, Maribor, Cankarjeva ulica 1.	2924
Zgubllano
IZGUBILA
se Jc zlata, gravirana zapestnica od Aleksandrove ceste skozi Tomšičev drevored do vile Majde. Oddati proti dobremu plačilu Aleksandrova c. 74, pritličje, desno. 2989
Stanovanie
LEPO STANOVANJE.
soba, kuhinja, steki, veranda-vrt, oddam mirni stranki, 'j' Studenci, Ciril-Metodova !”• 2986	.
GOSPODA
sprejme na stanovanje, roška 27.
Ko.
2588
SPREJMEM GOSPODA
na hrano in stanovanje. Alc' ksandrova 64. vrata 6, Stegenšek.______________ 299«
Kompletni zidani
Štedilnik _
se proda po nizki ceni. Ogled: Mlinska 30.	29^3
Stanovanje IS&
PRAZNO SOBO
z uporabo kuhinje oddani. Valvazorjeva 36, Sobjak.
2996	____
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovatrja SLAVKO REJA- Tiska Mariborska tiskarna d. d*
predstavnik STANKO DETELA, vsi v Maribora.