70-LETNICA ZASLUŽNEGA ŠOLNIKA« Te dni je dosegel upokojeni »olski upra« vitelj iz Plšcc gosp. Medved Jakob 7». lofc Po rodu je iz Lehna pri Štajerski Ribnici V 1. 1904., ko je Ulo dozidano v Pi&eorh no« vo šolsko poslopje, je bil imenovan za prvo« ga upravitelja razširjene petrazrednke. T* jo služboval vse do svoje upokojitve v let* 1937. V celem je učiteljeval 87 let. Jim vseh svojih mestih je pokazal več ic vkof celega moža ln se je razen v svojem poklie« z vso vnemo udejstvoval tudi v raznih organizacijah, zlasti v zadružništvu. Tak« je s pokojnima tovarišema Tomincem BImitom in Cernelčem Francom ustanovil po« gojilnico v sosednjem Globokem, katere od« bornlk je že nad SO let. Z veliki n.i iispeM tudi vinogradništvu. Razpečal je na si-itin* •e je posvečal sadjarstvu, vrtnarstva te sadnih drevesc žlahtnih vrst. 2e od uiladli je bil navdušen lovec ln je še danes zvesti član zelene bratovščine, želimo mu, ti* H Je dolga leta užival s svojo enako prt« ljubljeno družico zasluženi pokoj!
<rOSPA ERNESTINA STEBOVA. t) Tržiču je praznovala nedavno svoj 65» ■ojstni dan gospa Ernestina šter, lastnici sta rožna ne Slugove gostilne. Doma 1< Ugledne Ošabnikove družine, si je izbrala za življenjskega druga Josijm Sten, delovodjo v predilnici in zasluznega zatlruž* nega delavca, ustanovitelja tržiške posojilnice in zadruge »Lastni dom«. Mol je leta 1920. umrl ter ji zapustil štiri nepreskrbljene hčerke in štiri sinov«. Z zgledno pridnostjo in odločnostjo je vdova premagala vse težav e ter uspo- »bila za težko življenjsko borbo vse ot< oke. Poleg vseh svojih skrbi pa ima Slu ova mama vedno odprto srce in roke a .*«h veže, a tudi vsaka zbirka za napi dna društva jo naidc vedno pripravljen te radodarno. Še mnogo srečnih let?
Janko Strnad f
Narodne tiskarne. Sel je od nas v najlepši moški dobi, star komaj 49 let, m padel j« kot žrtev tragične nesreče. Pred dobrimi tremi tedni se je zvečer po službi s kolesom vračal domov. Na Smartinskl cesti mu je pripeljal nasproti kmečki voznik, ki je vozil po napačni strani in brez lučL Zaradi megle Strnad ni videl konja ln voza pred sabo in se je z vso silo zaletel v oje. Obležal je nezavesten, saj se mu je oje zarilo v prsi in mu s4 rio prsni koš. Takoj so ga prepeljali v splošno bolnico, kjer so se zdravniki na kirurgiškem oddelku z vso vnemo zavzeli zanj. Kazalo je že, da. bo njegova žilava narava premagala rane, a iznenada so nastopile komplikacije in Janko Strnad je za zmerom zatisnil oči. Pokojnik je bil iz znane, ugledne ljubljanske rodbine. Črne umetnosti se je Janko izučil v Blasnikovl tiskarni v Ljubljani, nato .je služboval pri Krajcu v Novem inestu. Pozneje je bil obra-tovodja Tiskovnega društva in tiskarne »Sava« v Kranju. V Narodno tiskarno j« vstopil pred tremi leti. Zaradi njegovega simpatičnega, dobrodušnega značaja in njegove vestnosti v delu smo ga kmalu vzljubili vsi. Janku Strnadu ohranimo trajno lep spomin. Ugledni rodbini velja naše odkritosrčno sožalje!
Poklonitev francoskemu neznanemu vojaku ob spomeniku Ilirije
FRANC OSKA VOJAŠKA SMUČARSKA VRSTA je prispela nedavno preko Jesosjic v Ljubljano. Smučarji se udeležijo smučarskih tekem naše vojske i<a Jnhoriul pri Sarajevu. Naši vojaki so bili lani na tekmovanju patrulj v Chamnnixu. Prispelo jo
10 mož ln sicer trije oficirji in 7 podoflclrjer, vsi v vojaških smuških dresih in z vso smučarsko in vojaško opremo. Gostje so si ogledali Ljubljano ln nVnf »mUmvosli. Lep sprejem je nanje napravil najboljši vtis
Po kratkem trpljenju uaSe srede dragega, sodelavca gosp. Janka
je smrt iztrgala iz Iskreno ljubljenega Strnadu, črkostavea


Najnovejše
NOVI GOSPODARJI. Japonci odstranjujejo ¥ okupiranem področju kitajske napise In Jih nadomeščajo z japonskimi
FRANCOSKO-CE8KOSLOVA8KO POBRATIMSTVO. V Darneyu (Vogezi) bodo postavili takšen spomenik v spomin češkoslovaškim bojevnikom na francoskem bojišču med svetovno vojno. Spomenik bodo odkrili v navzočnosti prezidenta dr. Beneša
«K SE AVTOMOBIL ZALETI. V Lohru am Mein je neki avtomobil zadel v hišo, da se je podrla. Na sliki vidimo podrtije stavbe po katastrofi
NAPREDNA EŠKIMKA. Ta Eskimka iz Severne Aljaške se ni strašila dolge poti do fotografa, ki je ovekovečil na plošči njena dvojčka. Otročička sladko spita v materinem naročju
5SANTMJVO VOZILO ZA SMUČARJE. V prevažajo na hribe ■ takšnimi vozili.
GOVOREČI STEBER. V Nemčiji bodo po« stavili na javnih prostorih šest tisoč takšnih stebrov, iz katerih se bosta oglašala beseda In godba za tiste, ki nimajo sami radijskih aparatov
Villarsu se smučarji truda
križem sveta
Razbesnele vodo reke pod nekdanjim mostom čez Niagarske slapove ogražajo zdaj tudi poslopje hidroelektrične centrale
PODRTIJE NIAGARSKEGA MOSTU. Ameriški delavci odstranjujejo sloviti •dežni most pod Niagarskiml slapovi
KATASTROFA FRANCOSKEGA LETALA V AFRIKI. Hldroplan na progi Marl-gnane-Tunis se je te dni ponesrečil. Med manevrom za pristajanje se Je pojavila napaka v motorju. Letalo je bilo namah v ognju in je padlo v vodo. Osem potnikov se je prt tem ubilo, šest Je bUo močno ranjenih — Na sliki: Hidroavijon vlečejo
PAPENOV NASLEDNIK. Novi avstrijski notranji minister Artur Seyss-Inquart
KOVA KRALJICA LEDA. Cecilija Coo-ledge je morala odstopiti svoj dosedanji naslov svetovne prvakinje v umetnem drsanju na ledu svoji rojakinji Megam Tayiorjevi
ZADNJA POT GRŠKEGA PRINCA NIKOLAJA. Vojaki spremljajo pokojnikove telesne ostanke, ki jih peljejo v krsti na lafeti
Tedenska kronika
GLEDALIŠČE JE 5WORFLO. Lirično gledalHče v MIlan«, ki ga Jo prošll teden
uničil ogenj
SPREMEMBE V NEMŠKI DIPLOMACIJI. Nemški poslanik pri moskovski vladi vo« dor Sehulenburg je bil odpoklican ter se n« bo več vrnil na dosedanje mesto
NOVI K£ŽLM V KUMDNVL Po odstopil Gogove vlade Je pomrli kralj Karal (na sliki levo) sestavo kabineta patriarhu rumurtske cerkve M i rou u (Jhristet
PODVIGI PIRATOV. Poveljnik angleške potopljene ladji* v Sredozemskem morju, kapitan Adoiphe ("harUs, VeresiOk po rešitvi s svojo 4w«o
NEMŠKA DEKLETA V CNIFORML Današnji retlm v Nemčiji skuša uniformirati vse, celo ženske. Te dni so se mlad« Nemke prvič pokazale v nacistični obleki
NOV FRANCOSKI PAR VIK. V ladjedelnici St. Nazalre so t« dni »plovili novo francosko ladjo »Pas te ur«, ki bo nadomestil*
zgoreli »Atlantique« v pomorskem prometu med Francijo tal Južno Ameriko