• rs PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.__ GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! stev. (no.) 97. glasilo slov. kat. delavstva v ameriki in uradno glasilo s. p. dr. sv. mohorja v wc^go. chicago, ill., Četrtek. 19. junija — Thursday, june, 19, 1924. Katoliški shod v New Yorku. (Poroča Rev. P. Benigen.) (Nadaljevanje, e Mi vsi smo katoličani. Kot taki ver jemo, da smo otroci enega Očeta nebeškega, tedaj bratje, sestre medseboj. Bratje imajo dolžnost vzajemne ljubezni in pomoči. Bil bi toraj greh proti bratski ljubezni, ako bi v tej slavni zemlji velikega Krištofa Kolum ba živeli razgubljeni vsak zase po naselbinah raztreseni Kdor se tega prepričanja sramuje, ga zataji ne zasluži Častnega imena katoliški Slovenec, katoliška Slovenka. Mi nismo materijalisti in zato pri naših kat. shodih nimamo toliko na vidiku materijal-nega dobička, temveč veliko bolj moralni vspeh : da se vsak nanovo zave in navduši za zvesto spolnovanje svojih dol ž- — — ~ r- ~ . . . „ . »'ujm uviii „ „ nosti do Boga, do Cerkve, do zanimali, drug drugemu mo naroda. RAZNE VESTI. — Oklahoma City. — Iz nekaterih krajev države poro-i cajo, da je termometer dose- STRAŠANSKI TORNEDO - MESTO PORUŠENO Iz Jugoslavije. gel 15. t. m. točko 112 stopinj Vsako poslopje v Wessington vročine. . Springs poškodovano. —r , .. , — Leningrad, Rusija. —; Velil™ ilr^l- Žalostne socijalne Dve deklice 16 in 17 let stare so iz zavisti, ker je imela neka druga njih sovrstnica ved žalostna vsoda delavske družine. — redukcija v vojaškem arzenalu. — druge vesti. razmere. V Ljubljani stanuje družina, ki je tipičen zgled seda ralno in gmotno ne pomagali. — Bog vsem ljudem daje za Vendar nam pa niti Bog ne brani iskati zemeljske sreče poved ljubezni do bližnjega, in blagostanja. Sam Zvelicar zapoved medsebojne pomoči toliko bolj tem, kateri so vezani med seboj po posebnih rodovinskih veze"h, kateri so sinovje enega in istega naroda. Bog nas je vstvaril Slo vence; zato ne samo v Bogu, nego tudi v narpdu smo bratje, zato imamo dvojno dolž nost držati skupaj in drug drugemu pomagati. Bilo je pred leti navada, da so nekako po strani gledali tiste, ki so šli v Ameriko in se zopet vrnili, kakor bi to bil nekako slabši element našega naroda. Danes je to precej drugače. Vam in meni je znano, da je glavni vzrok pri tem vsemogočni ameriški dolar.— . — -------- Vendar čeravno smo ostavili eIektrično lučjo svoje blago, svojo domačo grudo, smo ven J vsak hoče P°zornost ljudi na-dar tudi v tujino prinesli kot se obrniti- Vsak hoče imeti: sveto dedščino svojih očetov s£ccess, hoče imeti gospodar-Ijubezen do svoje domovine i vspeh. še bolj do svojega roda. Vsa- . Pra£* moji! tudi mi želimo ki Slovenec, vsaka Slovenka 1J} ima™° pravico do tega, da ima dolžnost, ljubiti svojo do- S1. zbolJšamo, ali vsaj zagoto-m o vi no in svoj narod, najsi tu I?mo P°volJno gmotno stanje, di živi v daljni tujini. Kdor .ato S1 moramo bratski poda-zataji svoj narod, svojo domo f1 5.oke ! Kar Je Posameznemu nas uči, naj molimo: Posvečeno bodi tvoje ime, takoj nato pa tudi: Daj nam. nas vsakdanji kruh. Tu v Ameriki dan na dan vidimo, da se ljudje za jedno re-Čjo silno ženejo in pehajo, in to je: Success, to je Vsak hoče imeti vspeh, success. Vsak si hoče zboljšati svoj materijalni, gmotni položaj. Če človek gre zvečer po ulicah vašega velemesta N. Y. vidi mesto tako razsvetljeno, da je veselje gledati. In kaj razsvetljuje mesto ? Oglasi reklame, advertisement na vse strani od zgoraj, od spodaj, od leve in desne. Vsak trgovec in kramar oglaša z no lepe obleke, jo na grozen prestali prebivalci mesta Wes način umorile. Obtožene so sington Springs 35 milj od bile takoj aretirane in obsoje-1 Huron, S. D. Dva tornedo sta ne vsaka na 5 let ječe. | prišla skupaj ravno nad me 1 — Chicago. — Roy Scana-k stom, vihar je bil tako hud rino je v postelji bil najden, da je podiral lesene hiše, v tr mrtev. Zena, ki je spala v isti govskemu delu mesta, kjer so sobi je rekla, da je slišala večinoma zidane hiše, so rav strel in videla, da se je mož. no tako po večini razdejane sam ustrelil. Policija pa s to. Škoda je velika, za sedaj se izjavo ni bila zadovoljna, za- še ne da ceniti ker so poročila to je popraševala pri sosedih, še zelo pomanjkljiva. Kolikor in dognala, da sta se na pred- se sed^j ve, ni bilo človeških večer kregala, ker je našla' žrtev, le nekaj neznatnih po- zena pri soprogu pismo in sli- škodb se poroča. _Iz St Pa- ko druge ženske. Mrs. Scana-J ula poročajo, da je najmanj rino so odvedli na policijo, da 14 oseb bilo žrtev silnega vi-jo izprašajo. » harja in toče v St. Paulu, kjer — Hongkong, Kitajsko. — je tudi nevihta zelo divjala. Nasi letalci, ki krožijo krog — Iz Glad Valley poročajo Huron, S. D. — Poroča se — ----------o^««- od strašne grozote, katero so nJih žalostnih socijalnih raz- TM«np+nl; T---1 _ -___A _ T T r _ TV\ A V* AT ^ X _ __-____J i i Vse kar lajze inu gre. mora priseči: Vsi moški od starosti, 21. do 50. let so bili opozoreni na notico: Prisega vojaških novincev. Velesrbski in liberalni centralizem naravnost besni. Tako se godi našim fantom —-vojakom. Iz Prizrena poročajo, da so v enemu tednu, umrli trije slovenski vojaki. Liberalci izdajalci, ki prodajajo Slovenijo velesrbom, morajo biti s tem vino, je sramoten renegat, nizkoten izrodek nevreden slo venskega imena. Narodnost je velika svetinja, od Boga nam dana, katero moramo visoko spoštovati in skrbno čuvati. To je pa le tedaj mogoče. če smo združeni in se tako medsebojno spodbujamo. Imamo pa še dražjo sve-ti-njo, še večji zaklad: to je naša sveta katoliška vera. Narodnost se tiče časnosti, vera se tiče večnosti. Narodnost nam je prirojena, tedaj naravna, vera je višja, nadnaravna, naravnost od Boga nam podeljena čednost, dobrina. Kakor je nam dolžnost, ohraniti zvestobo svojemu narodu, tako nam je mnogo večja in svetejša dolžnost, ohraniti svojo zvestobo Bogu in sv. katoliški Cerkvi. Razkropljeni med raznimi inozemskimi n*rodi bi lahko zgubili svojo narodnost, raztreseni med drugo — in krivoverci še lažje svojo vero, kakor to pogost0 z žalostjo vidimo na nesrečnih svojih rojakih. Le a-ko smo združeni in zedinjeni, ?omo ohranili vsaj dočasno svoj narodni slovenski zna-1 aj za vedno pa svojo sveto katoliško vero. "»<> moramo bit! na Prvem mestu katoličani, na svnf®"1 Slovenci- To čutimo v W6m arcu' t0 čustvo spriču-Pred celim svetom. To rr °d naa naša značaj-li? če s*et vidi, da se te-prePričanja ne sra-bo imel za čiste bo kot take vpo-take spoštoval. težko, nemogoče, to nam bo de lahko, ako se združimo in združeni zastavimo svoje moči. Zato, vidite, imamo mogočno organizacijo naše K. S^ K. Jednote, katera si je postavila vzvišeno nalogo, vsemu svojemu Članstvu prispeti v tem oziru na pomoč. N! moja naloga, tudi ne moj namen, govoriti o Jednoti, ker nisem niti njen član, čeravno ne po svoji krivdi. O tem vam bodo' drugi dosti povedali. Mislim, da sem svoji naloženi nalogi kolikor toliko zadostil, zato končam. Še enkrat povdarjam: Mi smo katoličani ! Zato nimamo pred očmi samo časno in posvetno. Nam je prva skrb, najvišja dolžnost : Iskati najprej kraljestvo božje in njegovo pravičnost v drugi vrsti si hočemo pa tu di gmotno biti v vzajemno pomoč, zato nam je potrebno, da se zedinimo in strnemo svo-' je moči. sveta so se 16. t. m. nahajali v Saigon, ki je glavno mesto francoske kolonije. — Huntsville, La. — Ver ska sekta "Holy roller" imenovana je imela svoje zborovanje, na katerem je neki teh vernikov hotel dokazati, da ga ta vera napravi nedotakljivega in je ekspermentiral s kačo klopotačo, katera ga je pa močno ranila s svojim pikom na roki. — Meridian, Wis. — Princes poslopje v Meridian je pogorelo, škoda znaša $75.000 — Homer, 111. — Tisoči so gledali prizor, ko so valovi odnesli Howard Marshalla ko ga je zagrabil vrtinec pri kopanju. Ry Horton, ki mu je priskočil na pomoč, ga je za dela ista vsoda. Trupli vtop Ijencev še niso dobili. — Kenosha, Wis. — Priprave so v teku, da dvignejo iz dna jezera jekleni vlačilec Forelle, ki se je potopil s posadko petih mož, lansko jesen ko se je ob hudem viharju nahajal na jezeru na potu proti Milwaukee, s tovorom pet tisoč košar grozdja. — Seattle. — Žalostna slika sedanjih razmer. Georga N. Hansen, je bil brez služ be in sredstva s ženo in otrokom. Šel je na trg kjer se je pustil lecetirati. Rekel je ke dor več ponudi, tisti me bo i mel, jaz moram na en način preživeti ženo in otroka. — 1-os Angeles, Cal. — Palača Langford Stacka, bo gataša, je bila po agentih pro-hibicije napadena, kateri napad se je dobro obnesel. Dobili so za $50.000, vseh vrsti najboljšega kika. lira-' tudi o velikem tornedu, ki je povzročil nad 100.000 dolarjev škode. — Mitchel, S. D. je trpelo silno radi viharjev, več hiš je bilo razdejanih in hlevov, kjer je veliko živine poginilo, kokoši je pa veter dobesedno odpihal. 17 milj brzojavne napeljave je nerab-Ijive. -- Great Fall«, Mont. Ena hiša je bila razdejana, kot posledica viharja, več o-seb je bilo ranjenih, nekaj smrtno. mer. Mož je štirinajst let zvesto služil svojemu gospodar j u. Pred letom dni pa je težko obolel in moral obstati doma. Od tega trenotka dalje se gospodar ni več zme-. nil za svojega dolgoletnega, zvestega uslužbenca in mu je odrekel vsako podporo. Družina je ostala od tedaj brez zaslužka, ker je mož neoz-dravilno bolan. Vrhu tega je člsto zadovoljni. družino4 neusmiljeno preganjal in šikaniral hišni gospodar, ki je hotel imeti njene prostore zase. Vse to je tako vplivalo na delavčevo ženo, da je obolela na umu in je sedaj na Studencu. Bolnemu možu pa je ostalo na skrbi poldrugoletno dete. V skrajni sili se obrača mož tem potom na dobre ljudi, da mu pomagajo. -o- V Sloveniji pride na vsakih 1000 moških 1098 žensk, dočim pride v Bosni in Hercegovini na vsakih 1000 moških samo 957 žensk. -o- Poplava v Vojvodini. " ' Donava je silno narasla, na-nekaj mestih je podrla nasipe,, ki so varovali Vojvodino precf poplavami. Voda je preplavila 50,000 oralov zemlje. V Baranji je moralo dom sovražnikov "KiC-ka" bombardiran. Auto ?e bil dobesedno na male kosce raztrgan. Herrisburg, III. — Dve di- namitne bombe so eksplodirale v nedeljo dne 15. t. m. — Mesto se je streslo, šipe na več oknah so bile pobite, de-j tonacijo je bilo slišati daleč) na okrog. — Sodi se* da so bile bombe položene po flSebah, ki so v zvezi z "munšajn bu-sinessom" in ne soglašajo s tem, da se jih tako preganja. Prva eksplozija je nastala ob! 3.55 uri zjutraj na domu Hu-' Redukcija v arzenalu. karanji je moralo prebival K.kor razvidno Iz p„l„- jT^SK/S&SSfr S" di in če jih že ne boljše plačala, pa jih vsaj obdržala na svojih mestih. Pred dnevi je uprava ljubljanskega arze-nala odpustila iz službe radi "nema para" nad 100 delavcev. Pri odpustitvi se ni prav čina poslopij je porušenih. -o- Smrt vojaka. Pretečeni mesec se je smrtno ponesrečil podnarednik v Mariboru Jožef Stingl, sin posestnika Karla Stingla v St. IIju. Jahal je po opravkih, konj je pa pridirjal brez jez- z raz- nič oziraIo na oženjene delav-1 Teci L^S'8' br< ce z obilno družino, obdržali ^^iSSKf^ so le nekaj delavnih sil in to' sti TTmrl i« baje kvalificiranih. Največ tr-' ' * Jsem imel drugod, navado. Tukaj imam službo, s katero sem prav zadovoljen. V kratkem pa spravim skupaj nekaj novic za v list. Vas lepo pozdravim Val. Dolinar. New Duluth, Minn. , Dragi gosp. urednik. — De-J lavske razmere so tudi tukaj, precej slabe, kakor se sliši tu-1 di iz drugih naselbin. — Naš Father Pirnat so nas za nekaj časa zapustili, ker so šli na obisk v stari kraj, želimo jim srečno pot in, da bi se dobro imeli. — Naši otroci so imeli tukaj prvo sv. obhajilo 8. junija, katerega so jim podelili' Fathefr Timotej, prav srčna j hvala častitemu župniku in' Častiti m sestram za njih trud.) Bog dal, da bi otroci, ki so prejeli ta sv. zakrament, vedno hodili pota, ki peljejo k Jezusu. Poročevalec. Johnstown, Pa. Cenjeno uredništvo. — Končal sem z obiskom naših naročnikov v tukajšni nasel-^ bini in odhajam v Steelton,' Pa. Zahvaljujem se za vso pomoč in postrežbo Mrs. in! Mr. Tomecu naj jima ljubi; Bog stotero poplača. — De-, lavske razmere so tudi tukaj bolj slabe, kakor se tudi čuje^ iz vseh drugih naselbin. Po-] leg vsega slepljenja našega ljudstva po brezverskem časopisju, sem napravil lepe vs-pehe za naše liste. Rojaki ki so prišli v mreže brezverskih listov so popolnoma posurove-li, da celo zgubili so vsako amerikansko gentlemanstvo. No hvala Bogu, da je le veliko večje število naših rojakov, ki so ostali zvesti načelom naše svete vere, katerim gre vsa čast. Pozdrav! Leo Mladič, pot. zastopnik. -o- Veliko množino opija zaplenili. New York. — Posebni a-gentje državnega zakladni-čarskega oddelka so zapleni IT v Hoboken truck, na kateremu so našli opijum v vrednosti $2,500.000, to je ena največjih zaplemb v zgodovini. Da se je moglo priti do tega rezultata, je bil skozi dve leti eden vladnih agentov ▼ Nemčiji, kjer je prišel do odkritja, velikovrednih dokazov. Po izjavi oblasti, je imel ta sindikat svoje glavno gnezdo Petdeset let st&r zločin odkrit. A. Kahler farmar iz Fort Dodge, I. A. je na svoji farmi izkopal tri okostja. Krajevne oblasti so mnenja, da je to star zločin, kateri je ostal nekaznovan in nepojasnjen. V spominu starih naseljen-! cev tega kraja je, da je v letu 1876. neki človek po imenu Schenk imel na stanova-: nju tri moške. Vsi trije so pa neznano kam izginili, prav naj zagoneten način. Ker pa ni bilo prave podlage za obtožbo, se je kmalo stvar pozabila. Na sumu je bil Schenk, ker je kmalo po temu dogot-ku se podal za iskalci zlata. Sedaj, ko so pa prišli na ta okostja, se pa je spomin starih oživel .in z vso gotovostjo trdijo, da je bil Schenk morilec. Oblasti so seveda mnertfa, da po tolikem času bi bil poskus priti na sled morilcu brezvspešen. -o-- Sloviti francoski pacifist umrl. V Franciji je umrl baron d'Estournelles de Constant, sloviti Francoski pacifist. Baron je bil Sartheski senator. V nekemu govoru leta 1905. je dejal, naj bi Evro-pejski narodi prišli do spoznanja ter začeli z razorožitvijo. Odobraval je idejo, ta bi se spori narodov poravnali brez bojev. Za časa Rusko-Japon-j skega konflikta, je silil Fran-! c-osko vlado, naj podvzame( korak, kateri bi prinesel obe-, ma vojskujočima se narodoma mir. Baron je bil tudi znan v A-meriki, leta 1911. je prepotoval celo Ameriko. Rojen je bil leta 1852. Trupla 48-tih mornarjev skrbno čuvana. San Pedro, Cal. — Oboroženo vojaštvo in policija stoji na straži v San Pedro, kjer leži 48 trupel, kateri so našli žalostno smrt na bojni ladji Mississippi. Člani I. W. W. oblegajo poslopje in grozijo, da ga bodo raznesli. — Klici so se slišali od strani radikalov, da škoda da se jih ni ponesrečilo 48000, namesto 48. — Policija je mnenja, da se hočejo radikali maščevati, ker so pred kratkem mornarji in nekaj civilistov razgnali radi-kalce na njih seji ter 6 članov pretepli in povaljali v smolo ter perje. — Oblasti sodijo, da je sovraštvo prišlo skozi to, ker je na neki radikalni seji se napadala ameri-kanska zastava in mornarica, za kar se je pa neki na seji se navzoči mornar postavil, nakar so ga pa vrgli ven na cesto. Ar Poznam človeka, kateri je za las Tebi podoben. ' B: Potem si pa mogoče njemu dal tiste tri dolarjev, ki sem Ti jih posodil lansko leto. * * * Sin: Oče, zakaj slikajo pravico z zavezanimi 6čmi? Oče: Sinko, za to, da ne vidi krivice, ki se krog nj"e godi. Poywor. Ata: . . j's, svet menda res jadra proti koncu. Pu je, da bi najrajši naložil "mažo" kosti svoj"ega rojs in bi odjadral h Kovaču luno. Zlodja, včasfh smo na Cortlandu kaj velj'ali p teh vražjih "Kranjcih," danes pa nas že vse prebira. Hlapčon: "Resnica l Pri Mahomedovi bradi rad prisegam, da je res tako, kakor vi pravite. Še tisti, ki so nam pomagali, bodisi zbadati aH kako drugače, sedaj nas zapuščajo in ostajamo sami na potapljajoči barki. Jaz sem take "mandge" ata, da bi te tiče enkrat razkrinkal. Za moj hrbet se skrivajo, ne pomagajo pa nič. Jaz blatim s tem svoje i-me. Ata: "Potrpi, hlapče moj, morda bo kaj boljše. Hlapčon: "Boljše? Odkod li naj pričakujemo boljših časov T Ata: "Bog ti je dal tvojo trčeno pamet, tako je bilo vendar vedno med nami. Ko si ti hlapče še platno prodajal po idrijski gmajni, smo imeli v Ameriki že velike ravse in kavse. Tudi takrat so se skrivali za moj hrbet. Mene so pa kavsali, da je bilo joj. Hlapčon: "Ja, pa vendar ravno kar ste priznali, da.tu-di vas to jezi V' Ata: "Gotovo je, da me jezi. Toda jezi me zato, ker ti vražji Kranjci svoje dolarje pošiljajo skozi druge roke in ne več moje. Kar se tiče pa našega značaja, o tem pa ne vemo mnogo, ga sploh ne poznamo, ker ga nikdar imeli nismo in z njim tudi nikdar v sorodu nismo bili." Hlapčon: "Torej Vas to jezi, mene pa to, ker me pridno kavsajo, ta rdeči in ta črni. Popravici Vam povem, da ko ne bi večkrat žalil s ta-kratkim bi od jeze umrl." Ata: "Res je, da te večkrat dobro nažaj*fajo. Na shodu namreč, so te kakor sem čul, strahovito nakavsali. Toda potrpi, na tu imaš eno "dajačo" in pojdi na požirek takratke-ga, ta te bo potolažil." Hlapčon : "Vraga, danes se za "dajačo" ne dobi mnogo." Ata: "Na, dam ti jih pet in pojdi, da te bo brž minila tista sitna. Hlapčon se je lepo zahvalil in odšel. Ata pa so bili še precej časa v sobi. Na obrazu se jim je videlo, da so bili silno jezni. Večkrat so potolkli prav trdo s palčko po tleh. Končno so zapalili cigaro pljunili v stran in odšli. Načrger. LOWS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — prem* — le« — in vse kar spada f prevažalno obrt. Poklifilt ga po telefonu! . Phone Roosevelt: 8221 Oj, Triglav moj dom... (Potopisna črtica. Dr. Fr. Tr.) Postelja je bila — turistov-sko . povedano — naravnost izborna, in vendar dolgo nisem mogel zatisniti oči. Zunaj, tik pod hojo glavo, je v globočino padal gorski studenec, zdaj pa zdaj je bilo Čuti zvonec govedi in drobnice, ki se je stiskala okrog ognja na trati pod kočo. Sicer pa je bilo vse tiho, tudi vihar se je bil že polegel. Nisem bil utrujen, ker turist na utrujenost niti misliti ne sme, toda na moji levi in desni so se oglašali pretrgani in zamolklo hropeči zvoki spečih sosedov, ki so kot kamen udarjali na moje razdraženo uho» Pa spij, Če moreš! Sele proti jutru sem nekoliko zadremal a skoro je bilo treba vstati. Napravil sem se in sem pogledal skozi okno, hočem reči, skozi prazno odprtino. Vihar je bil namreč pograbil steklo in ga odnesel s seboj. Gorski vrhovi so se že lesketali v jutranjem sijaju. Velo polje — nekaj metrov pod nami ležeča dolinica— je o-devala lahna, komaj vidna meglena tančica. Na parobku zadnjih dreves je nalagal pastir drva, sočnato travo pa je že pulila marogasto siva živina. Vse naokrog je bilo sveže, ljubko in veselo — kakor navadno po blagodejnem dežju. Minka je tudi že imela pripravljen čaj, mleko in kruh ko smo se vrnili iz podstrešja. Toda skrbna ženica je delala račun brez krčmarja. S tovarišem Gregorcem sva namreč odklonila njeno pri jazno ponudbo, ker sva še i-sto jutro hotela maševati v kapelici na Kredarici, 2515 m visoko. Še danes mi je živo pred očmi njen v hipu spremenjeni obraz. Revica se trudi celo sezono, od zgodnje pomladi do pozne jeseni, včasih sameva dneve in noči, celo v smrtni nevarnosti je že bila — in zdaj je ob par krajcarjev zaslužka. Pač hud je boj za vsakdanji kruh! Steza se zopet vije više in više; med klini in železnimi vrvmi smo že prekoračili prve prepade, rastlinstvo izginja, le tu pa tam se blesti v jutranji rosi belo - rumena "Triglavska roža," pokrajina postaja bolj in bolj divja. Vzpnemo se še eno strmo rido in že smo v območju večnega snega in večnega ledu. Veličasten razgled se nam odpira s te višine. Pod nami zevajoči prepadi, nad nami sinje nebo! Življenje nima več prostora v tem prostranem, kamenitem morju, le orel, "kralj višin," še gnezdi v kakem nedostopnem duplu, da tako kraljuje povsod v vsej svoji svobodi. ' Na Kredarici smo 2515 m nad morjem. Kredarica nali-kuje ovalno vzpeti planinci, ki jo oklepajo nekoliko višji skalnati vrhovi. Nad njenim hrbtom se vzpenja Mati Triglav, od katerega jo loči le nekaj metrov globoka škrlina. Na Kredarici se stekajo vsa pota, ki vodijo na Triglav: iz Bohinjske doline čez Velo po- lje in Komarčo, od Save Do-' linke pa iz Mojstrane in Kranjske gore. Ob stiku vseh teh potov se ponosno vzdiguje Triglavska' koča, ki jo je postavil s pomočjo Slovenskega Planinskega Društva 1. 1896. g. župnik Aljaž, oče slovenskega planinstva. Ta krasna in prostrana planinska koča je najvišja izmed vseh planinskih koč v Sloveniji, danes je v njej do 60 postelj. Dobra dva metra od koče stoji lična Triglavska kapelica. Njeno zanimivo zgodovino nam je imenovani g. župnik tako-le opisal: "Ustregel sem nele duhovnom, ampak tudi mnogim turistom, da sem napravil na Kredarici zraven hiše tudi malo, pa lično kapelico, v kateri se lahko mašuje. Prostora imajo v njej madnik in kakih pet ljudi, drugi sto- je lahko med mašo*zunaj pred vratmi. Nad vratmi je v marmoi ti plošči napis: Ave Ma—, gratia plena. Tudi znotraj je napis: Aedificavit Jac. Alji" par, adiuvantibus benefž ribus, fecit mg. Pezzano. Zvon nad portalom, tež 10 funtov, sem kupil pri[ massi v Ljubljani in ga k peljal v Šenvid k Belcu, mu je naredil železen ji Nad njim je strelovod. Nekaj so mi pripomogli d< brotniki, večinoma sem stroške za zidavo plačal Tudi cerkveno obleko in sode sem oskrbel. Lep m; plašč je podarila baroi Lazzarini, načelnica uj nih sester v Begunjah, plašč pa neka ravnatelji« kliškega liceja na Dui led priporočila g. ja. Uai-rli... & s šjk \ ... • .... . ... S, j ssJk ..... ■ J. M. Trunk: _ PODOBE IZ NARAVE. dež in sneg. Basi sneg zapade v gorovjih zelo visoko, olajšuje prebivalcem potrebni promet. Po snegu spravljajo v dolino les, iz planin pa dobivljajo za živino krmo, ki so jo napravili tam ob poletju. Res, da more sneg: poleg koristi napraviti tudi marsikako prav občutljivo škodo, a koristi prekašajo škodo v vsakem oziru. Celo grozovitni plazovi (lavine) i-majo svojo dobro stran, ker spravijo v hipu velikanske snežne mase iz krajev, kjer bi jih solnce moglo raztopiti šele pozno v poletju, in bi bi-, li dotični kraji za planinšarje neporabni. Mnogokaj nudi sneg za srce. Sneži. Kaka navadna prikazen pozimi. Vidimo in zremo, kako plešejo izpod neba snežinke. Pa se zmenimo, da je vsaka snežinka pravo čudo? Zrak je miren. Vsaka snežinka pade, dasi je izredno nežna, nepoškodovana na zemlji. Za navadno oko je snežinka bela haljica, ki pleše s svojimi sovrstnicami skozi ozračje, se zgosti v rahle kepe ter zavije vso naravo v belo, nežno obleko. A sleherna snežinka je Čudo prve vrste. Obstaja namreč iz tisočerih kristalov, igel, zvezd in rozet, ki so zverižene in zvezane med seboj. Kako priprosto pač sneži. Z vodnimi soparji napolnjeno ozračje se ohladi nekaj •stopinj pod ničlo. Vodni mehurčki se izpremene v kristalne iglice, ki se zedinijo in padajo kot sneg na zemljo. To je kraljevski hermelin, s katerim ogrne zima vso naravo. Kakšen kras. Ne moremo se dosti načuditi. V ozadju sinjega neba zapazimo krasen puh, ki nam vzame skoraj po gled, ako se blišči v solnčnem svitu v svojem neomadeževa- Je srečen» drugi nesrečen, ta nem lesketu. Kako vse blišči. boSat, oni revež, zdaj vladaš, Pobeljeni vrhovi dreves so zdaJ zopet hlapčuješ, danes si podobni palmam. Hladen pis vesel» jutri tarnaš ... Pri silo se zaleti v rahlo odejo, jo strese s hladne postelje ter tira v divjem plesu čez široko plan. Zdaj se dvigajo snežni stebri visoko proti nebu, zdaj planejo zopet kakor orjaki drug na drugega, vse hočejo podreti, vse poteptati, vse po-mandrati v strašni borbi. Pa so res tako divji? Kaj so ti ljuti obri, ti rakačeni orjaki, ki se dvigajo do neba? Mali nič. Saj so le nebroj snežnih iglic. Hipoma se razprse, izginejo, a takoj, takoj jih novi piš združi zopet v pretečo pošast, da zaplešejo čez strehe, zatulijo v dimnikih, se prikradejo skozi vsako špranjo, ropotajo na oknih, glo dajo na plotovih, razbrskajo vse in izpreminjajo široko plan v pravo razburkano snežno morje. Taki palčki, pa ta-n ki orjaki! Vse se jih boji, nihče se ne upa (med nje, gorje mu, ako ga iasačijo na prostem. Ako se z veže j o z ledenim krivcem, prinašajo grozo in strah, kjer koli se bobneče javlja njih prasketanje. Ame-rikanec je pogumen, a pred "blizardom" strepeče. / Zelo skrivnosten je pozimi gozd. Ni več gozd, to je zbor bajnih oseb. Snežna odeja loči drevo od drevesa, vsako drevo je oseba. Mirno stoje te poosebljene prikazni druga poleg druge, posvetujejo se, premišljujejo, tupatam si sežejo nemo v roke. Čaroben, bajen svet. . „ . ..» ^w. w -2. Sneg v višjem pomenu. Neka višja ideja je izraže-: na pred vsem v snežni odeji. Zimska pokrajina je tako veličastna, ker jo pokriva snežna odeja povsem enakomerno. Narava ne pozna izjem, ne izbira, ne loči, ne odriva. Ljudje t se radi prepiramo. vangelist ? "Njegova oblačila so bila bela ko sneg." Nebeški ženin .vsklikne: "Moja izvoljenka je belit, kakor sneg na Libanonu."" Le čisti bodo zrli Najčistejšega od obraza v obraz. Ozri se po snegu. Taka mora biti duša tvoja. S psalmistom prosi: "Operi me, da bom bel nad sneg" (Psalm 50, 9,) m ne obupaj nikoli, ako se omadežuješ, ker Gospod sam te zatrjuje po preroku: "Ako bi bili vaši grehi, kakor škrlat, beli bodo postali, kakor sneg" (Iza-ji j a 1, 18). POUTIČNESPLETKE TRETJE STRANKE je delavski vodja William Ma-; honey iz St. Paula predlagal naj se ne pusti nikdo v dvora- rekel, roparji kar je bilo zavarovane vrednostne pošte, kar je bilo manj so našli staro obleko, katero je eden roparjev zamenjal v vozu za novo. Vlaflr je vozil z brzino 50 do 55* milj na uro. -o- SVARILNI GLAS IZ JEČE Radikalni elementi bi radi lovili kaline v zmernih strankah. St. Paul, Minn. — Moskva išče svojo politično agenturo v Zdr. državah, potom tako-zvane "tretje stranke," ki je odprla svojo konvencijo v St. Paulu dne 17. t. m. — Vodje komunizma hite v mesto, hotel Ryan je poln rdečkarjev. — Delavska stranka, katerim se obljubujejo nebesa' na tem svetu, seveda tudi slepo sledi rdeči zastavi. Organizirano delavstvo, ka terim ta duh ne Ruga j a, se drži proč, ravno tako "bratovščine" in velika farmarska organizacija. — Rdečkarji se pa sedaj kar penijo jeze na La Folletteja. Komunisti so imeli že par tednov napravljen načrt, da bojo dobili kontrolo nad konvencijo, sedaj se pa hudujejo ter imenujejo "Fighting Boba," da je "o-mahljivec." — Kljub klofuti, ki so jo dobili od La Fgllette-ja, se vendar upa, da bo no-miniran za predsedniškega kandidata, ravno on. — Celi dan so zborovali za zaklenjenimi durmi, kar je bilo za rezultat neke spremembe, katerih ena je najvažnejša, nam- no konvencije, kedor se ne mo^j vredne so pustili. V vozu re skazati, da je član kakšne znane unije, ali pa f^rmai> ske organizacije; kar se je par skazalo za neresnično. — Foster- je rekel, vendar ne bodo farmarji toliko neprevidni in izključili komuniste od kcm-vencije; ker s tem bi strgali srce'od konvenčnega gibanja. Mr. Mahoney je rekel, da je bil La Follette zapeljan po Gompersu in Stonu, katera sta nas pri njemu denuncirala, ker so hoteli pobiti vsako priliko za vspešno zmago tretje stranke, — vedoč ako tretja stranka pride na površje, bi on prišel ob "job." Dalje izjavljajo: La Follette ni naš mož, ker on ni radikal, pač pa je najboljši kar moramo dobiti. On nas ne zavrže in tudi nedopustimo, da bi njegovo obrekovanje čez nas bila le politična poteza; on ve, da bo imel našo podporo kljub temu. — Iz Moskve je došla brzojavka, v kateri se bodri tukajšno rdečo agenturo, naj skušajo na konvenciji porabiti vso svojo rdečo kri, da bo ta konvencija rodila za dosego rdečih nebes najbolji sad. — Njih program bo strašansko sladak in poln obljub, ki se bodo glasile kot edine res delujoče za interese delavstva in farmarjev. Za kulisami pa se bo skrival komunist For-ster, ki bo vodil v ozadju rdečo propagando. Rdeče tičke je treba poznati! Stari«! Strašna odgovornost vas čaka, ako se ne brigate kje zapravljajo vaše hčere ociroma sinovi, večere. Bi vas R" ne pekla vest, ako bi čuli podobni glas iz ječe vašega otroka ?! Newyorska "bobbed hair bandit," katera se nahaja sedaj v Auburn ječi, pošilja ta svarilen glas iz ječe; mate- . .. . _ ^ . ram: "Ko bi matere se brigale PlsateIJ Pravi: Sto bojev mo-k ta. bojevati Tvoje mlacto srce; tudi jaz sem jih mogel, zato KAM? je ime knjigi, ki jo je spisal — ali bolje rečeno; knjiga, v katero je pisatelj izlil svoje blažiTne misli, da pokaže pot fantom in dekletom, kako se lažje pospnejo do — cilja. in pazile na svoje hčere tako, kakor bi mogle, ne bilo bi toliko nesrečnih deklet. Držite svoje hčere proč od plesnih beznic, za vsak korak bi morala vedeti mati, kje je, s komu je in kaj dela hči. Če bi se matere po temu; ravnale, ne bilo bi toliko nesrečnih deklet. Matere! Li ču-jete glas iz ječe? Obtožboi hčere, katera je prišla v nesrečo skozi materino malomarnost. jih pa tudi poznan*. Pero sem pomočil v svojo srčno kri, da sem napisal svežen pisem za Tebe slovenski mladenič, slovensko dekle. Knjiga je ena najboljših del pisatelja Dr. Miroslav Brumata. — V zalogi jih i-mamo le malo število — naročite takoj, cena s trdim platnicam je: Dobi se pri Knjigarni Edinost. Phone: Randolph 6095—R. CLOVER DAIRY CO. MEGLICH A ANDOLEK Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd. Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO. * * 4 • • • • • « • • t t t t t t ... • t • — t trosi snežinke na vse kraje, dokler ni vse zavito v nežne snegu ni tako. Pade sneg, in vse je zavito enakomerno v blazine. Skrivnostno šušti vse- belo haljo. Sneg ne pozna kri-povsod, končno izgine zadnji v'ičnih in pravičnih, ne loči —2 ------ • - - polja od polja, ne hiše od groba. Sneg se nam kaže bel. Med posameznimi iglami je nam reč še dosti prostora za zrak, ki odbija solnčne žarke. Zato sneg blišči v solncu, da ga o-ko ne prenese. Podoba duševne čistosti. Popolnoma čist je le Bog. Na gori Tabor so apostoli zrli za trenutek odsev od snežnega meteža. Z divjo j božjega bitja. In kaj pravi e- piš. To pot je za zimo delo končano. Vsa narava je ogr-ii j ena z milijardi blestečih biserov, okinčana lepši od naj-dražestnejše neveste. Tako kinča le sneg. Ves ta zimski kinč pa se more izpremeniti v velikanski prizor, če začne razsaja ti vihar. V naravi skoroda nimamo veličastnejše prikazni I Za gospodinje. Vsaka dobra gospodinja si čez poletje nabavi zalogo konserviranega sadja in zelenjave, da ima po (j| zimi vedno kaj dati na mizo, ko pridejo obiski. Vsa- jj ko sadje in zelenjava je v svoji sezoni zelo poceni in s varčna gospodinja zna uporabiti priliko, da prihra- gj ni denar. Domače konservirano (vkuhano) sadje in fl zelenjava je okusne je in ceneje, nego kupljeno v baksah! ■ i Ker pa nobena izmed nas ni bila rojena, kuharica, se je treba tega priučiti. Iz angleških knjig naše gospodinje ne morejo veliko posneti, ker večinoma jezika ne razumejo dovolj. Tu pa jim jako prav pride slovenska knjiga, "Sadje v gospodinjstvu," katero je spisal M. Humek,- višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Knjiga je pisana preprosto, in razumljivo in jo našim gospodinjam toplo priporočamo. Knjiga ima tudi 13 barvanih in 42 navadnih slik. Cena 75c. Različna je naša osoda. Eden ^ da se ?ber? dru^ kandi" aat za nominacijo na prvo mesto, La Folletteja se pa porine na tretje mesto. — Kunšt-ne glavce so pa tudi ti le rdečkarji, uganili so celo, da če ne bo ime La Follette na prvem mestu, ne bodo nič kalinov vlovili, ker ta bi bila edina va-da za — kaline. Dobili so pa od "haput bossa" iz Moskve order, da se na en ali drugi način morejo spraviti na konja, da dobe vsaj nekaj glasov, da bo vredno šteti. — Tako so nekateri od njih toliko dobrohotni, da hočejo ta "kick", mirno spraviti in vse eno obljubiti La Folletteju svet; seveda z ograjo krog njega. — William Z Foster vodja delavske stranke je o-rodje, s katerim poskuša moskovska rdeča internacijonala, pribiti si pot v ameriško politiko. — Poročilo je krožilo, da -* _ Brid. Popravek k dopisu iz geport, Ohio. V dopisu iz Bridgeporta od Mrs. Angele Berus v štev. 93 Edinosti, se nam je vrinila neljuba pomota in sicer ni se obhajal rojstni dan soproga dopisnice, pač pa že 49-ti matere od soproga. - Toliko* v popravek; Mrs Berus pa prosimo, da nam o-prosti in se kmalo še oglasi s kakšnim dopisom. -o- SPRING CLEANING SE JE PRIČELA. Vse po amerikansko. Vlak napaden, roparji poskakali iz vlaka ko je vozil 50 milj na uro. . Buffalo. — Od Chicage proti Buffalu vozeči vlak so obiskali roparji in odnesli več tisoč dolarjev v gotovini, kar so pobrali iz vreč zavarovane pošte. Rop so zapazili še le v New Yorku. Sodi se, da se je rop izvršil med Clevelan-dom in Buffalo. Voz, v kateremu so se nahajale vreče je kontroliral nadzornik, ko je vlak odpeljal iz Clevelanda in našel, da je bilo vse v redu v vozu. Ko pa se je vlak bližal New Yorku je bilo v vozu vse v neredu, vrata so bila, s silo odprta in vreče so ležale vse križem po tleh. Fred L. Stickney, superintendent je Established 1857 Predno, ko greste od doma. na počitnice to poletje, nepozabite priti v našo banko in zamenjajte Vaš denar "Travelers' Checks" — potniške čeke. Ti čeki se sprejemajo kot gotovina V9G* povsod in jih ne more vnovciti nihče drugi* kakor Vi sami. Mi jih imamo v vseh primernih vrstah in količinah. Premoženje te banke znaša $12,000,000.00 Naroča se v KNJIGARNI EDINOST 1849 West 22nd Street. J.K0SMACH iSoa W. aand St. Chicago. D) Roiakom se priporočam pr nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELI? TA. KLJUČAVNIC IN STEKLA. Naiboiiie dfelo. najnižje oem Prevzamem barvanje hii sum in znotrai. t»oklad&m Atenik oaoir NAZNANILO IN PRIPORO CILO. BLAGODEJNA MOČ HRANJENJA Chicago, 111. Za splošno kuho priporočamo: Malo ali Varčno kuharico, cena.____________$1.00 ali Slovensko kuharico cena__________$4.00 Cenjenim naročnikom iD vsem rojakom po državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi o-glase in vse, ki je v zvezi z i-menovanimi listi. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gre jo na roko in mu pomagajo pri raz-širjevanju katoliškega tiska. Uprava Edinosti in Ave Maria. Ustvarja zaupanje, neodvisnost in priliko. Mnoga velika bogastva so imela svoj začetek ▼ skromnosti. MILJO NE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA CILJ. Zavzemite se tudi vi tako delati in zadovoljni boste z uspehom. KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ay&, vogal 19. ceste CHICAGO, ILLINOIS banka vlaganje vašega denarja Naš INOZOMSKI ODDELEK Vam vedno najboljše postreže pri pošiljanju denarja, s prevoznimi parobrodskimi listki za in iz Evrope, izdeluje razne zaprisežene izjave in druge po-ireone listine. t ] __:_ "AMER1KANSK1 SLOVENEC*' IN "EDINOST," SOŠKI ČRNOSOLEC: MLADI GOZDAR & Izviren roman. "Ne govori tako, Kozmek, Če nočeš, da sva si povedala sedaj zadnjo besedo! — Kako ti pa gre sedaj ? — Je-li kaj mokrega?" "Slabo, šmentrano slabo mi gre v tem oziru. Svet je slekel staro kožo. Nekdaj, ko smo se mi držali še malo bolj po konci, je bilo drugače. Pili smo ga — hej, da je bilo veselje r . "Ha, kaj bos neki hvalil stare čase! — Piškavo je bilo nekdaj, piškavo je sedaj in piškavo bo do konca." "Amen," pristavi Mrak, zroč zamišljeno v tla. "Potrpeti je treba pa biti vesel," nadaljuje Sever. "Čemu bi se cmerdil! — Saj veš, kako sva pela nekdaj: "Mošnica je prazna, Kozarček izbit: A vendar še upam, Ker imam — kredit. Hojdri-hojlaleja, Hojdri-hojlalo, Ko drugega nimam, Pa pijem — vodo." t" "Ej, ti lahko vriskaš in poješ, ker ti gre dobro; a pri meni je žaltava, veš, žaltava. Moj voz gre pod cesto." "Buu . . . mraz me stresa! — Kako govoriš!? — Ti, Kozmek, čuj ! Kako je pa s tvojo ljubeznijo? Kaj pravi Spela?" - "Se ti-li meša, ka-li ? — Kakšna ljubezen ? — Spela ? Jaz sem nedolžen." "Hm, čemu bi skrival meni? — Kar povej, kakor si mi povedal onega večera — bilo je o pustu -— ko si se ga bil malo navlekel v Lesju," -L'* J ^--f'" t-w I "Jaz — povedal? — Pojdi, ne sanjaj ob belem dne-! vu r----h \ _ "Ni mi treba sanjati! — Povedal si mi, pa je. Se dobro vem, da so cikale tvoje besede nekako na zakon." N "Veš kaj. Tone? — Samec sem prišel na svet, samec pojdem v grob, tudi če bi letale za mano same princezinje. Vrag je ta, škrat je ona. Druga je hujša od druge." U» "Ej, da bi ti vedel, kaj je žena možu, govoril bi drugače !" ■■- - "I no, kaj je neki? — Zena je možu, kar oslu tovor. Nositi ga mora. ko si ga naloži, rad ali nerad." "Ha, čemu bi se zvijal. Kozmek; saj vem, da misliš drugače, nego govoriš. Ti in Špela imata nekaj mej sabo in vzeti se mislita tudi. Kaj bi ongavil. ko je res tako!" "Gotovo ti je kdo vse to natvezil na nos. — A ne ve^ ruj vragu, ker vse je Črno, kar oblazi s svojim jezikom. Kar se pa tiče ženitve, ljubezni in drugih nemožatih opravil, povem ti to-le: Če imaš ženo, je dobro; če je nimaš, je bolje; če je ne poželiš, je pa najbolje." * "Vse lepo, in prav, Kozmeček. Povedal si jo kakor Salomon. — A priznal si vendar-le toliko, da je dobro ime- ne bi bila sem pa tje nepotrebna kaka ženska roka. "No vidiš, tako se govori! — Spela bi bila res kot na-j lašč za te. — Če bi bil jaz v tvoji koži, ne bi odlašal s tem kar nič več. Res je ona malo priletna, a nič ne de, bode vsaj pametna." "Kaj si dejal, — priletna ? — Kako ti bo priletna ? — Šestdeset jih je imela pomladi, ko so proso sejali, in tebi se zdi priletna? — Najpripravnejše dekle je sedaj." "Ali si pa že govoril z njo kaj o tem?" "Kdo pravi, da nisem ? — Onega dne — bilo je o Vseh svetih — sva šla skupaj olešnikov brat v Lesje. Prav lepo je govorila tačas z menoj. Takoj mi je reklo srce: Kozmek, rabi parket! — Bog ti ponuja družico. — Izpraševal sem jo o tem in onem in sem izvedel nazadnje, da je tudi njej težko biti sami brez pomoči in opore. Nato sem napeljal pogovor na zakonski stan, na svojo bajtico, na srečno življenje itd. Ona je vedela brž, kako in kaj. Solze so ji stopile v oči in rekla je: Vidim te prav rada. Kozmek, ker napačen nisi, neumen tudi ne, tudi v letih nisi, da bi človek dejal, a — kaj poreko ljudje, ljudje ? ! "In to te skrbi, ka-li?" "Skrbi me, skrbi, in še kako! Uže kedaj bi bila v lepi sreči skupaj živela s Špelo, ako ne bi se bila bala ljudi in . . . — župnika." — Debela solza se je prikotala pri tem Koz-meku po razoranem licu in obraz se mu je nakremžil kakor na jok. "No, no, Kozmekček, jokal pa mi ne boš. Zeniti se meniš, deš, pa se držiš kislo, kakor bi bil pojedel na tešče skledo kisle repe. — Ali ne veš, da mora biti vsak človek trikrat neumen ? Namreč kot otrok, ko se ženi in na starost, ko leze v grob. Ti se ženiš sedaj. Bodi torej vsaj vesel, ako ne moreš biti neumen." "Skoraj, da imaš prav. Kdor se ženi, ne umira; in kdor umira, se ne ženi. — Ali nekaj mi pravi notri pri srcu, da je ves moj trud zastonj. — Tone, zini ti pametno besedo! Povej, kaj mi je početi?" "Jaz ti svetujem: zastavi za dobro stvar meso in kosti. Poskusi srečo in podvizaj se, da ti je ne šapne kdo izpred ust." IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje s 1. strani.) je jugoslovanski klub stavil nujni predlog za pomoč od poplave oškodovanim v Bački,' kjer je Donava preplavila nad 100 tisoč juter rodovitne zem-j lje. To poplavo si je dr. Ko-, rošec v družbi bunjevačkih poslancev ogledal. -o- Jugoslavija dobi posojilo v Italiji. Mussolini je sprejel zastopnike Ljudske in Jadranske banke, ki so mu predložili razne gospodarske in finančne načrte, med katerimi je tudi načrt za posojilo Jugoslaviji v znesku 600 milijonov lir. ti ženo, ha ha Skupno potovanje v Jugoslavijo. Na 2.julija odpotuje iz New Yorka večje število Slovencev v domovino in sicer na splošno priljubljenem parniku "francoske linije" Paris. Za te potnike bodo na parniku preskrbljene posebne ugodnosti. In ob tej priliki bo potoval v domovino tudi uradnik naše tvrdke, ki bo radevolje šel potnikom na roke v vseh ozirih, ter še z niimi prav do Ljubljane. Vsi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj v prihodnjih mesecih, so vabljeni da se pridružijo tej skupini. Za vsa tozavedna pojasnila se obrnite na .-r^-ft;.; , _ Slovensko Banko . ^^^ ZAKRAJSEK & CESARK ' 70 — Ninth Ave.. New York. N. Y. DOSTAVEK: — Istotako se obrnite na omenjeno tvrdko v slučaju, da ste namenjeni dobiti, kako osebo iz starega kraja, »n Tselej, kadar hočete poslati denar v stari kraj, bodisi že v dinarjih ali dolarjih, in gotovo bodete najbolje postreženi. Nesreča pri streljanju z mož-v narji. Pretečeni mesec so ob priliki nabave novih zvonov nekje na Notranjskem streljali z možnarji. Ker se ni hotel smodnik vneti, je bezal 16-let-j ni sin posestnika iz Bezuljaka| pri Logatcu Stanislav Debevc smodnik z žarečo žico, nakarf je eksplodiral smodnik in je fantu šel strel .v obraz. Zado-bil je težke poškodbe na obeh: očesih in bo skoraj gotovo p-j slepil. ' -o- Smrtna nesreča na Bledu. Dne 25. maja se je vozil po jezeru g. Anton Grilc, v dru-| žbi treh oseb. Majhen čoln je pa zajel vodo in se preobrnil, kjer je utonil g. Grilc, -drugi so se pa rešili. -o- Ogenj na jahti, — tisoči gle dali prizor. Mr. Hofnauer, njegova žena in več gostov se je pripravljalo na izlet na jahti, katera je last Hofnauer j a in je vredna 50.000 dolarjev. — Ko se je še jahta nahajala v Belmont pristanišču je pa nastala eksplozija v strojni sobi. Policaji in prostovoljci v ma- lih, čolnih so rešili vse goste in lastnika. Velik plamen jahte je ogrožal tudi druge v bližini se nahajajoče parnike, nakar so pa gorečo jahto z vlačilcem spravili na osamljen prostor. Tisoči so opazovali o-genj, ponesrečen ni bil nihče. -o- — Waukegan, 111. — Ogenj je nastal v Chicago Color Co. ter povzročil $200,000 škode. -o- Množenje nemškega naroda. Nemško ljudstvo se množi,, dasiravno še na široko zevajo rane, ki jih je prizadjala — svetovna vojna. Statistična letna knjiga Nemčije od leta 1923., je ravno kar izšla. Knjiga obsega 500 strani, v naslednim podajamo nekaj' številk, katere znajo marsikoga zanimati. — Po versall-ski pogodbi, kaže knjiga, da je Nemčija reducirana od 540,000 kvadratnih milj na 472,000, toraj je izgubila 12.6 odstotkov; ali eno osminko. Pri tej izgubi zemlje, pa ni prizadeta dosti populacija Nemčije, ker to ozemlje je le redko naseljeno. Zadnjo štetje pred svetovnim klanjem je bilo v letu 1910., takrat je i-mela Nemčija 64,900.000 pre bivalcev, 8. oktobra leta 1919. pa; 59,800.000, toraj približno 8 odstotkov manj. — Vojna je pobrala Nemčiji 1,872,-000 duš, ranjenih je pa bilo 4,240.000. Sedaj pa je število naraslo za 1,400.000 duš. _ V Nemčiji zaznamujejo precej večje število porodov, kakor pa smrti. V letu 1921. je bilo 1,611,000 porodov — smrti pa 911,000, toraj 700,-000 porodov več, kakor pa smrti. Sedaj je v Reichu 62,-500.000 duš in kljub teškočam z katerimi se morejo boriti za obstanek, še vedno narašča. -o- — Praviš, da si katoličan, in da ti je vera sveta; če je to res, potem priporočaj in širi katoliško časopisje, ki se za sv. vero bori. "No — hentej — kedaj sem pa tajil ? — V hiši so ne- ( katera dela, katerih se ne more lotiti mož tako lahko ka-J kor ženska. Tudi pri meni — Bog me varuj slabe misli — Dve kvalitete so, ki določajo vrednost! Dobro obleko se vedno izplača kupiti radi dveh kvalitet! Ko pride do« cene je malo razlike med ceno dobre obleke in obleko nižje kvalitete — a velika razlika pa je v modi, izdelavanju, blagu, in vrednosti. Vzorec dveh kvalitet in dveh vrednostij se lahko opazni v naših moških in zamlade fante oblekah ZA SPOMLAD Z DVOJNIMI HLAČAMI ki jih prodajamo po $35.00 DRUGE OBLEKE VSE Z DVOJNIMI HLAČAMI PO: $25, $30, $40, $45 IN VlSJE. PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE PONUDBE! V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. JELINEK & MAYER, LASTNIKA, x8o8 Blue Island Ave., Cot. xGtfc Street. "Šur Majk! - KARKOLI SE DA TIS- KATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. 2e na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim drustvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo *ako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno dtelo jamčimo vsakomur! TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pri-dejo k vam, če ne vedo zrn Vas? Poslužite se v tem oziru tista EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Veak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte se! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO DRUŽBO EDINOST 1849 W. 22nd St Chicago, EL Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kremesec SLOVENSKI 1912 W. 22nd STR. MESAR CHICAGO, ILL. Phone: Canal 6319. ELY, MINNESOTA GRAMOFONI so pri zabavah kakor na- t lašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec. Ako .ga še nimate t Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče. 'POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke. IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ld spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše, "over shoes'' za mrzlo vreme, dobile pri nas vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam. Pridite In prepričajte se! Slogar Bros. MINNESOTA,