Letnik 1914.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXVI. — Izdan in razposlan 21. dne julija 1914.
Vsebina: (Št. 149 in 150.) 149. Ukaz o vlaganju menic za upane zneske davka od rudninskega olja. — 150. Razglas, s katerim se devajo v moč določila „Tehniška enota v železništvu, besedilo 1913“.
149.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 14. julija 1914. 1.
o vlaganju menic za upane zneske davka od rudninskega olja.
Na podstavi § 24 zakona z dne 26. maja 1882. 1. (drž. zak. št. 55) se, izpreminjujé oddelek 11 ukaza finančnega ministrstva z dne 9. julija 1907. 1. (drž. zak. št. 163), zaukazuje nastopno:
Podjetnik čistilnice rudninskega olja, kateremu se upa potrošnina, je dolžen najkasneje 5. dne vsakega meseca za upane zneske, ki so bili predpisani v neposrednje prejšnjem mescu, ako mesečni znesek dosega ali presega 2000 K, izročiti Uradu, kateremu je poverjeno pobiranje davščine, (kolka prosto) menico, glasečo se na celo mesečno dolžnost in na dan plačnosti upane davščine.
Gledč izdaje teh menic ter manipulacije z ujirni je zmislu primerno uporabljati določila § 21, U, št. 4, izvršitvenega predpisa o cukranini z dne 29. avgusta 1903. 1. (drž. zak. št. 176).
Ta ukaz dobi moč 1. dnp septembra 1914. 1.
Engel s. r.
150.
Razglas ministrstva za železnice z dne 15. julija 1914. L,
s katerim se devajo v moč določila „Tehniška enota v železništvu, besedilo 1913“.
Nastopna, z oznamenilom „Tehniška enota v železništvu, besedilo 1913“ navedena določila so se postavila na podstavi členov 1 do vštevši IV sklepnega zapisnika III. mednarodne konference o tehniški enoti v železništvu, v Bernu 18. dne maja 1907. I., ki so ga odobrile c. kr. avstrijska in kraljeva ogrska vlada, ter vlade Nemške države, belgijska, bolgarska, danska, francoska, grška, italijanska, luksemburška, norveška, nizozemska, rumunska, ruska, švedska, švicarska in srbska, privzemši sklep 1 sklepnega zapisnika mednarodne komisije, ki so jo postavile prej imenovane vlade, da postavi občo obmejno črto za tovorne vozove in obča določila o merah poprečnega prereza voz in nakladov, v Bernu, 14. dne decembra 1912. 1. Ta določila se denejo v moč na mesto v razglasu ministra za železnice z dne 15. junija 1908. 1. (drž. zak. št. 111) v členih I do vštevši IV obseženih določil z veljavnostjo od 1. dne maja 1914. 1.
(Slovenlsch.)
152
Tehniška enota v železništvn, besedilo 1913.
Člen L
Raztečina.
Predmeti	Največja	Najmanjša
	mera v mm	
Raztečina Železniških tirov, merjena med notranjimi robovi šinskih glav, naj pri tirih, ki se polagajo na novo ali ki se pregradé,	•	
na ravnih kosih ne znaša manj nego	 in na ovinkih, vštevši razširitev raztečine, naj ne presega mere . . 1 «	1470	1435
Člen IT.
Gradbeni način železniških vozil.
Predmeti	Največja	Najmanjša
	mera	v mm
§ 1. ! Železniška vozila se zaradi načina, kako so zgrajena, kolikor se omenja v naslednjih točkah, ne smejo zavračali, ako ustrezajo pogojem, stavljenim v teh točkah. a Toda dolžnosti ni nikake, v vlake, za kojih sestavo so izdani posebni predpisi, vstavljati vozove, ki ne ustrezajo tem predpisom. 3 V nastopnem navedene največje in najmanjše mere veljajo za gradivo, kar ga je že pri rokah, in za gradivo, ki se nabavi na novo, kolikor niso za prvo gradivo pripuščenc v oklepajih pridejane mere.		
§ 2.		
1	Razstoj osi voz, ki se zgradé na novo	 2	To določilo se ne uporablja na vrtilna stojala. a Vozovi z razsloji osi do vštevši 4500 mm se pripuščajo na vseh železniških progah, ki služijo mednarodnemu prometu.		2500
	Največja	Najmanjša
Predmeti	mera	v mm
4 Pri vozovih z vrtilnim stojalom je razstoj osi neomejen, pri drugih vozovih tedaj, če se dad<5 njihove osi tako premikati, da se vozovi lahko vozijo po ovinkih s 150 m polumera. Vozovi poslednje vrste z razstojem osi več nego 4500 mm dobe znamenje vQ-> (glej prilogo A).		
s Predpise železniških uprav o pripustnem največjem razstoju osi voz, ki ne ustrezajo odstavkom 3 in 4, je naznaniti udeleženim državam.		
6 Ako ležč več nego dve osi v skupnem okviru, se morajo, če znaša razstoj več nego 4000 mm, dati osi tako premikati, da se more voz brez zadržka voziti po ovinkih s 150 m polumera.		
§ 3.		
Razstoj koles ene osi, merjen med notranjimi ploskvami kolesnih obročev ali delov, ki jih nadomeščajo		1366	1357
§		
, Širokost kolesnih obročev ali delov, ki jih nadomeščajo . . .	150	130
2 Dopustni minimum za obstoječe vozove s pogojem, da znaša raz-sloj koles (g 3) najmanj 1360 mm		—	(125)
S 5-		
Razdalja od zunanjega roba do zunanjega roba okolesnikov (vencev), merjena lOmm izven voznih krogov, če sta oddaljena drug od drugega 1500 mm		1425	1405
§ 6. Visokost okolesnikov ob pravilnem stanju koles na ravnem vodoravnem tiru, merjena navpično od gornjega roba šine		36	25
§ 7. Debelost kolesnih obročev, merjena v ravnini voznega kroga (g 5) .	—	25
§ 8.		
Kolesa iz trde (lupinave) litine so dopustna pod tovornimi vozovi, ki nimajo zavornic.		
§ 9.		-
t Elastični aparati za nateg in odboj morajo biti nameščeni na obeh čelnih, straneh vozovnih stojal.		
2 To določilo se ne uporablja na tovorne vozove, ki se porabljajo za posebne prevoze.		
Kos LXVI. 150. Razglas ministrstva za železnice z dne 15. julija 1914.
c
Predmeti	Naj večja	Najmanjša
	mera	v mm
§ 10. 1 Višina, V kateri leže odbijači, merjena navpično od gornjega roba šine do sredine odbijačevih plošč: pri praznih vozovih		1065	
„ največji obremenitvi		—	940
2 Dopustne mere za vozove, zgrajene pred 1887. L: pri praznih vozovih		(1070)	
„ največji obremenitvi		—	(900)
§ 11-		
' Razstoj odbijačev od sredine do sredine		1770	1710
2 Dopustne mere za vozove, zgrajene pred 1887. 1		(1800)	(1700)
§ 12.		
, Premer odbijačevih ploč		—	340
2 Dopustna mera za vozove, zgrajene pred 1887. 1		—	(300)
a Za vozila, pri katerih je razstoj odbijačev manjši nego 1720 mm, mora vodoravni premer odbijačevih ploč znašati najmanj 350 mm. § 13. 1 Prosti prostori na čelnih straneh voz na obeh straneh natezne priprave, med njo, med pločami odbijačev in trdnimi deli, ki molé pred glavnim pragom, na poljubnem mestu: Širina				400
Globina, če so odbijači povsem vtisnjeni		—	300
Višina nad gornjim robom šine		—	1800
2 Za obstoječe vozove se ne določa mera. § 14.		•
1 Kolikor molé odbijači čez natezni kavelj, merjeno od prijemalne ploskve ne nategnjenega kavlja do čela ne vtisnjenih odbijačev, vzporedno z osjo voza		400	300
2 Dopustna mera za vozove, zgrajene pred 1887. L: vozovi za ljudi 				(430)	
tovorni vozovi	•		(430)	(223)
§ 15. 1 Dolžina skopčal, merjena od čelne strani ne vtisnjenih odbijačev . do notranje strani locnja, ki se obesi, ako je skopčalo docela izvito in stegneno		550	450
« Za vozove, zgrajene pred 1887. 1., se-ne določajo mere. 8 1C.		
Mali premer prereza skopčalnih locnjev na dolikališču z nateznim		
kavljem	 		35	25
Največja | Najmanjša
Predmeti
mera v mm
% 17-
Varnostna skopčala. Železniška vozila naj se dadö na dvojni način drugo z drugim zvezati tako, da začne delovati varnostno skopčalo, ako se zlomi glavno skopčalo. Vozovi z osrednjim varnostnim skopčanjem naj dopuščajo dvojno zvezo tudi z vozili, ki imajo verige za silo.
§ 18.
1 Deli skopčala, ki bi mogli na manj nego 140 mm nad gornji rob šine viseti navzdol, se morajo dati najmanj na to razdaljo uviti ali obesiti.
§ 19.
Vozovi morajo imeti nosilne vzmeti.
20.
Zavornice morajo biti tako urejene, da se nategnejo, če se vrli kljuka na desno, t. j. kakor kazalec na uri.
21.
! Razdalja sedežev za zavirače in drugih trdnih delov, ki štrlč Čez Čela VOZ od čelne ploskve popolnoma vtisnjenih odbijačev, merjena v osi voza......................................................................
a Za že obstoječe vozove se ne določa mera.
§ 22.
Mere poprečnih prerezov voz morajo ustrezati predpisom železniških uprav, na kojih proge naj prehajajo. Te predpise je naznaniti udeleženim državam.
3 Tovorni vozovi, ki smejo brez posebne preskušnje mer njihovega poprečnega prereza prehajati na vse proge, ki služijo mednarodnemu prometu, izvzemši izrečno izvzete kose, in ki naj se oznamenjajo za transitne vozove (primer. § 25, številka 10), morajo ustrezati naslednjim pogojem:
a)	Ostati morajo, kadar stojé v sredi mirno na ravnem tiru, z vsemi deli, ki se udajajo delovanju vzmeti, znotraj obmejne črte, narisane v prilogi C; deli voz (pušice osi itd.), ki se ne udajajo delovanju vzmeti, smejo 15 mm segati čez to obmejno črto, merjeno vzporedno k srednji osi te črte.*) ’
*) Prod letom 1915. zgrajeni vozovi z vzvodnimi zavornicami, kojih vzvodi segajo v nizki legi (zaviralni legi) čez obmejno črto po prilogi C, se lahko ozna-menijo za transitne vozove, ako ostanejo ti vzvodi v visoki legi (odviralni legi) znotraj imenovano obmejne črte.
40
Predmeti	Največja	Najmanjša
	mera	v mm
		
b)	Največje po tej obmejni črti dopustne širinske premere takih voz morajo biti tako omejene, da nobeden del voza ne sega čez obmejno črto več nego za vrednost k, ako je voz v najneugodnejši legi na tiru z raztečino 1-465 m in z ovinkom 250 m polumera. Koliko sega čez črto, to je meriti vzporedno k ravnici šine; pri tem je misliti, da stoji os obmejne črte navpično na ravnico šine in v sredi med šinama.
c)	Te omejitve je preračunih po naslednjih formulah:
an — n2	1-465 —d	p3
500
II. E —
a n
500
4-
2
1-465
+ q + w +
+ q,+ w
2000 2 n 4- a
k 4- a;
2000
■ k 4- p.
V teh formulah pomenja:
E = notranja omejitev, t. j. dopustna najmanjša razdalja med končnimi osmi ali vrtilnimi jezički ležeče točke voza od obmejne črte, narisane v prilogi C, v metrih;
E = zunanja omejitev, t. j. dopustna najmanjša razdalja čez končne osi ali vrtilne jezičke ležeče točke voza od obmejne črte, narisane v prilogi C, v metrih;
a = razstoj osi, t. j. oddaljenost končnih osi ali vrtilnih jezičkov v metrih ;
n = razdalja opazovanega poprečnega prereza voza od bližnje končne osi ali od bližnjega vrtilnega jezička v metrih;
d — oddaljenost od zunanjega roba do zunanjega roba okolesnikov (vencev) ob največji obrabi v metrih, merjeno 10 mm izven voznih krogov, ki se mislita 1500mm oddaljena drug od drugega;
q — možno'poprečno premikanje med teČajevo ponvico in končino osi, dodavši premikanje med držajem osi in pušico osi v metrih, iz srednje lege na vsako stran, ob naj večji obrabi;
w = možno poprečno premikanje jezičkov vrtilnega stojala in zibeli v metrih, iz srednje lege na vsako stran;
p = razstoj osi vrtilnega stojala, t. j. oddaljenost končnih osi posameznih vrtilnih stojal v metrih;
0-075 za dele, ki ležč 430 mm in več nad gornjim robom šine ;
0-025 za dele, ki ležč manj nego 430 mm nad gornjim robom šine;
Predmeti	Največja	Najmanjša
	mera	v mm
		
0,
ako ' a n — n 2 + — <100;
4 —
P 2
a — —— (a n — n2 H------------100), ako a n — n2 + — > 100-
750
P_s
4
2
ß = 0,....................ako an •+■ n2 — ~~ < 120;
4
1	P3	P2
ß = T“ (a n 4- n2 — ~ — 120), ako an + n* — “>120. 750	4	4
§ 23.
Ključavnice na vozovih za ljudi, služečih mednarodnemu prometu,
naj ustrezajo, ako se dado vrata teh voz sploh zaklepati s ključem, ali eni ah drugi obliki ključev, ki sta upodobljeni v prilogi II.
§ 24.
1	Zunanje duri zapahnice morajo biti tako zgrajene, da ne morejo odpasti.
2	Duri’ obstoječih voz morajo zadoščati temu predpisu vsaj, kadar so zaprte.
S 25.
Vsak voz mora imeti na obeh straneh nastopna oznamenila:
1.	železnico, h kateri spada;
2.	redovno številko;
3.	taro ali lastno težo, vštevši kolesa in osi; pri vozovih pa, ki se vozijo po progah z različno raztečino in ob prehodu menjajo stavke koles, je dopustno, težo vzmetnega dela zapisati na ostenju voza, težo koles in pušic osi pa na pušicah osi ;
4.	pri tovornih vozovih in vozovih za prtljago nosilnost in nakladno težo ali nakladno težo samo. Ako je zapisana samo ena številka, pomenja ta številka nakladno težo; nosilnost je v tem primeru za 5 °/0 večja;
5.	razstoj osi; pri vozovih z vrtilnim stojalom razdaljo vrtilnih jezičkov in razstoj 03i vrtilnih stojal;
6.	ako treba, v § 2 omenjeno znamenje e©-» (glej prilogo A);
7.	datum zadnje preiskave (revizije);
8.	pri vozovih, ki so urejeni za občasno mazanje (obdobno mazanje), rok mazanja in, kdaj so bili zadnjikrat mazani;
9.	zasebni vozovi razen lega za redovno številko znamenje j p |.
10.	transitni vozovi v zmislu § 22 2 znamenje T (priloga D), na desni na podolžni strani voz. ako moči, v višini oči.

Člen TIL
Vzdrževalno stanje železniških vozil.
§ l.
1	V mednarodnem prometu pripuščeni vozovi naj bodo v stanju, ki zadovoljuje in ni v nobenem oziru nevarno za železniški obrat.
2	Ako tega ni, ako zlasti ne ustrezajo določilom v §§ 2 do 4 ali imajo katerega v § 5 navedenih nedostatkov, se smejo zavrniti.
§ 2.
Če prehajajo na železnice sosednje dežele, naj od zadnje temeljite preiskave (revizije) niso minula več nego tri leta. V domovino vračajoče se vozove, zmožne za vožnjo, pa naj prevzemajo tretje uprave prazne ali naložene, tudi če je ta doba prekoračena.
§ 3.
1 Pušice osi naj bodo zadostno opremljene z mazalno tvarino.
• Za občasno mazanje (obdobno mazanje) urejeni vozovi, katerim je potekel rok za mazanje, ne smejo zapustiti domače železnice, ne da bi se znova namazali.
§ C
Vozove, ki so se rabili za prevažanje živine, je oddajali lemeljito osnažene in razkužene.
§ 5.
Nedostatki, ki dajejo pravico, da sc vozovi zavrnejo.
A.	Nedostatki na kolesih in oseh.
1.	Kolesa, ki kažejo sledove premikanja na osi.
2.	Kolesa, katerim so počila pesta in niso zvezana z nadetimi obroči.
3.	Kolesa s preluknjanimi okolesniki (venci), kojih obroči, merjeni v voznem krogu, so tanjši nego 30 mm. Nalomki okolesnikov niso razlog za zavrnitev.
4.	Kolesa, ki imajo eno prelomljeno ali več nego eno nalomljeno prečko, in kolesa s pestom iz litega železa, v katerem je večina prečk zrahljana.
5.	Kolesne ploče z okroglastimi razpokli-nami v dolžini več nego ene petinke oboda ali z' več nego dvema radijalnima razpoklinama.
6.	Lita kolesa brez obročev, ki kažejo razpoke. Mali odluski na vozni ploskvi in neznatni nedostatki v ploči, ki izvirajo od napak litja, niso razlog za zavrnitev.
7.	Kolesa, kojih okolesnik je tam, kjer se dotika s šino, manj nego 20 mm debel. Kolesa, na kojih okolesniku se je naredil, ker se je obrabil, oster rob. Pri vozovih s tremi osmi ne pride v poštev debelost okolesnikov srednjih koles.
8.	Kolesa, ki imajo na svoji površini, po kateri tečejo, ploščine z več nego o min pušične višine.
9.	Kolesa z obroči, ki so mestoma zmečkani, počeni, imajo počezne ali podolžne razpoke.
10.	Kolesa s posebnimi obroči,
a)	.ako so obroči zrahljani ali imajo sledove, da so se premaknili na stran;
b)	ako je več vijakov, zagozd ali ščencev, nego dva, ki služijo zato, da se obroč pritrdi na platišče, zlomljenih ali rahlih ali jih ni;
c)	če so obroči pritrjeni z varnostnimi ali sponskimi obročki :
1.	ako imajo nastavki obročev ali obročki sami razpokline več nego 100 mm dolge;
2.	ako je zlomljenih več pritrdilnih vijakov spnnskih obročkov nego dva.
11.	Osi, ki so zapognjene ali ki imajo na-lomke ali razpoke.-
12.	Osi, na katerih se drgajo zaviralni drogi ali drugi deli. Ako se dadö drgajoči se deli odstraniti, ako drgnjega globina ni večja nego 2’5 mm (5 mm v premeru) in ako vdrgnjeno mesto ne kaže ostrih robov, je voz prevzeti.
B.	Nedostatki na pušicah osi (tečajevih okrovih) in tečajih.
1.	Pušice osi, ki so tako poškodovane, da osi ne vodijo več zadostno ali ne zadržujejo več mazalne tvarine.
2.	Tečaji osi, ki so se užgali.
C.	Nedostatki na nosilnih vzmeteh.
1.	Ako se nosilna vzmet ali njen glavni ■vzmetni list premakne k pušici osi pri vozovih, ki nimajo več nego 4500 mm razstoja osi, za več nego 20 mm, pri vozovih z večjim razstojem osi za več nego 5 mm.
2.	Ako se zlomi glavni list nosilne vzmeti.
3.	Ako se zlomi vmesni list blizu sredine pri vozovih za ljudi; ako se zlomita dva vmesna lista ali več blizu sredine pri tovornih vozovih.
4.	Ako se zlomi polžasta vzmet, ki ni z držajem ali pretaknjeno zagozdo zavarovana, da ne pade ven.
5.	Ako nedostajajo ali se zlomijo taki deli, ki so potrebni, da se pritrdé vzmeti.
6.	Ako obticé ogrodja voz ali podolžni nosilci na povezku vzmeti, ako se kolesa drgajo ob te dele ali ako se vidijo sveži sledovi -takih dotik. Starejši sledovi prejšnjih dotik ali, ako obticé varnostne podpore na zunanjih četrtinkah vzmetne dolžine, to ne daje pravice za zavrnitev.
Opomnja. Vozove z ne več nego 4500 mm razstoja osi, ki se vozijo prazni v domovino, je prevzemati tudi z nedostatki, navedenimi pod C, 2 do 6, ako so namesto vzmeti varno podprti z dobro pritrjenimi krlji.
D.	Nedostatki na odbijalnih pripravah.
1.	Zlomljeni ali poškodovani drogi odbijačev in vzmeti odbijačev, ki branijo, da odbijači ne delujejo.
2.	Ako ni pritrdil, ki branijo, da drogi odbijačev ne izpadejo.
3.	Ako ni okrovov za odbijače ali ako so ti okrovi zlomljeni. Poškodovani okrovi odbijačev, kojih varna pritrditev in voditev drogov je zagotovljena, niso razlog za zavrnitev.
Opomnja. Vozove, ki se vozijo prazni v domovino, je prevzemati z nedostatki, navedenimi pod D, 1 do 3, ako morejo brez nevarnosti teči na koncu vlaka.
E.	Nedostatki na naleznih pripravah.
1.	Strgana glavna skopčala ali varnostna skopčala ali verige za silo, zlomljeni ali nalomljeni natezni kavlji, ako je s temi nedostatki onemogočeno skopčanje' po predpisih (z glavnimi in varnostnimi skopčali) z drugimi vozovi.
2.	Zlomljeni ali nalomljeni natezni drogi, klini ali muf..'
3.	Ako ni verig za silo ali varnostnih skopčal na vozovih, ki niso tako urejeni, da se moreta glavni skopčali hkratu obesiti.
4- Če se zlomi natezna spiralna vzmet ali glavni list natezne vzmeti; ako se zlomi kateri drugi list v sredi.
Opomnja. Vozove, ki se vozijo prazni v domovino, je prevzemati z nedostatki, navedenimi pod E, 1 do 4, ako morejo brez nevarnosti teči na koncu vlaka.
F.	Nedostatki na podvozih in ostenju voz.
1.	Zlomljeni ali nad tretjino počeznega prereza nalomljeni ter rahli držaji osi, kolikor se ne morejo pritrditi, če se nategnejo vijaki.
2.	Počezni lomi na glavnih nosilih, glavnih pragovih ali takih srednjih pragovih, ki jih zahteva potezna priprava.
3.	Docela zlomljeni deli vozovoga ogrodja, poškodbe na vratih in njihovih zapornih pripravah ter na stenah ostenja, podih in strehah, ako bi se mogel s tem pokvariti naklad ali ako bi bilo to nevarno obratu.
Opomnja. Prazni v domovino se vozeči vozovi se smejo zaradi poškodb na podvozih zavračati le tedaj, če bi bila nadaljnja vožnja spojena z nevarnostjo.
§ 6.
Voz s poškodovanimi ali nerabnimi zavorni-canri ni zavračati, pač pa naj se nanje prilepijo razločni, v oči bijoči listki s primernim napisom. Poškodovane ali odločene dele, ki so nevarni ■obratu ali bi sicer lahko povzročili škodo, je sneti.
§ 7.
Lastni prazni vozovi se morajo prevzemati v vsakem stanju; vozovi, ki so se rabili za prevažanje živine, pa le, ko so bili dobro osnaženi in razkuženi.
Člen IV.
Nakladanje tovornih voz.
§ l.
V mednarodnem prometu pripuščeni vozovi se ne smejo zavračati zaradi svojega naklada, če
(Slovenish).
153
je naklad v zadovoljujočem stanju, ki v nobenem oziru ni nevaren železniškemu obratu, in zlasti če ustreza naslednjim pogojem.
§ 2.
Naloženi predmeti morajo varno in trdno ležati in se tudi s sunki in pretresi ne smejo dati premakniti.
§ 3.
1	Naklad bodi tako porazdeljen, da se kolesa voza in zlasti kolesa končnih osi obremenjujejo kolikor mogoče enakomerno.
2	Vozovi, kojih naklad je tako neenako porazdeljen, da ostenja voz ali podolžni nosilniki sloné na povezku vzmeti ali se drgajo ob kolesa, se smejo zavrniti.
§ 4.
Obremenitev voza ne sme presegati nosilnosti (največje nakladne teže). Ako nosilnost ni zapisana, se sme zapisana nakladna teža prekoračiti do 5°/0.
§ 5.
1	Kolesni pritiski voza ne smejo presegati na kaki progi pripuščenega največjega pritiska.
2	Predpise železniških uprav za posamezne proge je naznaniti udeleženim državam.
§ 6.
1	Naklad odprtih tovornih voz ne sme presegati na vsaki železnici za mednarodni promet pripuščenih nakladnih mer, ako so vozila postavljena v sredi na ravnem tiru. Te nakladne mere je naznaniti udeleženim državam.
2	Širina nakladov se mora omejiti z ozirom na vožnjo po ostrih ovinkih za mere, navedene v nakladni tabeli (priloga E). Razen tega se je za naklade na parih voz s podnožniki ali, ako se rabijo obrambni vozovi ali vmesni voz, ozirati na predpise § 9. Posebne predpise železniških uprav, veljavne za posamezne proge, je naznaniti udeleženim državam.
§ 7.
1	Naklad odprtih tovornih voz sme le tako daleč segati čez glavni prag voza, da ostane med pločami nevtisnjenih odbijačev in med nakladom presledek, ki mora znašati v višini do 2000 mm nad gornjim robom šine vsaj 400 mm, višje pa najmanj 200 mm. Razen tega se mora pustiti za obešanje skopčala nad poteznim kavljem vsaj 200 mm visok in vsaj 200 mm širok prostor povsem brez naklada na obeh straneh sredine poteznega kavlja.
2	Ako sega naklad čez glavni prag več, nego je dopustno po spredaj stoječem, je vstaviti obrambni voz.
§ 8.
Za nakladanje dolgih predmetov, ki se ne morejo naložiti na enem vozu, se morata uporabiti dva vozova, ki imata vrtilne podnožnike. Vozova se lahko spojita s skopčalom z vijaki, z železnimi ali z močnim železnim okovom opremljenimi skopčalnimi drogovi, z vmesnim vozom, ki ga je z nosilnima vozovoma zvezati z navadnimi skopčali ali s skopčalnimi drogi, ali, ako je naklad pripraven za to in obremenjuje vsak vrtilni podnožnik z vsaj 7'5 t, z njim samim. Naklad sme ležati le na vrtilnih podnož-nikih in mora segati čez nje vsaj za 300 mm, ako sta pa voza zvezana le z nakladom, vsaj za 1000 mm.
§ 9.
1	Ako se rabijo pari voz s podnožniki, obrambni vozovi ali vmesni voz, mora bili naklad oddaljen:
a) od poda teh voz vsaj 100 mm navpično
merjbno;
h) od stranskih sten teli voz, ako te stene ne
ostanejo vsaj 100 mm pod nakladom, vsaj
za zneske, navedene v tabeli priloge F.
2	Ti prazni prostori se ne smejo zmanjšati s predmeti, ki se zraven naložijo.
s Več nego en vmesni voz ni dopusten.
Gospod kraljevi ogrski trgovinski minister, s katerim se je dosegel porazum, ukrene ob enem enaki zaukaz.
Förster s. r.
Priloga A
k sklepnemu zapisniku tretje mednarodne konference za tehniško y železništvu z dne 18. maja 1907.1.
(Dve tretjini naravne velikosti.)
Znamenje za vozove
po členu II, § 2, odstavek 4.
enoto
Minimum 45.
Priloga B
k sklepnemu zapisniku tretje mednarodne konference za tehniško enoto
v železništvu z dne 18. maja 1907.1.
Minimum 1J5.
------30------------------f|
r —
' ■ :
Ravni del: minimum 80
(Vpisane mere so milimetri.)
Dvojni ključ
za vozove za ljudi, ki služijo mednarodnemu prometu, po Členu n, § 23.
Priloga C
k sklepnemu zapisniku tretje mednarodne konference za tehniško enoto v železništvu z dne 18. maja 1907.1.
*--400 —*<—40O—S
O.

A—j 1550
-----1550
....i_____
i S
1550
1490
1-1410 j
-----1225-----«--i 1225 j
-----1180-----«-i - 1180
...—I0IO---*|<----j 1010
H-— 750....-H*---750
(Vpisane mere so milimetri.)
Obča obmejna črta za tovorne vozove
po členu II, S 22, odstavek 2.
Priloga D
k sklepnemu zapisniku tretje mednarodne konference za tehniško enoto v železništvu z dne 18. maja 1907.1.
Minimum 140
(Vpisano mere so milimetri.)
Znamenje za transitne vozove
po členu 11, § 25, odstavek 10.

Priloga E
k sklepnemu zapisniku tretje mednarodne konference za tehniško enoto v železništvu z dne 18. maja 1907.1.
Nakladna tabela po členu IV, § 6,' odstavek 2.
Omejitve širine nakladov na vsaki strani v centimetrih, t. j. najmanjše, vodoravno merjene razdalje med nakladi in vsakočasno pripuščeno nakladno mero.
Razdalja končnih osi ali vrtilnih jezičkov v metrih
Za razdaljo, v metrih, opazovanega poSeznega prereza:
od bližnje končne osi (vozovi z 2 ali več osmi) ali od bližnjega vrtilnega jezička (vozovi z vrtilnimi stojali ali pari voz s podnožniki)
Nadaljevanje tabele, glej prihodnjo stran.
Razdalja končnih osi ali vrtilnih
Za razdaljo, v metrih, opazovanega počeznega prereza:
od bližnje kolčne osi (vozovi z 2 ali več osmi) ali od bližnjega vrtilnega jezička (vozovi z vrtilnimi stojali ali pari voz s podnožniki)
v metrih	0-5	1	1-5	2	2-5	3	3-5	4	45	5	5-5	6	6-5	7	8	9	10	11	12	13	14	15
	0	0	1	2	2	3	3	4	4	5	5	5										
	0	0	2	4	6	'8	10	13	15	17	20	23										
	0	0	1	2	3	3	4	5	5	6	6	6	6	6								
	0	0	2	4	6	8	11	13	16	18	21	24	27	—								
	0	0	1	2	3	4	5	6	6	7	7	7	7	8								
	0	0	2	4	7	9	11	14	16	19	22	25	29	—								
	0	0	1	3	4	5	6	6	7	8	8	8	9	9	9							
	0	1	3	5	7	9	12	14	17	20	23	26	31	—	—							
IG	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9	9	10	10	10	10							
	0	1	3	5	7	10	12	15	18	21	24	28	33	—	—							
	0	1	2	4	5	6	7	8	9	10	10	11	11	12	12	13						
	0	1	3	i	8	10	13	16	18	21	25	30	35	r-	—	—						
	0	1	2	4	5	7	8	9	10	1 1	11	12	13	13	H	15						
•lo	0	1	3	6	8	11	13	16	19	22	26	32	37	—								
19	0	1	3	4	6	7	8	10	11	12	12	13	14	15	17	17	18					
	v	1	4	ti	9	11	14	17	20	23	28	33	39	—		—	;—					
	0	1	3	5	6	8	9	11	12	13	14	16	17	17	19	20	20	*				
	0	1	4	6	9	12	15	18	21	24	30	35	41	—	—		—					
	0	2	4	6	7	9	11	12	14	16	17	19	21	22	21	26	27	27				
	0	2 .	4	7	10	13	16	19	22	28	33	39	45	—	—	—	—	—				
	0	2	4	6	8	10	12	14	16	19 21		23	25	27	30	32	34	35	35			
	0	2	5	8	11	14	17	21	25	31	37	43	49	—	—				—			
	0	3	5	7	9	11	13	16	19	22	24	27	30	32	35	38	40	42	43	43		
zt)	0	2	5	0	12	15	19	22	28	34	40	47	53	—	—			—	—	—		
	0	3	5	8	10	13	16	19	22	26	28	31	34	36	41	44	47	50	51	52	52	
20	0	3	(i	9	13	16	20	25	31	37	44	50	57	—	—		—	—			—	
																						
	0	3	6	9	11	14	18	22	25	29	32	35	38	40	46	50	53	56	59	61	62	62
	0	3	7	10	14	17	21	27	34	40	47	54	61									
Opomnjft. Za druge nego v tabeli navedene osnovne vrednosti jo uporabljati vedno bližnje višje vred ■ nosti tabele.
Pripomnjo:
1.	Z navadnimi številkami stavljeno gornje vrednosti tabele veljajo za dele med končnimi osmi ali vrtil , nimi jezički; pod njimi stoječe vrednosti z manjšimi kursiv nimi številkami veljajo za dele, ki segajo čez končne osi ali vrtilne jezičke.
2.	Pri nakladih na vozovih z vrtilnimi stojali ali podnožniki z več nego 4 0 m razstoja osi je povečati iz tabele posnete omejitve širine za dele naklada, ki so med vrtilnimi jezički; za dele, ki segajo čez nje, Pa zmanjšati, in sicer pri razstoju osi vrtilnih stojal ali voz s podnožniki
s ki do 60 m za 1 cm, čez 61 m	,, 2 „
3.	V tabeli navedene' omejitve širine je za dele nakladov, ki leže pod višino 0'430,m nad gornjim robom šin, povečati za 5 cm.
4.	Zaradi širine nakladov na parih voz s podnožniki ali, jko sc rabijo obrambni vozovi ali vmesni voz, glej razen tega S 9 člena IV in tabelo priloge F.
5.	Belgijsko sprejema naklade, kojih dolžina presega 27 m, samo po prejšnjem dogovoru.
Priloga F
k sklepnemu zapisniku tretje mednarodne konference za tehniško enoto y železništvu z dne 18. maja 1907.1.
Tabela po členu IV, § 9, odstavek l,b.
Vodoravne razdalje na vsaki strani, v centimetrih, med nakladi in stranskimi stenami voz, ako se porabljajo nosilni vozovi s podnožniki, obrambni vozovi ali
vmesni voz.
Razdalja končnih			Razdalja	v centimetrih, med nakladi in stranskimi stenami						
osi ali vrtilnih jezičkov nosilnega voza ali vrtilnih	nosilnih voz		s podnožniki		obrambnih voz					
		za	razdaljo	v metrih	opazovanega počeznega prereza					vmes- nega voza
jezičkov nosilnih voz s 'podnožniki v metrih	od bližnjega vrtilnega jezička				od bližnje končne osi ah od bližnjega vrtilnega jezička nosilnega voza ali nosilnih voz					
	2	3 1	4	5	3	4	5	6	6-5	
4 6	13	18	—	—	26 26	—	—	—	—	—
8	14	19	22	—	26	32	—	—	—	—
10	15	21	25	28	28	34	41	—	—	24
12	16	23	27	31	29	36	44	52	—	28
14	18	24	29	34	31	38	47	'56	60	33
16	19	26	32	37	33	41	50	59	64	38
18	20	28	34	41	34	43	53	63	68	44
20	21	30	37	41	36	46	56	67	72	51
25	25	35	43	52	41	52	64	76	83	71
30	28	40	50	60	46	58	72	86	93	95
Opomnja. Za druge nego v tabeli navedene osnovne vrednosti je uporabljati vedno bližnje višje vred nosti tabele.
(Slovoniich.)
154

.










■ 4