ŠOLSKA PRAKSA Od pridelka do izdelka: spoznavanje kulturne dediščine v vrtcu Nataša Petrič, dipl. vzgojiteljica, Vrtec Martin Krpan Cerknica Že zelo zgodaj v predšolskem obdobju pričnejo otroci kazati zanimanje za stvari, ki se dogajajo okoli njih. Ob vstopu v vrtec enoletniki raziskujejo prostor in predmete, ki jih imajo na razpolago, jih tipajo, okušajo, prenašajo … Starejši ko so, manj jim to zadostuje. Želijo izvedeti, kaj s predmeti oz. stvarmi lahko počnejo, kako jih nadgradijo, kaj iz njih lahko ust- varijo. S tem pride tudi želja po aktivnem raziskovanju, ki jo kažejo z radovednostjo, željo po vključitvi k sodelovanju in zadovoljstvom, ko pridejo do željenega rezultata. Na tem mestu pridemo na vrsto strokovni delavci. Kljub temu, da nam tematika morda ni blizu, se mo- ramo vanjo poglobiti in načrtovati zanimive dejavnosti, ki bodo otroke pripeljale do njim željenega cilja. V našem primeru je bilo to spoznavanje kulturne dediščine, in sicer, kako so ljudje prišli do kruha v vseh fazah pridelave. Uvod Raziskovalna naloga je bila izvedena v skupini otrok, Kulturna dediščina je nekaj izjemnega. Nekaj, kar starih 3–4 leta. Skupino je sestavljalo pet deklic in moramo negovati, ohranjati in prenašati iz roda v dvanajst dečkov. Tematski sklop je potekal približno rod. Zaposleni v vrtcu se zato zavedamo, da je se- dva meseca, v času raziskovanja pa sva s sodelavko znanjanje otrok s kulturno dediščino in vključeva- otrokom pripravili vrsto zanimivih dejavnosti, preko nje le-te v predšolski program izrednega pomena. katerih so se zabavali in nezavedno pridobivali nova S tem ne le seznanjamo otroke z izročilom naših spoznanja. V dejavnosti sem vključila tudi sodelova- prednikov, temveč jim tudi dajemo možnost, da nje z zaposlenimi v vrtcu in v bližnji pekarni. se neposredno seznanijo s postopki in ovirami, na katere pri tem naletijo. Prav tako jih usmerjamo in Ideja za načrtovanje raziskovalne naloge spodbujamo, da preko ovir pridejo do cilja. Naš na- Do želje po raziskovanju so otroci prišli v predpra- men je, da se otroci uspešno vključijo v družbeno zničnem času, ko smo pekli praznične piškote. okolje, v katerem bodo rasli, se razvijali in delovali. Pogovarjali smo se o tem, kje vse lahko še upo- rabimo nekatere sestavine, ki smo jih uporabili za peko. Otroci so preko pogovora prišli do ideje, da bi lahko spekli tudi kruh. Ob vprašanjih, kaj pri tem potrebujemo, pa se je zataknilo. Dobili sva različne odgovore, npr.: »Moja mami tudi peče kruh«, ali pa: »V trgovini spečejo kruh, pa tudi krofe, take s čokolado«. In še veliko odgovorov, ki se niso nanašali neposredno na moje vprašanje. Tako sva se s sodelavko odločili, da jim po prazni- kih pripraviva izziv, kako priti od zrna do kruha. Pri načrtovanju sva izhajali iz interesa otrok po pogovoru v jutranjem krogu. Spomnila sem jih na peko prazničnih piškotov in jih vprašala, ali se spomnijo, kaj so takrat predlagali, da bi lahko še spekli. Otroci so že pozabili, kaj so takrat predla- gali, zato sem jim omenila uporabljene sestavine. S tem sem sprožila možgansko nevihto in ideje so začele deževati. Tako so se spomnili tudi na peko kruha. Motivacija za raziskovanje je bila že na za- četku zelo velika in otroci so vidno razburjeni pri- čakovali, kaj jih čaka v prihodnjih dneh. Pri izbiri ciljev sva si pomagali s Kurikulumom za Igra v naravoslovnem kotičku vrtce (2009). V tematski sklop sva vključili vsa po- 34 Didakta dročja kurikuluma, saj so se otroci sicer nenačr- tovano seznanili z novo pesmijo, z materialom v naravoslovnem kotičku pa so likovno ustvarjali. Globalni cilj: • Otrok spoznava različne delovne procese in razvija primeren odnos do dela Operativni cilji: • Otrok spoznava delovne procese • Otrok uporablja simbole in preverja smisel- Senzorična presenečenja nost dobljene rešitve • Otrok se uči samostojno pripovedovati jih nalepili na kocke, otroci pa so jih morali zložiti v Raziskovalno nalogo smo nadaljevali naslednji dan pravilno zaporedje. Sprva ni šlo brez pomoči, saj so v jutranjem krogu. Ob vprašanju, iz česa nastane do sedaj poznali pšenico, moko in sol, na sličicah pa kruh, so otroci odgovorili, da iz moke in soli. Ker ni je bil celoten postopek izdelave. Ker pa smo dejav- bilo nobene druge ideje, kaj bi še lahko uporabili, sva nost večkrat ponovili, kocke pa so imeli na voljo tudi pripravili naravoslovni kotiček in jim ponudili mate- v naravoslovnem kotičku za igro, so jih otroci kmalu rial, da sami preizkusijo, ali njihova trditev drži. Otro- brez težav pravilno razporedili. Tudi če individualno ci so imeli možnost zmešati moko in sol in pri tem ni šlo, so si med seboj pomagali in se dopolnjevali. opazovati, kaj nastane. Ugotovili so, da če imamo zgolj moko in sol, ne nastane kruh. Odločili smo se, Senzorična presenečenja da bomo raziskovali naprej, naravoslovni kotiček pa Surovine so otroci spoznavali tudi preko čutil (otip, je bil namenjen prosti igri. V kotičku so se otroci vsa- okus, vid), kar je prišlo povsem spontano, dosegli kodnevno igrali, mešali in preizkušali materiale ter pa sva s tem veliko. Spoznavanje surovin preko čutil jih smiselno uporabljali pri igri (npr. kuhanje). jim je bilo zelo zanimivo, saj sva jim pri tem zavezali oči. Le dva otroka nista dovolila prekriti oči in sem Seznanjanje s postopkom ju spodbudila k temu, da jih zgolj zapreta. Potem je Postopek pridelave so otroci naprej spoznavali pre- bilo v redu. Otroci so imeli pri otipu težave le pri loče- ko zgodbe Rdeča kokoška (2008). Slikanica jim je vanju soli in sladkorja, kar je popolnoma razumljivo. bila zanimiva že v začetku, vizualno, saj gre za sli- Po videzu in okusu pa so surovine ugotovili vsi. Po kanico – tipanko. Vsak od njih je želel potipati de- pričakovanju so tudi vsi povedali, da je sladkor naj- tajle v njej, še preden sem jo sploh uspela prebrati. boljšega okusa. Slikanico sem kasneje dala v naravoslovni kotiček, kjer so otroci vsakodnevno radi posegali po njej. Ob Drevesni diagram tem sva jih s sodelavko spodbujali, da povedo, »kaj« Otrokom sva pripravili drevesni diagram, v katerega tipajo. Na steno pa smo skupaj v pravilnem vrstnem so razvrščali sestavine glede na eno lastnost (upora- redu namestili tudi aplikacije večjega formata, preko bimo za kruh/ne uporabimo za kruh). Pripravili sva katerih smo obnavljali vsebino. Zgodbo smo večkrat jim sličice, ki so vključevale vse od zelenjave, mleč- obnovili, ob tem sva jih spodbujali k samostojne- nih izdelkov, sladkarij, žit …, saj sva predvidevali, da mu pripovedovanju in razmišljanju, pa tudi k temu, so do sedaj že spoznali surovine, ki jih bomo upo- da en drugemu pripovedujejo zgodbo. S tem sva rabili pri peki kruha. Izkazalo se je, da ena deklica v raziskovalno nalogo vključili področje jezika. Ob sploh ne razume navodil, kljub vodenju z zaprtimi vsakodnevnem obnavljanju zgodbe so otroci po- časi spoznavali, kaj potrebujemo za pripravo kruha, obenem pa so postali tudi bolj samozavestni ob sa- mostojnem pripovedovanju. Ko so že dobro poznali vsebino zgodbe in jo znali tudi samostojno obnoviti, smo se lotili spoznavanja sestavin, ki jih bomo upo- rabili pri peki kruha. Pri spoznavanju sestavin sva se poslužili različnih pristopov, saj sva želeli, da se otroci z njimi seznanijo čim bolj doživeto: Didaktične kocke Uporabili sva velike kocke, ki so tudi sicer zelo pri- merne za izvedbo različnih dejavnosti in jih po na- vadi uporabljamo za pozdrav v jutranjem krogu. Pri- pravili sva sličice postopka za pripravo kruha, ki sva Razvrščanje v drevesni diagram 35 Didakta ŠOLSKA PRAKSA vprašanji, dva otroka pa razumeta delno (npr. vesta, kam gre simbol, ne vesta pa, zakaj gre tja). Ker pa nas je do konca raziskovanja ločil še dober del poti, sva jim dali čas in verjeli, da bodo vsi trije na koncu znali priti do prave rešitve. Glasbeno didaktična igrača in sprostitvena masaža V telovadnici smo izvedli vadbeno uro, v katero sva vključili glasbeno didaktično igračo »Mlinar pelje moko v mlin«. Otroke sva preko gibanja vodili skozi različne postopke, od sejanja in žetja do nošnje pše- nice v mlin in mletja. Ko je bil celoten postopek za nami in smo pridelali moko, sva otroke razporedili v Mletje pšenice pare, da so po hrbtu zmasirali drug drugega in tako »pekli kruh«. Ker je na koncu ostalo še veliko energi- je, pri izvedbi pa so lepo sodelovali, sva jim omogočili no opazovali rast pšenice in jo pridno zalivali. Že še prosto gibanje po prostoru, ob tem sva seveda kmalu so opazili kalčke, pri čemer so bili zelo pono- poskrbeli za varnost. sni. »Sedaj pa bomo lahko spekli kruh,« so se veselili in bili neučakani, kdaj bo pšenica dovolj zrasla. Vsak Ko pa so otroci pridobili dovolj znanja za pripravo dan so opazovali njeno rast. Ko smo zopet obnovi- kruha, smo se stvari lotili zares. li zgodbo, pa so spoznali, da nas od priprave kruha loči še nekaj korakov. Pšenico je potrebno zmleti, da Od zrna … dobimo moko. Prav tako, kot je to storila Rdeča ko- Preko zgodbe smo ugotovili, da za moko potrebu- koška. Pojavilo se je novo vprašanje: »Kdo pa nam jemo pšenico. Tu se je pojavilo vprašanje: »Kje naj bo pšenico zmlel?« dobimo pšenico?« Še enkrat smo obnovili zgodbo in ugotovili, da je Rdeča kokoška posejala zrno. Torej … do moke … za pšenico potrebujemo zrno, ki ga je treba posejati. Zopet smo se pogovarjali, tokrat o tem, kje bi lah- Zopet se je pojavilo vprašanje: »Kje pa bomo dobili ko zmleli pšenico. Ugotovili smo, da v naši bližini ni zrno?« Pogovarjali smo se o možnostih, kje bi dobili delujočega mlina, kamor bi lahko šli zmlet pšenico. zrno, vendar nismo prišli do prave rešitve. Potem pa Zato nam je na pomoč priskočila sodelavka iz sose- nas je prijazna sodelavka, ki živi na kmetiji, razvese- dnje skupine, ki ima v lasti pomanjšano verzijo mli- lila in nam prinesla ne le eno, temveč veliko zrn, da na za mletje moke. Priskrbela nam je tudi pšenico za smo jih lahko posejali. mletje, saj je bilo tiste, ki smo jo pridelali sami, veliko premalo za peko kruha, pa tudi dovolj zrela še ni bila. … do pšenice … Preden nam je približala postopek mletja pšenice, Najprej smo se pogovorili, kaj sploh potrebujemo za je otrokom zastavila nekaj ugank, vezanih na tema- to, da posejemo zrna. Hitro smo prišli do zaključka, tiko. Pri reševanju le-teh so bili zelo uspešni, kar je da potrebujemo zemljo. Zemljo v posodi sva pripra- pomenilo, da so sledili dogajanju preteklih dni in so vili že prej in tako smo zrna zasejali. Otroci so dnev- bili željni novega znanja. Našteli so ji tudi postopek Sajenje pšenice Oblikovanje kruhovih bombic 36 Didakta pridelave kruha v pravilnem zaporedju in kaj pri tem potrebujemo. Na koncu so z zanimanjem opazovali mletje, možnost pa so imeli poskusiti tudi sami. To je bilo zanje pravo doživetje. … vmes na obisk … Ko smo imeli moko in vse sestavine, ki so potrebne za pripravo kruha, smo se odpravili še na obisk v bli- žnjo pekarno. Zanimalo nas je namreč, ali tudi tam uporabljajo vse sestavine, ki jih bomo sami uporabili za peko. Upali smo tudi, da bomo videli, kako poteka priprava in peka kruha pri njih. Peke kruha žal nismo uspeli videti, saj imajo v pekarni določene ure za to, Obisk pekarne vendar otrok to sploh ni motilo. Z zanimanjem so opazovali dogajanje, dva otroka pa sta aktivno sode- lovala v interakciji s trgovko (postavljanje vprašanj, Otroci so komaj čakali, da okusijo kruh, ki so ga nare- odgovarjanje na zastavljena vprašanja). Še najbolj dili »sami«. In … mmm … bil je res okusen. S tem smo pa jih je razveselilo, ko jim je prijazna trgovka zavila tudi zaključili naše raziskovanje. slastne rogljičke, s katerimi so se kasneje posladkali v vrtcu. Sicer pa so si otroci na obisku veliko zapo- Zaključek mnili, saj so naslednji dan v jutranjem krogu znali Otroci so lepo sodelovali tekom celotnega temat- obnoviti, kaj so videli in slišali. skega sklopa. Bili so motivirani in kazali so veliko že- ljo po nadaljnjem raziskovanju prav vsak dan. Izhajali … in že diši po kruhu sva iz interesa in želja otrok ter vključili elemente, za Končno je prišlo na vrsto tisto, kar so otroci čakali katere sva vedeli, da jih bodo pritegnili k sodelovanju ves čas – priprava in peka kruha. Da nam načrt ne bi in raziskovanju. Z motivacijsko zgodbo preko slika- spodletel in da bi vsak otrok dobil svojo »umetnino«, nice in aplikacij sva jih seznanili s postopkom pride- sva se s sodelavko odločili, da pripravimo kruhove lave kruha. Zgodbo so hitro usvojili in jo samostojno bombice. Ideja je bila otrokom všeč, saj je lahko vsak pripovedovali, kar je zagotovo posledica preproste oblikoval svojo bombico. Testo sem zamesila jaz, kar zgodbe in otrokom zanimive strukture slikanice. jim ni bilo ravno všeč, so pa sodelovali pri izbiri sesta- Pri prosti igri z naravnim materialom v naravoslov- vin, ki sem jih dala v testo. Brez okušanja seveda ni nem kotičku so otroci zelo uživali, igro so nadgraje- šlo. Veselje jih je bilo opazovati, ko so se nasmihali ob vali s kuhanjem v posodah iz kuhinjskega kotička. okušanju sladkorja in kremžili zaradi soli, malo tež- Potrebno je bilo paziti le na to, da snovi niso razna- je pa, ko so se neučakano pritoževali, medtem ko je šali v druge kotičke, sicer pa najino vmešavanje ni testo počivalo. Ko so končno dobili vsak svoj del za bilo potrebno. Pri izdelavi drevesnega diagrama en oblikovanje bombice, so pokazali svoje ustvarjalne otrok ni razumel navodil, dva pa sta nalogo rešila z sposobnosti. Nato so nestrpno čakali, da so se naše usmerjanjem, kar pa ni vplivalo na dosego cilja, tako bombice spekle in je končno zadišalo po kruhu. Pri za njih kot za celotno skupino. Pri senzorični dejav- tem so nam na pomoč priskočili zaposleni v kuhinji. nosti je bilo večini otrok najbolj zanimivo, da sva jim zakrili oči, kar jih je tudi pritegnilo k dejavnosti. Pred okušanjem niso imeli nikakršnega strahu. Tudi mle- tje pšenice jih je močno motiviralo, predvsem tisti del, ko so mleti lahko poskusili tudi sami. Pri pripravi kruha so vsi prisotni otroci sodelovali pri gnetenju in oblikovanju bombic, pri opazovanju gnetenja pa malo manj. Nama je bilo pomembno predvsem, da so otroci tekom raziskovanja uživali in kazali željo po sodelovanju. Da so usvojili celoten postopek od pri- delka do izdelka, ves čas raziskovanja pa kazali veliko interesa in dolgotrajne motivacije, pa dokazuje, da sva tematski sklop primerno načrtovali in s tem ure- sničili vse zastavljene cilje. Literatura Bahovec, E. D. idr. (2009): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: MIZŠ: Za- vod RS za šolstvo. Rdeča kokoška: irska ljudska pravljica (2008). Ljubljana: Mladin- Okušanje našega kruha ska knjiga. 37 Didakta