BESEDILO PESMI NA KONCERTU PEVSKEGA DRUŠTVA „LJUBLJANSKI ZVON" V MARIBORU, DNE 20. OKTOBRA 1924. Kaj ti je, Mojca? (T. Gaspari.) E. Adamič. Kaj ti je, Mojca? Lica — dva nageljčka veneča, oči — dva splašena golobčka. Kaj ti je, Mojca? »Tam je gora Peca, tam je reka Drava, v naši zemlji so hudobci, pa ni, pa ni kralja MatjažaU ©S Zrelo žito. (S. Sardenko.) E. Adamič. Polja nobena niso plodnejša, žita rumena niso zrelejša, kakor je dvakrat deset z upi napolnjenih let. Klasje se klanja, srpu pozvanja: Pridi, požanji, v zlatem me stanji! Pojdi mi škodo zabranit, fantič oklice naznanit. Pridi, požanji, v zlatem me stanji! Lan. (D. Domjanič.) A. Lajovic. Palko polje, beli dan, v polju se zaplavil lan, rosa drobna se sveti, duša draga, gde §i ti? Rosu bude sunce vzelo, bu li moje suze štelo? Rekel si: »Kad cvel bu lan, buš vre moja v onaj dan?« Vidiš, sad se vse plavi, zakaj jošče kesniš ti? Z žalosti bledi mi lice, naj pozabit naj bogice! Kaj po boju gde ležiš, za na vek pod poljem spiš? Poveč mi: »Kad lan bu cvel, buš od mene sen jat štel?« Tak ja dragam cvetje lana, tak boli me v srcu rana. ©Š9 Zenjica. (F. Kozak.) J. Ravnik. Žela je, žela, mlada ženjica, pela je v polje zlato, pela je pesem o svojem preljubem, ki ga nazaj več ne bo. »Šel moj preljubi za srečo v lepi široki je svet, našel je srečo, zato se ne vrne, vzel ga široki je svet. Žela bi, žela, pa bilke ne vidim, solze oči mi slepe. Ah, kak si žarka, mlada ljubezen, hitro ranljivo je mlado srce .. !« Hej, juhej! Čez gore, ravan, preko tujih mej, gremo v Korotan! V Korotan! Solnčece povej za najbližjo pot, kje dospemo prej med naš bratski rod! <3S9 St. Premrl. Tam le za goro je že Korotan, drija drija dro! Zapuščena. (Iz Kraljedvorskega rokopisa. Fr. Levstik.) E. Adamič. Ah, vi lesi, temni vi lesi, miletinski lesi! Ah, čemu vi zelenite v zimi kakor v letu ? Rada jaz bi ne jokala, ne žalila srca. Al’ povejte ljudje božji, kdo bi se ne jokal? Kje moj očka, očka mili? Zagreben je v jami. Kje je mati, dobra mati? Travca po njej raste. Nimam brata, nimam sestre, ljubega so vzeli. Ah, vi lesi, temni vi lesi, miletinski lesi! 6S9 V' Cini, ne čini . . . (Petrovič.) ' , St. Binički. Ne luduj Lelo, čini ne čini, u letnoj noči na mesečini. Tvoje me oko zanelo davno Lelo! Ne luduj Lelo, ču-če te selo. Ne luduj Lelo, ' čini, ne .čini, oj! čini, ne čini, po mesečini. Kad padne veče, kad mesec mine, za one puste, puste planine. I šetaj šorom, selom se kreni. Ja ču te sresti, pa hajde meni. Ne luduj Lelo, čini, ne čini, po mesečini. ©S te. (Črnogorska narodna.) (Medjimurska narodna.) Uspavanka. Ljuljala majka sina, san te prevario, nina sina. ®Š9 Ni mi volja. Ni mi volja več na svetu živeti, da ja nemam kog vu srcu ljubiti. Nemam več na svetu nikdi nikoga, nemam majke, niti oca živoga; oca mi je hladna voda vmorila, majku mi je crna zemlja pokrila. 0® Harm. A. Dobronič. Harm. V. Žganec. (Narodna iz vojne.) Oj Doberdob 1 Harm. Z. Prelovec. Oj, Doberdob, oj, Doberdob, slovenskih fantov grob! kjer smo mi pokopali slovenske fante. Oj, Doberdob, slovenski grob! Kjer smo kri prelivali za svobodo, domovino, SS9 (Koroška narodna.) Vigred približa se. Harm. 0. Dev. Juhe, juhe, juhe! Vigred približa se. Juhe, juhe, juhe! Začne zaleniti se. Juhe, juhe, juhe! Te tičke vaseli gvas, juhe, juhe, juhe, čir vse ma dro kratek cas. Juhe, juhe, juhe, tičice žvrgolo, juhe, juhe, juhe, to pesemco zjutrajšnjo, juhe, juhe, juhe, iz spanja me hor zbudo, juhe, juhe, juhe, zvečer pa lepo pojo. (Koroška narodna.) Pojdem v tute, tam čer je mraz, je, če moj pobič je pokopan. Pojdem v rute. Harm. O. Dev. 6SS Tam dol pokleknem, mal’ požebram, da n’ bo moj pobič ležal koj sam. S ------ ^ i Pojdem na Hrvatsko. (Prekmurska narodna.) Harm. E. Adamič. Pojdem na Hrvatsko, Pojdem na Hrvatsko, Pcjdem na Hrvatsko, tam si küpim pišče, tam si küpim gosko, tam si küpim svinjo, pišče dene cürürü, goska dene, peci mene, svinja dene kolji mene, ide nama dobro tü. pišče dene cürürü itd. goska dene itd. Pojdem na Hrvatsko, Pojdem na Hrvatsko, tam si küpim kravo, tam si küpim konja, krava dene, doji mene, konjič dene, jaši mene, svinja dene itd. krava dene, doji mene itd. Q© Po jezeru. (M. Vilhar.) M. Vilhar. — E. Adamič. Po jezeru bliz’ Triglava Mile ptice po dolinah čolnič plava semtertje, in planinah se bude, v čolnu glasno se prepeva, ker so čule pesem mojo, da odmeva od gore. vsaka svojo žvrgole. 0© 10. rukovet. (Srbske narodne pesmi iz Ohrida.) St. St. Mokranjac. Biljana platno beleše Do tri junači lele tugo padnale, na Ohridski te izvori. do tri mi majke lele tugo plakale. Mi pominaha vinari, Dinka dvori mete, drobni solzi roni, vinari Belogradjani. Dinka popova, Ikonomova. >Vinari, more, Belogradjani, Drobni solzi roni, tanke prsti krši, krotko terajte karvanot, da ne mi platno, Dinka popova, Ikonomova. da ne mi go zgazite, Pušči me, majko le mila, ot mi je platno darovsko.« do na dvor, da vidim. Biljano, momo ubava! Mi vrvi, majko le mila, Ako ti platno zgazime, no ludo i mlado, so vino če go platime. za nego, majko le mila, »Vinari, more, Belogradjani, ja sakam. ne vi go sakam vinono. Niknalo cveče šareno, Tok vi go sakam ludono, vo momi, vo momi noto pendžerče. što napred tera karvanot.« Denje go, denje go, moma vardeše. Što nosi fesot nad oko, Noče go, noče go bečar kradeše. Biljanu gleda pod oko. Degidi, degidi, bečar budala! Do tri mi puški puknale, Ne zna ješ, Fanče da ljubiš, do tri junači, tugo padnale. sam znaješ, sam zna ješ, cveče da kradeš! S- ----- - ■••• TISKARNA ,,MERKUR”, LJUBLJANA