Naročnino mesečno 25 Din. ca loozein-•tTo 4« Din — na-deljaka izdaja celoletno % Din, sa Inozemstvo 120 Din 11 11 U red n lit vo je T Kopitarjevi al.6/UI LO VENEC Ček račun: Ljnh liana it. 10.610 iu 10.349 za insemle, Sarajevo štv 7"><>> Zagreb štv. 1. Praga-Dunaj 24.79' Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2999 Telefoni arednlStvai dneva« ilaiba M9» — nočna mi, 2994 ta HM Uhaja vsak dan sjutraj, Mami ponedeljka ia daeva po praznika Spomenica Pozno popoldne je v sredo nn* »talni za-»topnik pri Zvezi narodov minister Konstantin Fotič izročil glavnemu tajniku Avenolu obširno spomenico o neposredni odgovornosti madjareke vlade in madjarskih oblasti pri pripravah za marsejski ziočin, ki je 9. oktobra zahteval življenje jugoslovanskega kralja in francoskega zunanjega ministra. Naša spomenica je zelo obsežna in je sk trn no z vsemi prilogami vred edem • največjih dokumentov, kar jih je sploh kedaj sprejela Zveza narodov v obravnavo. Mirno, jasno in pregledno ter z železno logiko našteva spomenica doka,z za dokazom, ki je zapet vsak podprt z zgodovinskimi dejstvi in s slikami. Z neizprosno odkritosrčnostjo in doslednostjo jih drugega za drugim pokla-da na mizo pred javno mnenje kulturnega sveta. Nikjer nobenega napada, nikjer nobene osebne žalitve, samo gola dejstva, a ki so r svoji goloti še bolj strašna, ki jih iona zabeležene zgodovina in jih je bilo treba samo zbrati in pokazati na vzročno zvezo med njimi. Naj si ustvari sodbo, naj izreče obsodbo sodni svet narodov, ki nosijo naslov kulturnih. Toda čeravno nam naša spomenica odpira poglede v nedojmljiva brezna politične pokvarjenosti in moralne gnilobe, ki se skriva pod lesketajočo plastjo gotovih režimov v Evropi, med katere spada v prvi vrsti madjarski, čeravno dobimo pri čitanju teh dejstev vtis, da deremo z nevstav.Ijivo silo v novo katastrofo, ki bo pogoltnila še zadnje paberke kulture, in čeravno bi se nam zdelo na prvi pogled, da je no.ša spomenica, otvarjajoč v svetiu širok jarek med kulturnimi in nekulturnimi narodi, nategnila napetost v mednarodnem sožitju do skrajnosti, si moramo vendar le globoko oddahniti, da se marsejski zločin danes obravnava na drugače kulturen način, kot je recimo pred 20 leti obravnavala A vstro-Ogrska zločin mnogo manjšega obsega v Sarajevu. Takrat, pred 20 leti, si je Avstro-Ogrsika dala sama sebi in v brk vsem svarilnim nasvetom ter v zasmeh vsem določbam mednarodnega prava, da ne govorimo o mednarodni krščanski morali, pravico da sodi o odgovornosti za zločin in da saima odmerja kazen zanj. Danes, po 20 letih — svetovna vojna je sicer v uredi —, pa je naša država, ki jo je u<žalo-stil in razžalil zločin mnogo večjega obsega, odklonila nekulturni in protipravni postopek iz 1. 1914, ampak je, zvesta nevtešljivi želji po miru, iz katere je izšla tudi Zveza narodov, svojo razžalitev poverila ustanovi, ki so ji po sklopu svetovne vojne vsi kulturni narodi priznali pravico, da razsoja o mednarodnih spo-riJi. Pred 20 leti je odločalo samo zaupanje v orožje in oboroženo silo, ki je odmerjala pravico, danes pa je nad nasiljem zmagalo zaupanje v pravo in v pravico, zaupanje v mednarodnopravno UiStanovo, ki so si jo dali narodi sami kot vrhovno razsodnico za poravnavo svojih medsebojnih nesoglasij. Pred 20 leti ultimat, danes spomenica. Takšna je torej razlika med dvema razmeroma malima mejnikoma v zgodovini razvoja pravnega čuta. Zveza narodov, pre*! katero smo zanesli svojo pritožbo brez vsake strasti, a svesti si svojih pravic, je krvava odkupnina, s katero je človeštvo moralo plačati barbarsko pojmovanje mednarodnih odnošajev v razdobju pred svetovno vojno. Pobito, razdejano, razjarjeno' in ogorčeno je človeštvo prišlo iz svetovne vojne in je priseglo, da bo vse žrtvovalo, da bodo bodoči rodovi s trdnimi jamstvi zavarovani pred novo podobno preizkušnjo. Žejno miru, besno na vojno, piše Tardieu v svoji knjigi o miru, si je v plemenitem poletu človeštvo ustvarilo iz lastnih nagibov, črpajoč iz globokih virov krščanstva, mednarodno razsodišče in mu dalo pravico, da nemoteno sodi in razsoja o dejanjih, ki motijo dobre odnošaje v življenju narodov. To mednarodno razsodišče, ta od vsega kulturnega sveta ustanovljeni in proslavljeni nadiiarodni čuvar miru je Zveza narodov. Mesto, da bi si s topovi iskala pravice ia zadoščenja, je naša država, ki hoče ostati verna izvršiteljica mirovne oporoke svetovne vojne in ki hoče predvsem pravilno tolmačiti vsemu svetu krščansko mirovno hotenje jugoslovanskega ljudstva, segla po duhovnem orožju in z občudovanja vredno vdanostjo poverila »vojo pritožbo ustanovi, ki hoče, da naj vlada med narodi pravo in ne topovi Ako gledamo v tej luči na našo spomenico — in v tej luči io moramo gledati, ako nočemo sramotiti naše vlade in našega ljudstva —, potem nos mora navdati z velikim optimizmom in nas mora le še utrditi v naši upravičeni veri, da smo z našo pritožbo v Ženevi izvoje-vali morda eno največjih in najbolj učinkovitih bitk za ohranitev miru. To, kaj bo odgovorila Madjarska, ali kakšne intrige bodo delale te ali one države, kako se bo razvila debata v Ženevi sami, je malenkostnega pomena, ie čisto postransko v primeru z etično višino, ki jo je jugoslovanska država pred vsem svetom dosegla, ko je znala biti v težki boli zmerna in dostojanstvena in ko je mimo vseli morda vabljivih nasilnih rešitev iskala zaščite na polju duha in prava. Vse, kar bo Zveza narodov ukrenila v odgovor na naš korak, ne bo moglo doseči nravne višine našega dejanja, ko smo pred svetom izrazili, da kljub nedostat-koin še vedno in zmerom bolj trdno zaupamo v Zvezo narodov kot kulturno žarišče sodobnega človeštva. Sedaj, ko leži naša spomenica v Ženevi, torej lah.ko mirno rečemo, da smo že zmagali. Zmagali, kot še nobeden drugi narod v povojni dobi ni zmagal. Posledice te zmage ne morejo izostati, nobene iintrige jih ne morejo zavlačevati, niti zmanjšati, kajti posledice se bodo odslej izražale v duhovnem občevanju, ki se bo razvilo med nami in med ostalim kulturnim svetom in ki nam bo prineslo zadoščenja, ki bodo v čast naši kulturni rasti. Brezskrbno tudi lahko rečemo vsem našim mnogoštevilnim bravcem, da je vojna nevarnost, če je sploh kedaj obstojala, za nami. daleč za nami, n« po zaalugah drugih, amoak do Vtis naše spomenice: Odobravanje pri vseh prijateljih Francosko časopisje enodušno pozdravlja našo spomenico - Miroljuben korak za okrepitev mira Pairiz, 29. nov. c. Nocoj objavlja »Havas« pregledno poročilo o odmevu, ki ga je izzvala jugoslovanska spomenica, včeraj predložena tajništvu Zveze narodov. Agencija piše, da je vtis zelo naraven in da je zbudil odoJjruvanje pri prijateljih in negodovanje pri nasprotnikih Jugoslavije. Pariz, 29. novembra. AA. Vsi današnji pari&ki jutranjiki se obširno bavijo z izročitvijo jugoslovanske spomenice Zvezi narodov v zvezi z odgovornostjo za marsejski atentat. Vsi današnji jutranjiki obširno komentirajo to spomenico in nagla-šajo, da se iz nje jas.no lahko pribije odgovoru st Madjarske za teroristično akcijo proti Jugoslaviji, zlasti pa za marsejski atentat. „Peiii Parisien" Tako pravi diplomatski dopisnik »Petit Parisiena«, Lucien Burges, med drugim: Doka»i, ki jih je navedla jugoslovanska spomenica, izročena včeraj Društvu narodov, kažejo zelo prepričevalen način, da je mednarodni terorizem evetel pod dosledno zaščito madjarskih oblasti. To je najmanj, kar se lahko reče, ker po drugi strani obstoje vznemirjajoče vesti o nezakonitih načinih, ki se jih poslužuje Madjarska, da doseže svoje politične cilje. Ker ne more iznesti revizionizma odkrito pred diplomatsko konferenco, se zdi, da je Budimpešta skušala prit: do teh svojih ciljev preko zarotniškega gibanja zoper sosednjo jugoslovansko državo. Člani Zveze narodov bodo pri proučevanju jugoslovanske spomenice lahko prišli do sklepa, da je to delovanje s strani madjarskih oblasti v popolnem nasprotju i metodami civiliziranih držav in da pomenijo veliko nevarnost za mir in za sosednje države. Zato more skupnost narodov, ki temelji na dobrih mednarodnih odnošajih. samo najostreje obsoditi takšno akcijo Madjarske. Če bi tudi drugi narodi sledili zgledu Madjarske in se ravnali po tem, da je pravica emigrantov delati zarote zoper države, iz katerih so izišli, bi prišla varnost teh držav na tehtnico in mir bi bil ogrožen. Poprej so ee vse policije posameznih držav vzajemno sporazumevale in organizirale za zasledovanje političnih zločincev. To je bila popolnoma prirodna solidarnost med posameznimi vladami. Toda v dobi po vojni se zdi, da je to elementarno načelo mednarodne morale prišlo popolnoma v pozabljenje, nekatere države 60 ga pa celo popolnoma poteptale. Zveza narodov, ki bo imela nalogo razpravljati o jugoslovanski pritožbi, se ne sme omejit: na to, da bo enostavno obsodila delovanje Madiarske, temveč mora storiti vse potrebne ukrepe, da se napravi konec terorizmu v vseh državah, zlasti pa v državah, članicah Zveze narodov, in da z vsemi možnimi sredstvi učinkovite preganja teroristično dolo v posameznih državah. „Ecko de Pariš'* Diplomatski urednik lista »Ec-ho de Pariš« Per-tinax ee prav tako obširno bavi z izročitvijo jugoslovanske spomenice ter navaja posamezna mesta te spomenice. Več kakor tri leta je belgrajska vlada neprestano protestirala diplomatskim potom pri budimpeštanski vladi proti terorističnemu delovanju Madjarske loper Jugoslavijo, ugotavlja pisec. V odgovoru na te proteste Jugoslavije so se uradniki Gombosa in K.mvjo zadovoljevali s tem, da so na lahkomiseln način pobijali trditve jugoslovanskih oblasti in da vobče niso odgovarjali na note Jugo- slavije. Toda, dvakrat so madjarske oblasti vendarle delno priznale svojo krivdo. Tako je madjarska vlada v svoji noti i>d 26. aprila t. 1. priznala, da so neke javne nameščence na Madjarskem provarili zločinci. Dalje je madjarska vlada v svoji nedavni noti, ki nosi datum 21. novembra, priznala, da sta se dva moža, ki sta zapletena v marsejski atentat in od katerih je eden Mio Kralj, mudila na madjarskih tleh iu sicer v taborišču na Janka Pusti, in da je pri tej priliki morala madjarska policija intervenirati, da napravi red in pomiri upornike. Toda nikdar se iz madjarskih odgovorov ni moglo sklepati, da bi bila Gombos in Kanya karkoli ukrenila, da razženeta gnezdo morilcev na madjarskih tleh. Edino kar so madjarske oblasti pod silo jugoslovanskih not storile ,jc bilo to, da so taborišče v Janka Pusti preselile za nekaj kilometrov proč. lz vsoga tega se vidi. da ne gre za posamezne zločine zoper nekega napadalca, temveč je to dobro in i jasnim ciljem organizirano delovanje Madjarske, naperjeno proti vsem tistim državam, ki so se ustanovile leta 1918 na razvalinah bivše avstro-ogrske monarhije. V tem pogledu je zanimivo omeniti poročilo, ki ga je 9. novembra t 1. dobilo sodišče v Bratislavi in ki kompromitira sedanjega delegata Madjarske v Zvezi narodov Tiborja Eckharta. Eek-hart je bil šef tiskovnega urada grofa Bethlena, obenem je pa načoloval revizionistični ligi, ki jo delala na Slovaškem. Tako je razen Jugoslavije Madjarska smotreno in dosledno napadala češkoslovaško, in satu je lahko razumeti, da sta se praška in bukareška vlada popolnoma zdruiili i belgrajsko vlado pri njeni obtožbi zoper Madjarsko v Ženevi. Glede na sedanjo diplomacijo je treba pričakovati, da bo Jugoslavija r najkrajšem fcasu odpovedala b vojo pogodbo i Madjarsko od 14. junija 1934 o obmejnih odnošajih med Madjarsko in Jugoslavijo. Ne bo se treba čuditi, 6e se bosta takšne«« zadržanju Jugoslavije pridružila tudi njena savea-nika if Male »veze. Na ta način bo mogla Madjarska od lunaj občevati samo i Avstrijo in bf od svojih drugih sosedov popolnoma odrezana. Madjarski „protidokazi'4 Ženeva, 20. nov. b. Madjarski delegat Tibor Ekhard je izjavil časnikarjem, da se bo madjarska delegacija trudila, da čimprej odgovori na jugoslovansko spomenico in doprinese protidokaze za gosktvanske obtožbe in trditve. Izredna seja ZN 5. decembra Ženeva, 29. nov. m. Generalni tajnik Zveaa narodov Avenol je bil dane« popoldne v »talni telefonski zvezi z vsemi člani Sveta Zvene narodov radi dogovora, da bi se Svet sestal na izred.no sejo v sredo, dne 5. decemlura. Vsi 6Uv-ni Sveta so odgovorili, da soglašajo s tem, da se tega dne otvori izredno zasedanje Sveta. Kako bo sedaj postopala ZN? Krivda Madjarske dognana (Od našega posebnega poročevalca.) Ženeva, 29. nov. Tajništvo Zveze narodov je potem, ko je razposlalo vprašanje vsem državam-članicam Sveta Zveze narodov glede sestanka za 5. december, dobilo danes odgovore v pozitivnem smislu. Zato se bo Svet Zveze narodov za pretres memoranduma jugoslovanske vlade sestal k izrednemu zasedanju dne 5. decembra ob 4 popoldne. Vsi ženevski listi zelo obširno pišejo o spomenici jugoslovanske vlnde. Posebno »Journal de Genevec pripisuje jugoslovanski spomenici veliko važnost in pristavlja, da se je Madjarska igrala z ognjem, ko je omogočila na svojem ozemlju take organizacije. Krivda Madjarske je dognana, sedaj pa imajo besedo velesile in Zveza narodov, da preprečijo mednarodni terorizem. — L V. ★ Ženeva, 28. nov. b. Kakor smo že včeraj poročali, bo tajništvo Zveze narodov najbrž glede procedure zavzelo isto stališče, kakor angleška vlada. Tajništvo misli, da so dokumenti, ki jih je predložila jugoslovanska vlada, tako obširni, da je potrebno mnogo časa za proučevanje. Pač pa računa tajništvo s tem, da bo vladalo za prihodnje zasedanje Sveta Zveze narodov 3. decembra silno zanimanje in da bo prišlo zelo mnogo časnikarjev iz vseh delov sveta. Zalo je tajništvo Zveze naredov že sklenilo, da se bo to zasedanje Sveta Zveze narodov vršilo v največji ženevski dvorani, lo jt » Senzacija v angleškem parlamentu Anglija razkrinkala Nemčt$o Strahovit napad Churchilla na oboroževanje Nemčije Berlin, 29. novembra, b. SnoSnja debata v angleški poslanski zbornici je tukajšnje politične kroge zelo vznemirima in ostro napadajo Churchilla. Na seji angleškega parlamenta je namreč prvi govoril Winston Churchill, ki je izjavil, da je danee nemško letalstvo že tako močno kakor angleško. Nemčija razpolaga danes že z letali, ki prekašajo s svojo akcijsko močjo angleška letala. Če sc Nemčiji dovoli, ila nadaljuje s tem tempom oboroževanja. bo njeno letalstvo v začetku leta 193G preseglo angleško za 50 odstotkov in v letu 1937 bo nemško letalstvo za 100 odstotkov močnejše od angleškega. Winston Churchill pravi, da se nobena zadeva v tej zve®i ne sme več tajno obravnavati in je zato treba neusmiljeno vso razkriti in svet obvarovati pred katastrofo. Napadi na Baldvvina eo malenkostni in zelo oprezni, ker je bi lmjegov govor zelo taktičen. Očitp ee mu samo, da je pustil ob strani zahtevo Nemčije po enakopravnost:. Iz raznih vpadov v govore obeh govornikov se vidi, tako pravijo nemški politični krogi, kako veliko je sovraštvo Anglije proti Nemčiji. »Volkischer Beobachter« obžaluje, da v vsein Baldvvinovem govoru ni bilo niti besedice o nemškem predlogu za sklenitev letalske konvencije, ki jo je svoječasno želela tudi Anglija. Vse kaže, da se Anglija o tem vprašanju sploh ne želi pogaiati. Bolj stvarno in mirno piše »DeulBche allgemeine Zeitung«, ki ugotavlja, da je enočnja debata v angleški poslanski zbornici razočarala one, ki so pričakovali senzacije. Celo sam Churchillov govor predstavlja demanti vseh alarmantnih vesti, ki so se širile v zadnjem Času. Poleg vseh napak predstavlja Baldvvinov govor vseeno temelje za nova pogajanja. naši zaslugi, ker smo v msodepolnem trenutku zaupali v mirovno poslanstvo prava. Simon daje prav Churchillu London, 29. novembra, b. Ob koncu nočne seje poslanske zbornice je še enkrat govoril angleški zunanji minister sir John Simon, ki Je sporočil, da so vse izjave o nemškem oboroževanju na ponovni seji sporočene že popreje Nemčiji, pa tudi Franciji, Italiji in Ameriki. To se jo storilo radi tega, ker oborožitveno vprašanje ni Izključno angleško- nemško vprašanje, temveč vprašanje evropskega in torej svetovnega mnenja. Zaradi tega je šla britanska vlada za tom, da že vnaprej odstrani vsako sumničenje. Po tej izjavi je Churchill umaknil svoj predlog, ki jo l»il potom sprejet od zbornice brez glasovanja. „Temos" Pariz, 29. nov. c. Nocojšnje večerno časopisje obširno komentira včerajšnjo debato v angleškem parlamentu o oboroževanju Nem- , čije v ziraku. Listi pišejo, da se je tokrat tudi Anglija streznila in sedaj skuša dohiteti to, česar Francija, hvala Bogu, n,i zamudila. »Tcmps« piše v svoji nocojšnji iz.dnji, dn to, kar se je včeraj govorilo v angleškem parlamentu, ni tnko vnžno. Vnžno je to, knj je odgovoril nemški zunanji minister von Nelirnth angleškemu veleposlaniku v Berlinu, ko ga je ta tik pred debato vprašal, kaj nnj pomeni to skrivno oiioroževnn je Nemčije. Tn odgovor bo silno važen zn angleško vlado, ki si nnto ne bo več delala nikakih iluzij. Kmalu se bo videlo, če je bil odgovor zadovoljiv nli ne. Videlo pa se bo to v tem, če ho Anglijo še nndnljcvnln s propagnndo za sklenitev razorožitvene konvencije. Če ji pristopi Nemčija, potem je bil odjjovor nemškega zunnniegn mlni«t-:i zadovoljiv in je razburjanj« v parlamentu bilo nc-poirebaOk poslopju »Batiment Electoral«, v kateri so dozdaj zasedale samo plenarne seje razorožitvene konference, ali pa svetovnih gospodarskih in carinskih kongresov. Tajništvo pa tudi že uvideva, da bo na tem zasedanju Sveta Zveze narodov treba določiti tudi že dan zasedanja Sveta v mesecu januarju 1035. To se bo vsekakor vršilo tako, da bo Svet zbran v Ženevi še na dan 13. januarja, ko se bo izvedel izid plebiscita v Posaarju. Tajništvo je namreč prepričano, da bo treba takrat postopati tako naglo in pre vidno, da bo moral biti zbran v Ženevi ves Svel Zveze narodov, da zavzame stališče glede končne usode Posaarja. Pariz, 29. nov. b. Listi poročajo iz Ženeve, da se bo Svet Zveze narodov sestal po sporazumu z državami članicami 6. ali pa najpozneje 7. decembra k izrednemu zasedanju. Državni udar v Boliviji? Newyork, 29. novembra, b. Iz Južne Amerike prihajajo vesti, da je t Boliviji, ki je v vojni s Paragvajem, prišlo do državnega puča. Vojaki so baje vrgli predsednika republike Casablanoo in proglasili vojno diktaturo. Predsednika republike so vrgli radi tega, ker ni bil sposoben, da zmagoslavno konča vojno s Paragvajem. Iz La Pa za, glavnega mesta Bolivije, pa je vesti o državnem prevratu najodločneje denianti-rajo in so trdi, da je to samo inanover Paragvaja. Vendar pa so prispele pozneje vesti, da jc predsednik Casablanca zares odstopil, nn njegovo mesto pa je prišel dosedanji podpredsednik republike. Novi podpredsednik republike je takoj sestavil vlado nacijonalne unije, ki naj nadaljuje vojno proti Paragvaju bolj znuigonosno kakor pa prejšnja vlada slabičev. To je še manjkalo! Paril, 29. novembra. A A. Po poročila ženevskega dopisnika lista »Petit Parisien« se zdi, da bo r najkrajšem času imenovan ia pomočnika generalnega tajnika Zveze narodov v Ženevi sedanji svetnik sovjetskega poslaništva v Parizu Rosenberg. Znano je, da je sovjetska vlada pred vstopom v Zvezo narodov postavila za pogoj, da se Sovjetski Rusiji podeli eno izmed važnejših mest v tajništvu Zveze narodov. Konferenca generalov v Moskvi Moskva, 29. nov. c. Danes se je v sovjetskem komisarijatu za obrambo vršila velika in važna konferenca o obrambni politiki sovjetske unije. Konferenci je predsedoval general Vorošilov. Na tej konferenci so se pretresala vsa vprašanja, ki se tičejo obrambe sovjetske unije, predvsem pa položaj na Daljnem vzhodu. Odhod hitlerjevcev s Sušaka Sušak. 29 .novembra, b. Včeraj oh 14.50 so zapustili s u saško luko avstrijski hitlerjovci, ki so se zbrali tukaj iz Varaždina, Bjclovara in Lipika. V luko sla pripluli dve nemški ladji »Der Deiitsrhe« in »Siero Cordoba«. od katerih ima ena 11.000, druga 13.000 ton nosilnosti. Pri odhodu so Sušnemu burno pozdravili avstrijske emigrante. Občani Sn-šaka so podarili emigrantom nekaj hoktolitrov vina, več tisoč cigaret in drugih različnih stvari. Vožnji od Sušaka do Hamburga, kamor potujejo avstrij ski emigranti, bo trajala 11 dni. Johnson v Jugoslaviji Belgrad. 29. novembra. AA. Jutri bo prispel * Belgrad generalni tajnik mednarodnega Nanseno-vegn urada za begunce v Ženevi g. Johnson, k: ji pričel e evojo kariero v angleški upravni službi ter je bil v času vojne kot rezervni major angleške vojske dodeljen romunskemu glavnemu general nemu štabu m je kot tak preživel vso vojno nn romunski fronti. Po vojni je Johnson postni prvi uradnik Nansenovega urada za begunce, pri čemer je Trtasti nI nog o sodeloval pr: skrbstvu za ruske begunce. Od lela 1930 je Johnson generalni tajnik mednarodnega urada is begunca. Socialno zavarovanje | 7. takem« o zavarovanju delavcev je pustil odprta vrat« u možnost, da posamezne ustanove izvajajo zavarovanje za svoje uslužbence same, aziloma, da svojih uslužbencev ne zavarujejo pri organih SUZOK-ja, če dajejo obolelim uslužbencem iste podpore kot jih predvideva zakon. Tako imamo {x>leg organov SUZOR-ja še bratovske sklad-nice ter ielezničarski pomožni sklad, ki ljubosumno čuvajo svojo samostojnost. Ni treba povdarja ti, da te blagajne ne spadajo v področje ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, kar bi bilo edino prav; poleg tega so železničarji zaščiteni tudi po delavskih zbornicah. Zadnja leta pada kolikor toliko članstvo okrožnih uradov tudi vsled tega, ker so prišli iz zavarovanja pri njih dnevničarji javnih ter državnih uradov, nekateri cestarji, ker se v celoti ne zavarujejo delavci, zaposleni na račun raznih javnih kreditov za zaposlitev delavcev, ker se skušajo občine izogniti prijavi svojih tajnikov itd. Mesto, da bi ostalo zavarovanje enotno, kar bi bilo v interesu vseli članov, se razdvaja Ln se mu jemljejo ravno premožnejši. To gotovo ni prav, posebno še, ker posebne blagajn« svojim članom dajejo več ali manj manjše ugodnosti, kot jih pa dajejo okrožni uradi. Večkrat se govori o razširitvi ali upaljavi posameznih panog zavarovanja, o izpoj>olnilvi zavarovanja ali rešitvi njegove krize. Pri tem bi si dovolili »pomniti na načrt o spremembi zavarovanja, ki je izšel v letu 1$»29. Izdelal ga je odličen strokovnjak v zavarovanju, osvojiila in med ljudstvo ■pravila pa je načrt krščanska strokovna zveza. Ta načrt, ki je trezno premišljen in bi gotovo najbolj odločilno posegel v ustroj zavarovanja, hoče odpraviti današnje nedostatke. Odpravil bi moralno •tanje, da okrožni uradi, ki gospodarijo dobro, krijejo primanjkljaje pasivnih uradov. Preširoka organizacija SUZOK-ja, vsled katere se ustvarja v mnogočem dvojno delo, ustvarja prevelike upravne stroške. Premoženje uradov naj se nalaga bolj pridobitno kot doslej. Če bi se odpravili ti nedostatki, bi ae mnogo prihranilo in bi se .prihranki uporabili aa dajatve članom itd. Načrt odklanja nekatere predlog« za izpopolnitev zavarovanja kot so »nižanje dajatev (udare« ca člane!), povišanje prispevkov (trikraten povisek prispevkov od leta 1929 dalje ni odpravil stiskeI) ali znižanje plač nameščencem urada. Vsaka rešitev v tem smislu bi bila krivična! Hačrt sahleva: Namesto sedanjih okrožnih uradov, rudarskih bratovskih skladnic in ostalih blagajn, naj se ustanove samoupravne delavske zavarovalnice, ki naj izvajajo celotno delavsko zavarovanje na svoj račun in nevarnost. Glede na današnjo upravno razdelitev države bi obstojala v vsaki banovini ena taka zavarovalnica. Zavarovanje naj ge vsestransko poenoti v tehničnem in organizatoričnem oziru. Namesto bolniških in ostalih panog zavarovanja, naj ee uvede enotno zavarovanje z enotnim prispevkom za vse Politični razgovori v Pariza Trste zavarovanj. Vse stroke delavcev hi cev morajo biti zavarovan« pri teb zavodih. Posamezna stroka pa ima lahko dopolnilni fond ta dosego višjih in njenemu socialnemu položaju primernih dajatev. Mezdni razredi naj se poenostavijo, da bo vsak delodajalec in delavec takoj vedel, koliko mora plačati prispevkov. (Sedaj je 12 zamotanih mezdnih razredov!) Radi pametnega gospodarstva se ustanovi pri vsaki zavarovalnici gospodarsko-polltlftni odsek, ki ima dolžnost skrbeti za to, da se premoženje zavarovalnice nalaga in obrestuje pravilno. Za merilo rentabilnosti naj služijo tečaji državnih in pupilar-no varnih javnih vrednostnih papirjev na domačih borzah. Poslovanje Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu naj se omeji. Uvrščanje obratov v nevarnostne odstotke in razrede bi odpadlo ; z uvedbo enotnega zavarovanja. Trajne rente bi i okrožni uradi izplačevali prav tako lahko kot začasne; prav ista je z retaksacijo ter sestavljanjem zavarovalno-tehničnih bilanc. Vse to delo prav lahko preide na enotne zavarovalnice. SUZOR naj bi vršil predvsem lo ta-le dela: Izdajal bi navodila zavarovalnicam, reševal spore, nadzoroval zavarovalnice, obdeloval posebno statistiko in sestavljal računsko osnovo zavarovalno-tehnične bilance. Poleg tega bi lahko SUZOR imel nadzorstvo nad zasebnim zavarovanjem, ustanovo za preiskovanje go-•podarskega položaja, osrednji, centralni statistični urad itd. Preureditev zavarovanja bi prinesla milijonske prihranke, s katerimi naj se izvede starostno in brezposelno zavarovanje. Ta načrt za preosnovo zavarovanja, o katerem je takrat sklepala tudi ljubljanska delavska zbornica. je žalibog obtičal nekje, kot tudi vsi ostali predlogi. Vsled lega pa seveda ni popolnoma nič izgubil na perečnosti. Nasprotno! Radi v uvodu orisanih razmer pridobiva na veljavi, predvsem kar se tiče poenotenja zavarovanja. Predlagano poenotenje zahteva razvoj sodobnega gospodarstva ter korist zavrovaincev. Ministrstvo za socialno politiko bi moralo biti osrednja državna ustanova za zavarovanje delojemalcev, pristojnost drugih ministrstev bi morala biti ukinjena. Poenotenje bi — kot navedeno — iritno Tjnižalo upravne stroške, ki se danes porabiji za celo vrsto zavarovalnih naprav, pomenilo bi olajšanje bremena za obe stranki. Škodilo bi morda le osebnim koristim ne-katernikov, ki bi morali po preosnovi zapustiti ali zamenjati svoja mesta. Potrebno je bilo spomniti na ta načrt posebno tndi danes, ko se razpravlja o uvedbi delavskega starostnega zavarovanja Ln prehaja to vprašanje v odločilno razvojno dobo. Delodajalci tožijo nad uvedbo novih socialnih bremen. Če bi se izvedla reforma v navedenem smislu, bi ee izvršili veliki prihranki, obenem pa ne bi bila nova bremena toliko težka kot bodo sicec. Man t. Laval -Titulescu -Tcvtih Ruždi bej Vse se vri i okrog Irancosko-italijanskega sporazuma Pariz, 29. nov. c. 7 irnan je-politična delavnost v Parizu je sedaj popolnoma v znamenju razgovorov, ki jih imata te dni v Parizu Titulescu in Tevfik Ruždi bej. Tevfik Ruždi bej je imel danes zelo dolge razgovore s sovjetskim odpravnikom poslov v Parizu, Rosenbergom. Oba državnika sta se razgovarjala o poteku jx>gajanj za sklenitev vzhodnega pakta. Povsem izgleda, da prepušča Francija sedaj razgovore za vzhodni pakt državam, ki so pri tem paktu najbolj interesirane. To se pravi, da hoče Francija prepustiti balkanskim državam in državam na vzhodu, da naj izgladijo teren tako, da bo Francija lahko pristopi'a naknadno, ko bo že pretresla vsa vprašanja svojega razmerja do Francije. Ni izključeno, da hoče Francija prepustili balkanskim državam, da naj si najpreje rešijo interese na tak način, kakor se jim zdi najbolj primeren, da bi nato Francija Imola čim manj dela na Balkanu in na vzhodu Evrope. To se pravi, da naj si balkanske države rešijo čim več, predno bo sklenjen Irancosko-italijan-ski sporazum. Zato je jasno, da morata delati sedaj Titulescu In Tevfik Ruždi bej s precejšnjim hrupom, ki mogoče ni v razmerju s taktičnimi koristmi, ki se na primer lahko dosežejo s pomočjo sovjetske Rusije Vendar pa je sedaj delo držav Male zveze in Balkanskega sporazuma tako obširno in važno, da imajo tudi razgovori s sovjetsko Rusiio širši in nc samo demonstrativen značaj. V vrsti diplomatskih prireditev, ki so sc te dni vršile v Parizu na čast obeh ,Pogajanja z Italijo - dobro ,Samoamori" po marsejskem zločina Tajinstvena smrt V. Petroviča „Popoviča smo ze uničili, sedaj je vrsta na tebi" Pariz, 29. nov. b. Tukajšnje časopisje posveča veliko pozornost smrti nekega Vojislava Petroviča, katerega truplo so našli v neki skromni hišici v Hali Compton Street v okraju, kjer prebivajo večinoma vagabundi m bohemi. Morilci so skušali napraviti vtis, da je storil Petrovič samomor. Obložili so ga z raznimi praznimi steklenicami, plinski vod je bil odprt in 10 funtov je ležalo razstresenih po stanovanju. Toda policija ne verjame v samomor. Gre za umor. Kdo je ta Petrovič? Star je 49 let in londonska policija ga je imela zapisanega kot tajnega »genta neke tuje sile. V londonskih krogih se je predstavljal kot nekdanji državni podtajnik za pro-sveto v Belgradu in se je večkrat i ponosom bahal s prijateljstvom Lloyda Georgea. Re« )e samo to, da je bil svoje dni med svetovno vojno ataše za tisk pri londonskem srbskem poslaništvu. Po vojni je odpotoval v Ameriko, se vrnil zopet 7 Belgrad in se nahajal v prosvetnem ministrstvu, ko je bil prosvetni minister Se Svetozar Pribi-čevič. V Londonu, kamor je odšel po odhodu Pri-bičeviča iz Jugoslavije, se je nahajal veliko v družbi nekega tajinstveneg« Črnogorca, ki se le izdajal za »princa Mila Črnogorskega«. Londonska založba Mott, ki je ravno nameravala izdati njegove »spomine«, trdi, da je pred par tedni prišel k njej Petrovič tn se pritoževal, da mu grozijo s smrtjo. Baje mu je nekdo telefoniral v srbščini: »Popoviča smo že umorili, sedaj je vrsta na Tebi!« Popovič je bil tisti tajinstveni • črnogorski princ«. In res so ga našli mrtvega pred tremi tedni v njegovem hotelu v Shaftsbury Ave-nue, tik ob Piccadilly Circusu. Policija j« takrat rjavila, da je umrl naravne smrti. Petrovič pa je trdil, da to nI rss, marveč, da ie bil Popovič umorjen. Zanimivo ia, da je Videz in resnica o Ameriki Glasovi o vstaji ministrov Male zveze in Balkanskega sporaznma, je bilo zelo opaženo svečano kosilo, ki ga je priredil turški ambasador na čast svojemu ministru. Temu kosilu so prisostvovali vsi poslaniki Male zveze in Balkanskega sporazuma v Parizu, pa tudi zek> mnogo uglednih osebnosti iz francoskega političnega življenja. 44 Za trenutno razpoloženje v Združenih državah so glasovi o poskušanein prevratu preteklega tedna zelo značilni. V resnici pa je misel na kak prevrat v Ameriki smešna. Tudi razodeva veliko naivnost vest, da bi se v ameriški armadi dobil kak general, ki bi riskiral svojo čast in glavo za tri milijone dolarjev, s katerimi bi bil nagrajen šele potem, ako bi si osvojil oblast. V resnici pa v ameriški armadi ni niti sledu o kakem uporu. Sicer je mogoče, da je kdo poskušal vprizoriti kakšen pohod veteiajnarjev na VVashington, kakor smo jih videli nekajkrat pod Hoovrom in da se je prt tem posluževal tudi eventuelnih zvez s redno armado. Toda ako je že Hoover s takimi pohodi kaj lahko obračunal, bi bilo še tembolj pričakovati od energičnega Roosevelta, da se ne bi zadovoljil samo s solzljivimi plini, ampak da bi v vsakem količkaj resnem slučaju brezobzirno posegel po bajonetih. Kljub temu pa ostane značilno, da so se vesti o prevratu mogle razširiti, ko je minilo komaj nekaj dni od silne volivne zmage Roosevelta, s katero se morejo primerjati komaj Wa-shingtonovi uspehi. Vendar pa je za volivno zmago demokratov značilno to. da vseeno ne jiodaja popolnoma prave slike o notranjem razpoloženju ameriškega ljudstva. Gotovo je ameriško ljudstvo za Roosevelta. Brez dvoma mnogo bolj, kot italijansko za Mussolinija, ali nemško za Hitlerja, že radi tega, ker se je ponovno svobodno zanj odločilo. Toda ne sme se prezreti, da volivni glasovi v resnici v prvi vrsti in predvsem veljajo ne toliko stranki, kakor predsedniku Rooseveltu, od katerega ljudstvo pričakuje, da ne bo vrnil deželi le blagostanja, ampak tudi socialni mir in varnost. Toda v demokratski stranki sami je pa mnogo struj in mnogo tokov, kakor tudi v republikanski. Republikanska stranka je bila radi tega tako poražena, ker pač ni hnela tako izrazite močne in vodilne osebnosti, kakor demokrati v predsedniku Rooseveltu. Gospodarski radihalizem Toda za eelo državo, kakor tudi za Roosevelta samega je presenetljivo vplivala moč in pro-gramatična zaključenost radikalnih skupin. V Ev-I ropi se ta radikalizem vse preveč enostransko ve-; že na ime Upton Sinclaira, ki je sicer na demokratski listi, toda kot prepričan marksist nastopil kot kandidat za mesto guvernerja v Kaliforniji. Sinclair je kot marksist tudi za državni socializem in res sam kot tak ne pomenja mnogo. Toda politično mnogo pomembnejši je guverner Olson iz države Minesota, ki je vodja tako imenovane kmet-ske delavske stranke (Farmer Labor Party), ki Je pri volitvah tudi zmagal in bo njegova stranka zastopana tudi ▼ kongresu. Olson gre mnogo dalje, kot Sinclair, ker zahteva podržavljenje vsega gospodarstva. »Vsi naravni temelji gospodarstva, torej zemlja in vsi njeni zakladi, vsa proizvajalna sredstva morajo biti podržavljena.« Ta Olsonova zahteva splošnega podržavljenja je precej podobna sovjetskemu sistemu, čeprav Olson pristavlja, da jo je treba izvesti »na miren način in ob sjrošto-vanju zakonov.« Zanimivo je, da taki glasovi prihajajo tudi it južne države Luisiane. Pa to so le «aino primeri. Gotove je, da se na mnogih krajih ogromne države javljajo glasovi, ki zahtevajo postavitev narodnega gospodarstva na druge temelje, pa čeprav revolucionarnim potom. Boj za ustavo Občutna nasprotja se pojavljajo tudi na političnem polju. Gre za smisel in tolmačenje ustave. Kaj je bistveno v amerikanski ustavi: ali demokracija ali republikanski individualizem. Gotovo so očetje ustave hoteli zagotoviti pravice sleher- Pariz, 29. nov. b. Jules Sauerwein piše v »Pariš Soir«, da po sedanjih informacijah stojijo francosko-italijanska pogajanja zelo dobro. Časi medsebojnega nezaupanja so izginili. Francija in Italiia sta se prepričali, da je potrebno njuno skupno sodelovanje na organizaciji miru. Radi naraščanja moči nove Nemčije je vzkli a med ob^ma narodoma solidarnost in nujna želja za sporazumom. Prvi koraki so storjeni. Takoj, ko se je francoski poslanik vrnil v Rim, se je sestal s šefom italijanske vlade Mussoli-nijem in potem še večkrat z italijanskim državnim podtajnikom Suvichem. Te konference opravičujejo najlepša upanja. Žr sedaj je gotovo, da bo o čisto Irancosko-italijanskih vprašanjih na vsak način prišlo do sporazuma. Kar se tiče srednje Evrope, obstoja dobra volja na obeh straneh, kar je obenem tudi najboljše jamstvo, da tudi v tej smeri sporazum ni izključen. Sauervvein je prepričan, da niti jugoslovanska nota ne izključuje možnosti sporazuma, zlasti če bo prišlo do sklenitve pogodbe za pobijanje mednarodnega terorizma. tajna londonska policija Scottland Tard. ki |e že dalje časa pokroviteljsko nadzorovala Petroviča, pred desetimi dnevi Petroviča obvestila, naj takoj izgine iz Anglije. Izgon je bil izrečen brez navedbe vzrokov. Posredovali so na policiji razni ljudje v prilog Petroviča, posredoval je celo Lloyd George, a brez uspeha. Zapustiti bi bil moral Anglijo zadnji petek 23. novembra. 25. zvečer so ga našli mrtvega v njegovi sobi. »Ewening News« piše, da je bil umorjen od neke tajne organizacije »Edinost ali smrt«, katere član je bil. Zelo poučne so tudi naslednie vesti o Petroviču. Na obeh naslovih, kjer ie Petrovič stanoval v Londonu, naletimo na zanimive sledove. Na enem teh naslovov je namreč izstopil Kvaternik v spremstvu nekega zelo uglednega člana berlinske Gormgove in Rosenbergove policije, ko je pred marsejskim zločinom nenadoma prišel iz Nemčije v London in od tam odpotoval nazai na kontinent. Tam se je skrival tudi neki tujec, ki je bil svoje dni iz Anglije izgnan, in se je par dni pred marsejskim umorom skrivaj vrnil v London s ponarejenim potnim listom. Tam je stanoval tudi neki tujec, ki je priiel tudi iz Nemčije v London okrog 1. oktobra in ki ga je angleška policija aretirala, izgnala m ga v Dieppeu izročila francoskim oblastem. Če bomo tore) pridno iskali, bomo prsv lahko prišli na sled nemškim odgovornostim za priprave na marsejski zločin. V tem smislu piie tudi »Man-chester Guardian«, ki pravil »Res je, da »o se ustaši smeli zbirati na Madjarskem, res pa je tudi, da »o se »meli svobodno kretati po Nemčiji in da so lam vzdrževali odlične zvez« z visokimi voditelji narodnih socialistov.« Mfa poedlnea nasproti komurkoli, tndi nasproti masi, tudi nasproti državi. Svoboda poedinca tudi na gospodarskem polju je veljala sa najboljšo garancijo države same. Toda v 19. stoletju je bila prvotna, le za gornjo plast rezervirana volivna pravica demokratično raztegnjena na vse ljudske plasti In je danes splošna, enaka, svobodna m tajna. Ista masa volivcev voli senatorje in poslance v zbornico. In sedaj pravijo konservativci: Za vsako ceno moramo obdržati individualno svobodo, pa bodisi proti komurkoli, tudi proti državi. Radikali in demokrati pa pravijo: Na stari ustavi nas pravzaprav samo one točke zanimajo, ki omogočajo spremembe in nadaljni razvoj. Svoboda poedinca se mora umaknili večini. Naloga političnega vodstva je, da voljo večine uveljavi. Kaj pa Roosevelt Roosevelt in njegova vlada stojita med obema ekslremoma in nekje na sredi stoji tudi prevla-dajoča večina ameriškega naroda, nekje na sredi stoji tudi večina političnih voditeljev. Toda kje stoje, nihče ne ve. Tudi za Roosevelta se ne more natančno vedeti. On na primer hoče še vedno dvig cen, torej novo inflacijo. Toda ob koncu te inflacije naj bi prišla stabilizacija cen. Gotovo pa je, da so Roosevelta iz dosedanje sredine ravno radikali potisnili precej proti desnemu krilu. Ako mu bo slranka tudi sledila, ni mogoče vedeti. Eden od njegove stranke se je nedavno Izrazil: »Jaz sem stoodstotno za predsednika, dokler dela isto, kar je v mojem programu izraženo«. Predsednik mora torej računati, da Btranka ni tako idejno enotna, kot dela videz navzven. Njegova zbornična večina mu bo gotovo rada dovoljevala kredite. Bati se jo le, da bo šla tako daleč, da bi jih državno gospodarstvo ne zmoglo več. Dalje se opaža, da zadeva Rooseveltovo stremljenje, prenesli finančna breme-I na od centralne vlade na občine in poedine države na zelo hud odpor. Roosevelt si je končno tndi osvojil nazor, da ni mogoče, da bi država trajno bila nosilec gospodarstva, ampak da mora gospodarstvo samo organizirati narodno delovno silo in jo napraviti koristno. Zato je pričakovati, da bo v sedanjem novem obratu gospodarska diktatura v Združenih državah izrazitejše poudarjala privatno gospodarske momente proti nekaj časa trajajoči socialističnemu ali driavno-socialističnemu liberalnemu pojmovanju gospodarstva. Ravno zato pa je verjetno, da bo Roosevelt zadel na veliko nasprotje radikalnih elementov. Tudi socialno zavarovanja za brezposelnost ne bo uresničilo radikalnih želja. Po vzoru države Wisconsin, ki jc poskusna država v Ameriki, bo zavarovalni prispevek znašal 2%, ki jih bo moral nositi podjetnik, ne da bi zato smel znižati delavske plače. Toda doba zavarovanja bo Brnela trajati največ 10 tednov v enem letu. To je precej manj, kakor ▼ marsikaterih evropskih državah. Pred novimi strankami Enotna demokratska stranka skriva torej pod svojim površjem mnogo napetosti. Treba bo na vsak način obdržati vodstvo naroda proti valu ra-dikalizma, ki se pojavlja. Pravijo, da je Roosevelt nenavadno resen in utrujen. Tega niti v najhujših časih krize niso na njem opazovali. Borba t republikanci je bila enostavna is lahka. Zmagoviti stranki pe bo sedaj treba Itvojevnti druge težje zmage. Treba bo premagati radikalizem, ki se pojavlja v stranki sami, in ga naravnati ter spraviti v sklad i občimi potrebami naroda. Seveda ni pričakovati nobenega upora, Se manj državljanske volne, ali oslabitev zunanje udarne sile mogočne države, lahko pa pride do novih strankarskih tvorb. V tem slučaju bi se ponovil proces, kakor ga je Amerika že večkrat doživela, na primer v L 1850—1800. Človekoljubno dejanje prijatelja naših izseljencev g. Bar uc ha v Parizu Pariz, 25. novembra 1934. Pariška nnlverza je izrekla javno zahvalo tukajšnjemu jugoslovanskemu državljanu in vsem našim izseljencem v Franciji dobro znanemu bankirju Salomonu Baruchu, ki ima svoj denarni zavod, skozi katerega gre večinoma ves denarni prihranek naših izseljencev, na štev. 15 rue Lafayette, ker sr je v spomin na blagopokojnega kra ja odločil, da z vsoto 50.000 Irankov (150.000 Din) kupi stalno sobo za jugoslovanske dijake, ki študirajo v Parizu. V pariškem vseučiliškem mestu (Cite Uni-versitaire) namreč je bilo zgrajenih mnogo sob, ki jih posamezniki lahko kupijo kot ustanovo in jih dajo na brezplačno razpolago za dijake. Baruch je kupil dijaško sobo v paviljona pariškega mesta. Ustanovno listino je sestavil bivši prosvetni minister Honnorat, ki je predsednik rseučiliškega mesta, in sicer tako, da bo smel v tej sobi brezplačno stanovati jugoslovanski dijak, ki ga bo predložil prosvetni oddelek jugoslovanskega poslaništva v Parizu. Mislim, da je potrebno, da posebej povda-rimo to človekoljubno dejanje g. Barucha. ki se častno pridružuje že mnogim njegovim tihim darilom, s katerimi j*> prišel na pomoč našim izseljencem v Franciji, ki so se k njemu zatekali ali ki jih je sam odkrd po naših naselbinah. Takšna človekoljubna dejanja niso samo v čast velikodušnemu j darovalcu, ampak tudi naši državi v ponos, ker I dvigajo njen ugled v tujini. Osebne vesti j Belgrad, 29. nov. m. Iz VI. v V. skupino so 1 napredovali učitelji in učiteljice: Josip Cenčič v Rogatcu, Frančšika Konečnik v Soboti, Anton Potočnik v Podsredi, Olga Mazi v Ljubljani in Franjo Janšek na Bregu. Iz VIL v VI. skupino so napredovali učitelji in učiteljice: Valentina Kol-bel v Ljubljani, Mihaela Hvala v Št. Rupertu, Ana Celjar v Križah, Marija Petkovšek pri Sv. Juriju, Jernej Črnko v Rušah in Alma Rozman v Grahovem. Iz VIII, v VIL skupino so napredovali učitelji in učiteljice: Jožef Novak, učitelj v Domu za vzgojo mladoletnikov v Belgradu, Magda Rajšp v Moravčah, Jakobina Ravtar v Pišecah, Marica Turko v Strigovi, Božidar Tomažič v Žetalah, Ana Ladiša v Trbovljah, Kristina Lukič v Mostah in Olga Orač v Farni vasi. Z odlokom finančnega ministra so postavljeni: za dvačnega uradnika VIII. skurpine v Konjicah Stanko Vedlin iz Kamnika, za davčnega uradnika Vin. skupine v Murski Soboti Slavko Fajdii— potrebne I spise in dokumeute. Plače avstrijskih poslancev Dunaj, 28. nov. TG. Avstrijska vlad« je izdala poslovnik za zasedanje raznih stanovskih svetov Ln deželnih zborov, v katerem med drugimi določa, da bodo poslanci dobivali prosto vožnjo od svojega bivališča do kraja zasedanja in nazaj ter polog tega še za časa zasedanja 20 šilingov (100 Din) dnevnice. Dnevnice tečejo tudi za praznik, ki pade med teden. Poslanci, ki ne stanujejo na Dunaju, bodo sprejeli za časa zasedanja tudi še stanarino t znesku 150 šilingov nn mesec (1400 Din). Predsednik državnega sveta in predsedniki ostalih stanovskih svetov dobivajo 1200 šilingov (okrog 10.000 Din) na mesec in 300 šilingov (2500 Dim doklade za službene izdatke. Po dijaških pretepih v Pragi Berlin, 29. nov. e. Danes se je oglasil na nemškem zunanjem ministrstvu poslanik češkoslovaško republiko v Berlinu in protestiral proti manifestacijam, ki so so te dni vršile v Borlinu proti češkoslovaški republiki. Namestnik zun. ministra je »prejel |x>slnnika in »e opravičil zaradi zadnjih dogodkov, ki so st odigrali pred poslaništvom. Dnnnjskn vremenska napoved: Oblačno ponekod padavine in i>očtiae4i padec teiiujcra-turo. The Cleveland Press" o Ljubljani 99 Ahademični slikar Božidar Jaka c v svetovnem tisku in njegovi najnovejši portreti na našem dvoru Ljubljana, 28. novembra. Naš tist je pretekli mesec poročal o obisku zastopnika velikih ameriških dnevnikov g. Theo-dorja A n d r i c e. A, Andrica je bil na svojem vsakoletnem potovanju po balkanskih državah in se je pred odhodom iz Jugoslavije ustavil za več dni v Ljubljani, kjer se je sestal s prijatelji iz I Odkar je Ljubljana doživela osvoboditev izpod avstrijskega jarma, je zelo napredovala v literaturi, kulturi in gospodarstvu. Mnogo poslopij in javnih naprav priča o prosperiteti tega mesta. Edini nebotičnik na Balkanu, s 14 nadstropji stoji ponosno sredi Ljubljane. V Ljubljani živi več meni znanih Cleveland-čanov. Eden izmed teh je Božidar Jakac, znameniti jugoslovanski slikar. Jakac je daleč poznan ne samo v Clevelandu, temveč v vsej Ameriki, Živel je v Clevelandu nad eno leto in je portretiral mnogo odličnih Američanov. Jaz sem se najprej zglasil v njegovem ateljeju v Ljubljani. Jakac se je takrat pravkar vrnil iz poletne kraljeve rezidence ob Blejskem jezeru, kjer se je mudil več mesecev in je portretiral kraljico Marijo in njene tri sinove, med njimi tudi sedanjega kralja Petra II. Jakčev atelje je bil poln reprodukcij slik kraljeve družine. Na mizi je bil časopis z dolgim člankom o Jakčevem uspehu. Zdi se mi, da je Jakac dosegel sedaj ne samo umetniški uspeh, temveč tudi družabni. Je visoko odlikovanje biti pozvan h kraljevi družini in biti ves čas portretiranja gost ua dvoru. Napravil sem v Ljubljani več obiskov. Med njimi sem obiskal bana dr. Draga Marušiča, tudi bivšega Clevelandčana. On je sedaj visok uradnik. Mahnil sem jo tudi k Sv. Krištofu, kjer je g. Ka- s» Sli Pili . - ■ - -■<<■ Božidar Jakac: Komun, kral jica-mati Marija Amerike. Takrat je med drugim izjavil, da bo o Jugoslaviji mnogo pisal za veliko časnikarsko podjetje Scripps Hovvard Newspapers, ki zalaga s svojimi poročili 25 ameriških listov, med njimi dva večja dnevnika »The Cleveland Press« in »Newyork World Telegram«, ki izhajata oba v ogromni nakladi za naše razmere, v po 500.000 izvodih. G. Andrica je bil mož beseda, kajti v »The Cleveland Press« z dne 8. t. m. je pričel objavljati serijo člankov ▼ Jugoslaviji pod svojim stalnim naslovom »Andrica in J u g o s 1 a v i a«. V tem svojem prvem petkolonskera članku, ki ga prinašajo tudi drugi ameriški listi na prvi naslovni strani s tremi velikimi, odlično uspelimi slikami: mesta Ljubljane z gradom, s stolnico in s frančiškansko cerkvijo, akademskega slikarja Jakca, ko portretira na dvoru na Bledu takratnega prestolonaslednika, sedanjega kralja Petra II., in še posebej Jakčev portret princa Andreja, pričenja Andrica svoje vtise o Jugoslaviji z vtisi o »vratih Jugoslavije«, o naši beli Ljubljani: ., Ljubljana je name vedno vplivala kot zelo urejeno in disciplinirano mesto. Mislim, da je tam preveč discipline. Je majhno provincijonalno mesto bivše Avstrije, kjer žive uradniki urejeno življenje tn se trdovratno drže tradicij. s mmmm , > - ■ - ' • š Rlllfi«! ■ sm llllllll SllftllJJp mfflffl&mfflmmmmmmmM : . • ' ' .. ilii , - ' ■ . L ■ < -■ ' < - *. ., ,, -t -/ P ' pips® P Božidar Jakac: Romunski princ Nikolaj Vsaka naredba hna svojo soMtio in senčno stran. Tako tudi novi zakon o spolnih boleznih. Po-stavodajalec je imel gotovo najboljše namene, ko je izdal naredbo, da mora vsak ženin pred poroko predložiti oblastvu, pred katerim bo poroka, zdravniško spričevalo, da ne boleha za spolno boleznijo. Hotel je s tem zakonske otroke obvarovati gnilobe In nevarnosti spolnih bolezni. Kaj pa nezakonski otroci? Kdo pa te revčke obvaruje okuženja po okuženih roditeljih? Na te revčke je zakon popolnoma pozabil, in prav teh je in bo vedno več. Njihovi roditelji so večinoma ljudje, ki ee zaradi revščine ne morejo ali se iz gotovih slabih namenov nočejo poročiti. Spolnemu uživanju ee pa vendar nočejo odreči in posledica je vedno večje število nezakonskih otrok. Kdo jih nadzoruje, kdo jih preiskuje, so-li zdravi ali ne? In če jih je morda zdravnik spoznal za nesposobne za zakonsko življenje in rojenje, ker so s;>olno bolni, jim-li prepreči zakon o spolnih boleznih tudi izvenzakonsko očetovstvo in materinstvo? Posmehujejo se lahko zakonskim ln postavodajalcu, češ: »Kaj nam pa morejo?« Zakon o spolnih boleznih bi se moral ozirati tudi na izvenzakonske roditelje. Druga slaba st^an novega zakona je, da je uvedel za poroke nov, velik izdatek. Zdravniki zahtevajo za spričevalo 140 Din in še več. Koliko ženinov jih zmore? Spričevalo stane več, kot znaša vsa taksa za oklice, vpis in poroko. Revež je s tem izključen od poroke. Porok bo vedno mani. divjih, izvenzakonskih zvez Božidar Jakac: Zun. minister Bogoljub Jevtič zimir Zakrajšek župnik. Nova cerkev se pravkar dovršuje. Notranjščina te cerkve obeta biti najbolj zanimiva izmed vseh cerkva v Jugoslaviji...« Nadejamo se, da bodo poročila g. Andrice o nas tudi v nadaljnih njegovih člankih simpatična, in to tem bolj, ker je bil g. Andrica že opetovano na obiskih pri nas in se za razliko od drugih časnikarjev ni mudil le v naših centrih, temveč ga je vodila pot tudi na deželo. G. Andrica pozna dobro zlasti Dolenjsko, predvsem pa okolico Žužemberka ia Ribnice, po katerih sta prevzeli dve največji clevelandski koloniji Slovencev svoje ime. Tudi o priliki letošnjega obiska Jugoslavije je g. Andrica obiskal Dolenjsko in se sestal z Ameri-kanci, katerih naslove je dobil pri »The Cleveland Pressu«. Kako zelo se zanima ameriški tisk za naš »stari kraj«, dokazuje tudi pismo, ki ga je prejel te dni g. Jakac od velike ameriške časopisne agencije »United Press Associations of America« z naslednjo prošnjo: »... Kakor Vam je znano, oskrbuje »United Press Associations of America« vse ameriške liste z zanimivimi poročili. Ti časopisi se naravno zelo zanimajo za mladega jugoslovanskega kralja Petra II. Zanje je posebno zanimivo, da je ravno slikar, ki je znan v Zedinjenih državah, izvršil njegov portret. Zato Vas prosimo, da bi napisali, če Vam je le mogoče, članek za nas, in sicer z opisom mladega kralja, kako Vam je požiral, kaj Vam je rekel in druge zanimivosti o njegovi oseb-j nosti in karakterju.« Naš list je že poročal v nedeljski številki, da I se je vrnil g. Jakac iz Belgrada, kjer je imel priliko, da je dovršil na dvoru na Dedinju tri portrete romunske kraljice-matere Marije, dalje portrete romunskega princa Nikolaja, našega zunanje-: ga ministra Jevtiča in romunskega maršala in adju-tanta romunske kraljice-matere g. Zwiedineka. Prinašamo portrete, katerih reprodukcije so tudi j v dnevnem tisku že precej verne in dajo občutiti veliko slikarjevo dovršenost v izoblikovanju por-tretirančevih značilnosti. Zdravniško spričevalo za ženine | vedno več, če državna oblast ne bo posegla vmes. Seveda pravi zakon, da dobijo siromašni zaročenci spričevalo zastonj, ako ga jim izda državni ali samoupravni zdravnik. Toda kdo je siromašen po zmisiu našega zakona? Kdo ima pravico do brezplačnega spričevala? Posestnik je dandanes mnogokrat več j' siromak kot delavec, in vendar nima pravice do brezplačnega spričevala, ker ima posestvo. Delavec je oproščen taks, če ne plačuje na leto več kot 60 Din neposrednega davka brez doklad. Ali pa je oproščen tudi zdravniške takse za poročno spričevalo? Odgovori so različni. Zdrava pamet zahteva: Ce je država iz državnih ozirov predpisala za vse zaročence zdravniško preiskavo, bodi ta za vse brezplačna; drugače je pri sedanjih razmerah revnejšim zakon zabranjen ali vsaj preveč otežko-čen. To gotovo ni bil namen postavodajalca. Na krepkih stebrih pravih zakonskih zvez sloni blagor vsake države. Zato naj država zaročencem pot v zakon čim bolj olajša, ne pa otežkoči. Vel emo za to, da bodi naš rod zdrav in krepak, pa pravica in dolžnost bodi za vse enaka. Za državni blagor nastavlja država državne in samoupravne zdravnike; zato bi bilo najprimernejše, da samo tem poveri izdajanje spričeval za poroko; ti jih pa naj :zdajajo vsem brez izjeme iz državnih ozirov brezplačno, brez kolka in brez takse. Kdor pa zahteva izjemo in hoče dobiti spričevalo od zasebnega zdravnika. saiuo ta naj plača, drug pa niheel Vlažno • hladno, sedaj NIVEA Po burji, de>Ju ali snegu — ie zlasti potrebno, da varujete Vašo kožo pred vetrom in slabim vremenom, to pa storit- najboljše tako: vsak večer, predno greste s at. si nadrgnite kožo zelo nalahko z Nivea Creme. Koža bo postala vsled tega mehka in gibčna, a poleg tega tako odporna, da ji niti slubo vreme ue more škodovati. Vsled eucerita, ki se nahnjs v Nivea Creme, prodre globoko v kožo, ne da bi pustila siiai. in ie istočasno lirnmn » nn) in Hm Kanonik dr. Ivan Žagar umeščen Maribor, 29. novembra. Lavantinski stolni kapitelj je dobil danes novega člaua v osebi dosedanjega ptujskega prošla g. dr. Ivana Žagarja. Danes zjutraj se je vršilo v stolnici vmeščenje, ki je bilo za Maribor redka slovesnost. Instalacijo je izvršil prevzvišeni knezo-fikof lavantinski dr. Ivan Tomažič ob asistenci članov stolnega kapitlja. Ob 8 zjutraj je bil slovesen vhod v stolnico, nakar so slediili instalacijski obredi. Po svečani prisegi novoinštaiiranega stolnega kanonika in izročitvi kanoničkih insignij je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval novoumeščenec. Sv. opravilo se je zaključilo z zahvalno pesmijo. Slovesnostim je prisostvovalo mnogo ljudi. Med drugimi sta bila navzoča tudi kanonikov brat dekan novocerkevški in kanonik kolegijatnega kapitlja v Strassburgu na Koroškem Pavel Žagar in profesor v p. Kolarič iz Ptuja. — Novi lavantinski stolni kanonik dr. Ivan Žagar je bil rojen 3. decembra 1866 pri Sv. Petru v Sav. dolini), v Celju je dovršil gimnazijo, bogoslovje v Mariboru, bil nato kaplan v Smartnem na Pohorju, Slovenski Bistrici in Čadramu ter župnik in provizor na Dobjetn; študiral je bogoslovne vede naprej ter bil promoviran kot prvi kandidat na bogoslovni fakulteti v Ljubljani, dne 27. junija 1923. Dne 15. marca 1927 je prišel za prošta v Ptuj ter zavzemal to odlično mesto do odhoda v Maribor. Prazno mesto v lavantinskem stolnem kapitlju je zasedel mož, ki ga diči velika gorečnost za čast in slavo božjo ter krepka delavnost. Z velikimi uspehi, ki jih je dosegel na dušno-pastirskem in versko-or- ■Sfer i -. -v ^iižlIffiV^iflBB HeIIJL'' EHB MMjml ganizacijskem polju v dosedanjih krajih svojega delovanja je podal poln dokaz, da je poklican za odgovorno In delapolno mesto v lavantinskem stolnem kapitlju. Naj bi delovanje novega stolnega kanonika spremljal vsepovsod! božji blagoslovi Idrijski žlinkroii pred sodiščem Zanimiv proces t dr.Tavzes proti poštnemu uradniku Fajdigi Ljubljana, 29. novembra. Kazenski sodnik okr. sodišča v Ljubljani s. o. s. dr. Svet je danes ob 10.30 dop. uvedel glavno obravnavo v kazenski zadevi dr. Ivana Tavzesa, vršilca dolžnosti poštnega ravnatelja v Ljubljani, proti Hinku Fajdigi, poštnemu uradniku v Ljubljani. Gre za žaljenje časti. Dr. Tavzesa je zastopal dr. Josip Cepuder, odvetnik v Ljubljani, obtoženega Hin.ka Fajdiga pa dr. Vavpetič, odvetnik v Ljubljani. Zasebni obtožitelj ni bil navzoč, pač pa obtoženi g. Fajdiga Pred pričetkom obravnave je sodnik dr. Svet vprašal obtoženca, ali je mogoča poravnava. Obtoženec je izjaviil, da je načelno pripravljen za poravnavo, toda so take okol-nosti, da mu tega ni mogoče. Med dru.gim je g. Fajdiga izjavil: »Principijelno ne odklanjam poravnave, toda bojim se težkih posledic. Imam slabe skušnje.« Zastopnik zasebnega tožnika je zahteval, da bi dal obtoženec primerno lojalno izjavo. Obtoženec je nato pripomnil, da deloini obžaluje, toda v obtožnici je veliko^ česar ne more kar tako prenesti. Sodnik je nato ugotovil, da poravnava ni mogoča. Zasebna obtožba dr. Ivana Tavzesa. Vršilec dolžnosti poštnega ravnatelja za Dravsko banovino dr. Ivan Tavzes je podal po svojem zastopniku obširno obtožbo. Inkriminiral je naslednje okolnosti in dejanja Obtožnica najprej navaja, da ee obtoženi g. Fajdiga na T»ošti v Ljnbljani VII o njem izraža na skrajno zaničljiv način. Naziva ga »idrijski žlinkrof«. Če ga uradništvo naziva z besedo »direktor«, poseže obdolženec običajno vtnes z opazko: »Kakšen direktor, saj je le vršilec dolžnosti.« Vprašan od uradnice, zakaj da si pusti rasti brado, je obdolženec odgovoril v uradnih prostorih: »Dokler bo žlinkrof na direkciji, toliko časa bom nosil brado.« Napram tovarišem označuje dr. Tavzesa kot človeka, ki se grozmo maščuje nad vsakim, ki se mu zameri. Obtožnica nadalje navaja: Po razpustu Prosvetne zveze vodi ljub-" ljanski radio koinisarijat, čigar član sem (dr. Tavzes) vsled svoje uradne funkcije tndi jaz. Koncem avgusta 1934. je razposlala radijska postaja svojim abonentom vprašalne pole glede želj in graj. V vprašalno polo je obdolženi g. Fajdiga zapisal odgovor: »Ob nacijonalnih praznikih naj govore o nacijonalnih herojih, o članih naše priljubljene dinastije in o drugih vzvišenih osebah ljudje, ki imajo za to legitimacijo. Za govornike o prilikah proslav zgodovinskih in nacijonalnih in sploh proslav, ki imajo naeijonalno obeležje, naj govore v radiju ljudje, ki bodo v nacijonalnem kakor tudi v moralnem pogledu neoporečni. O tem naj se v bodoče vodi račune.« Vpra.šalni poli je bil priložen listek glede naročila revije »Naš val«. Zadevni listek je obdolženec vrnil s pristavkom: »Dokler bo pri radiju m pri predmetni reviji soudeležen na kakršenkoli način g. dr. Tavzes, prosim, da me s ponudbami ne nadlegujete.« Ta dejstva je zastopnik dT. Tavzesa stavil pod obtožbo in sodnik je za danes uvedel prvo glavno obravnavo. Tožnik je predlagal, da se uvede kazensko postopanje. Iz pismenega zagovora obdolženega g. Fajdigc. fte pred razpravo je zastopnik obdolženca dir. Vavpetič predložil obširen zagovor, iz katerega posnemamo najznačilnejše odstavke. Uvodoma poudarja obdolženec, da sploh ne more biti predmet posebne razora ve uvod obtožbe. ki nima zveze z dejanskim položajem. Izjavlja, da nastopa za vse svoje trditve dokaz resnice. Obtožba stavi j>od obtožbo cclo stvari, ki očitno ne spadajo pod sankcijo kazenskega zakona. Zasebni tožnik ni oni. ki bi bil pripravljen mi kaj odpustiti, f) zasebnem tožniku se nisem nikdar izražal zasmehljivo in ponižujoče. Prvih žalitev o »žlinkrofn« nisem nikdar tako tarokoi. Zagovor navaja, kako se je obdolženec seznanil z uradnico Josipino Stubljevo. Ž njo je vedno govoril le v uradnih prostorih, nikdar privatno. Navaja, kako jc prišla priča Štubljeva do službe. Poznal je dobro, kakšne študije ima. Napram njej je bil vedno previden. S poštnim ravnateljem je že dalj časa v sporu. To brez lastne krivde in proti svoji volji. To ni znano samo ljubljanskim poštarjem, marveč vsem v Sloveniji. Obdolženec v svoji vlogi nato opisuje, kako je bil premeščen s poštne direkcije na jx>što Ljubljana VIL Na ravnateljstvu je bil referent v prometnem odseku. Svojo službo je opravljal v polno zadovoljstvo. Bil je skrajno pre-viden. Zasebni tožnik je celo zahtevni od konzorcija lista »Poštar«, da ga odstavijo kot urednika. Glede pripomb v viprašaLni poli omenja, da je naročnik radija in je zaito imel pravico spisati svojo kritiko. Obtoženi poštni uradnik g. Fajdiga je predlagal naposled, da se zaslišijo različne priče. Zaslišanje obdolženega g. Fajdige. »Sodnik: »Priznate, da bi bili rekli »idrijski žlinkrof«? — »Ne!« — »Priznate, dn ste zaničljivo govorili, da ni direktor. Kakšen direktor, samo vršilec dolžnosti direktorja.« Obtoženec: »Konstatira.l sem samo faktiono stanje. Nikakor pa, da bi o njem govoril zasineh-ljivo. Vse je netočno in sama kombinacija.« — »Glede brade?««... Obtoženec: »Res setn rekel: Toliko časa jo bom nosiL dokler bo Tavzes vršilec dolžnosti direktorja.« Obtoženec je nato priznal, da je v eni kuverti poslal vprašalno polo radijske postaje in odgovor na naročilo revije »Naš val«. Ugotovil pa je, dn je dobil vprašalno |>oIo postaje in poziv na naročilo revije v isti kuverti in zato je tudi on odgovore poslal v isti kuverti. Ni imel t mislih zasebnega tožnika, ko je napisal o predavateljih, ki naj bi bili moralno in naeijonalno neoporečni. »Naš val« je privatno podjetje in linam pravico inreči o njem od,k lomite v in tudi povedati motive za odklonitev. Dokazno postopanje. ^ Sodnik je nato uvedel dokazovanje in zaslišal edino pričo poštno nradmjco Josipino Stubljevo. Priča Josipina Štubljeva ni prej poznala obtoženega g. Fajdige, dokler ni bila prestavljena na poštni urad v ši.ško. Med drugim je povedala: »Slučajno sem ga vprašala: Zakaj nosi brado? Odvrnil je: Dok,len- bo žlinkrof na direkciji, bom nosil brado.« Sodnik: »Kdaj je, rekel, da dr. Tavzes ni direktor, marveč samo vršilec dolžnosti?« Priča: »Se ne spominjam,« »Kakšen vtis ste imeli?« Priča: »Imela sem vtis, d a so bile besede omalovažujoče zarudi njegovega obnašanja. Besede: Kakšen direktor? je izgovoril rezko.« Priča nadalje ni mogla potrditi lnkriinini-ranili besed, da bi bil dr. Tavzes, kakor tc obtožnica očita, no izjavi obtoženca maščevalen, marveč je obtoženec te besede obrnil nt se, da se on maščuje, če se mu kdo zameri, Po zaslišanju priče Josipine štubljeve je sodnik dr. Svet razglasil rešitev, da se razpra-va preloži na nedoločen čas, da se izvedejo od obtoženca predlagani dokazi. Obtoženec ima nalogo, da v 3 tednih predloži zadevne dokaze. Požar pri Kotljah Kotlje, 28. novembra. Sinoči okoli 9 je zažarelo nebo v smeri proti Selam. Gorela je domačija posestnika Tratnika Maksa, pd. Dularja. Pogorela je hiša. V naglici so aomači in bližnji sosedje rešili iz stanovanjskih prostorov obleko ter nekaj malega oprave. Žilo pa, ki je bilo shranjeno v podstrešju, je vse zgorelo. Sreča v nesreči, da se ni vnelo gospodarsko poslopje, ki je od hiše oddaljeno le nekaj metrov. Tu so se sosedje, ki so prišli na pomoč, dobro izkazali. Požar je nastal vsled vnetja saj v dim niku. Posestnik je sicer zavarovan, vendar zavarovalnina n« bo krila nastale Skod*. Stran 4. dSLOVENBCc, dne 90l uurauftra 1584. Star. 27Sl Ljubljanske vest! t Kamelhar - hovertdehe - pupe tn še kaj Ljubljana, 29. nor. Kako Je nedavno v središču slovenskega kulturnega življenja, v beli Ljubljani, moj bistri nos izvohal sledove prastare germanske kulture, ki v idiličnem tihožitju podaje roko »vodečim odtenkom« naše trgovske slovenščine, sem že opisal v »Slovencu«, tepohalna odkritja »čistega k a -m e 1 b a r a«, »rje prostega pribora« (Rost-frei), »prvorazrednega« (erstklassig) blaga »td_, so nekega jezikoslovca tako navdušila, da mi je poslal pismo s tole kratko vsebino: »Cenjeni, prosim nadaljujte svoj potopis po preljubi nam napredni Ljubljani t Je zelo poučen in zanimiv. Prav posebno veselje pa bi ml napravili, če bi izvohali tudi kakšen, ali kakšno (vrag me Vieini, saj Se spolov ne znam več razločevatiI) »Veše-ral«, »Biglerajt, Speeeraj« in »Boke-raj«, katerih ne sme manjkati v nobenem velikem, modernem mestu .. .< Pisen se lepo zahvaljujem za laskavo pozornost Z »Vešeraji«, »BiglerajU, »Speceraji« in »Be-keraji« mu zaenkrat — žal — še ne morem po-•treči, vendar sem prepričan, da mi tudi zaželje-nega ne bo treba dolgo iskati, kajti bi bilo res Brauiotno za našo tako napredno Ljubljano, če ne bi Imela svojih »Vešerajevt... Pač pa je moja torba danes polna razne druge robe, ki bo jezi-koslovčevo znanje obogatila za marsikakšen redek biser. Dozdaj sem sicer obhodil šele tri ulice, ker me tare naduha in moram na vsakih deset korakov obstati ter globoko zajeti sapo, da me ne zadušL Na današnjem sprehodu me je ljuti kašelj kakor stekel pes popadel tam nekje v Lingarjevi ulici nasproti »Zajutrkovalnice« (ne: zajtrkovalni-ee). Zasidral sem korake pred trgovino z ljubkimi, igračkami in moje oči so takoj postale pozorne: v izložbi je visel bel papir z velikanskim napisom: »Pupe se sprejemajo v popravilo l< Glej, glej sem zadovoljno zabrundal in po-kimal z glavo, glej, glej, kako ginljivo skrbijo nekateri trgovci za nas, sprehajalce, da nam ne bi bilo dolgčas... Celo uganke so začeli sestavljati nam na čast in jih postavljati v izložbo. Te-te-te, saj pravim, mi — Ljubljančanu In sem se takoj lotil reševanja najnovejše uganke in napeto ugibal, kako neki morejo »pupe« same sebe sprejemati v popravilo. Rokus-pokus, sem godrnjal, tukaj ima pa prav gotovo coprnija svoje prste vmes! Pretrd oreh je bila ta uganka zame. Sele čez pol ure se mi je posvetilo v možganih: Heurekal Morda pa to ni uganka, ampak reklamni napis? Nak, ne boš, Jaka! sem odločno zamahnil z roko. Da bi naši trgovci tako malo spoštovali svoj materni jezik in ga tako neusmiljeno pačili — je izključeno, popolnoma izključeno! Če bi bila to reklama, bi se prav gotovo — glavo grem sta-vitl — glasila lepo slovensko: »Punčke (igračke) sprejemamo v popravilo«. Ker se pa ne glasi tako, ni nobenega dvoma: uganka jel Po tej važni ugotovitvi sein se napotil dalje. Takoj pred drugo trgovino me je kašelj spet popadel. Obstal sem, se pošteno odkašljal in začel z velikim zanimanjem motriti bogato zalogo razstavljenega blaga v tej izložbi. In sem na svoje neznansko presenečenje bral, da prodajajo v oni trgovini med drugim tudi »otročje odeje« (ne: otroške, prosim!) blago za »otročje plašče« (včasih smo rekali samo kakšnim starim dedom, ki jim je pamet opešala, da so otročji, danes so otročji tudi že plašči — napredujemo!), »moške vestje« (ne: telovnike, prosim!), »k o -v e r t d e k e< (ne: posteljna pregrinjala, prosim!), »Borhend rute«, »nove flanel borben-te (po vzgledu: blagovi, snegovi, nebovi) in še to in ono. Spet me je posilil kašelj. Fejl sem debelo izpljunil in odracal počasi proti Mestnem trgu. In sem tam imel priliko videti reči, ki so me še bolj utrdile v živi veri, da naša bela Ljubljana, prestolnca Slovenije, napreduje z velikanskimi Skoki. Dokaz: pred leti, kajne, smo poznali samo tapestne ure. Dandanes si pa lahko že vsak kmet nakupi tudi »zapesnih ur« zvrhan koš (črno OBRTNIKI! V nedeljo 2. decembra ob pol desetih dopoldne vsi na zbor v »Union«! na belem namreč stoji v izložbi trgovine t zlatnino: »Zapesne ure«). Zlati vek zdaj gospodinjam našim pride: kupovale bodo na trgu peso, okrašeno z lepimi »zapesniini« urami... Nekaj korakov dalje od »zapesnih ur« si lahko nabaviš »luksuz gravuro« in še nekaj korakov dalje »k a p n e«, takoj nato pa »najbolje milo« (ne: najboljSe, prosim!) za umazane roke. Skoda, škoda, da tudi takšnega čudodelnega mila ne prodajajo nikjer, s katerim bi lahko temeljito očistili našo umazano Ljubljano vseh takšnih in podobnih madežev, ki nas sramotijo pred kulturnim svetom. -čič. Miklavžev večer v Uniona dne 5. decembra ob 7 zvečer V nedeljo, i. decembra se z&Sne v Unioivn pred veliko dvorana ob devetih dopoldne predprodnja vstopnic in traja do ene popoldne. Predprodnja se vrAi J KI Um n vsak dnu od 15 do 19. — Cene vstopnicam ko znižane, ln sicer: družinske v parterju po 12, 1» in 8 Din; otroške (to Jc za one otroke, ki Jih obdari Miklavž) ix> 2 Din; balkoimki sedeži po 10 Din; galerijski sedeži po 8 Din; BtoJiSCa po 5 Din. — Darilo za otroke in odra-slo se »prejemajo v predprodajl. Trosimo ln opozarjamo cenjeno občinstvo, da si vBtoimice pravočasno pre«krbl že v predprodajl, ker ni tekljtifpno, da nn dan prireditve ne bo mogoče več pcwtre<5i z njimi. © Spored novinarskega koncerta t. decembra ob 8 zvečer v veliki dvorani »Uniona«: »Prolog o smrti in življenju«. Spominske besede pesnika g. Alojzija Gradnika, posvečene viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Deklamira član Narod, gledališča v Ljubljani g. Emil Kralj. — Državna himna. — I. L. M. Skerjanec: »V onom črnem lese« (zloženo nalašč za to priliko). Izvajata Orkestralno društvo Glasbene Matice in godalni orkester držav, konservatorija pod vodstvom L. M. S k e r j a n c a. — II. a) J. Pavčič: »Otožnost«. b) E. Adamič: »Darovanje neveste*, c) J. Pavčič: »Pa moje ženke glas«. — Tri narodne pesmi priredil za glas in godalni orkester L. M. Skerjanec: poje ravnatelj drz. konservatorija g. Julij Betetto s spremljavo godalnega orkestra. — III. V. P. J. Čajkovski: Pecco elegio, prvi stavek v spomin skladatelju Robinsteinu. Izvaja trio Karlo Rupel (violina), Bogomir Leskovic (violinčelo) in Marjan Lipovšek (klavir). — IV. Sest priprostih pesmi. Poje Akademski pevski zbor, dirigent g. Fran M a -rolt. — Po odmoru: V. O. Dev: »Kanglica«. J. Pavčič: »Pastirica«, poje operna pevka gdč. Zvoni-mira Zupevčeva, pri klavirju dirigent ljubljan. opere g. Niko Str i tof. — VI. »Dekle v vrtu zelenem stoji« in »Rasti mi, rasti, travca zelena«, dve narodni v hannonizaciji dirigenta ljublj. opere g. Ani. Neffata. »Ce so tiste stezice«, koroška narodna v harmonizaciji g. J. Ravnika, poje operni pevec g. Josip Gostič. Pri klavirju dirigent ljubljan. opere g. Niko Štritof. — VII. O. Dev: »Barčtca« (primorska narodna), M. Tome: »Med cvetlicami po logu« (belokranjska narodna) in E. Adamič: »Ženka mi v goste gre« (idrijska narodna). Poje mešani zbor pevskega društva Ljubljanski Zvon. Pevovodja g. Dore M a t u I. Tel 31-62 KINO KODELJKVO Tel 31-62 Drevi in jutri ob 8 dvojni spored: »Benečanska noč« (Tino Pattiera) in »Moderni Robinzon« (Douglas Fairbanks) 0 Rezervnim častnikom. Notico, ki smo jo objavili pod tem naslovom v včerajšnjem »Slovencu«, popravljamo v toliko, da so na dan 1. decembra rezervni častniki obvezni biti pri službah božjih v cerkvah svojih veroizpovedi. Obleka službena z ešarpo. 0 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi svoje člane, da se udeleže danes ob pol treh pogreba blagopokojnega g. učitelja Pavla Gorjupa. Pogreb pojde izpred hiše žalosti Kongresni trg 4 na pokopališče pri Sv. Križu. Blagopokojni gospod učitelj Pavel Gorjup si je v teku dvajsetih let, ko je poučeval petje v Rokodelskem domu, pridobil za društvo izrednih zaslug. V znak hvaležnosti ga bodo člani, posebno pevci spremili na poslednji potL Bog gn bodi plačnik ca njegovo požrtvovalno delo v Rokodelskem domu! O Miklavžev večt-r za otroke v beH dvorani »Uniona« priredi 5. decembra ob 5 popoldne Kršč. žensko društvo. Darila bo društvo sprejemalo isti dan od 1 do 4 popoldne v beli dvorani. Vstop prost © Rezervni in vpokojeni častniki, vojaški uradniki in častniki v ostavki, ki žive v Ljubljani, bodo prisegli Nj. Vel. kralju Petru 11. ustuieno in pismeno v nedeljo, 9. decembra 1934 v vojašnici Vojvode Mišiča na Taboru, kjer se morajo zglasiti v uniformi točno ob 9. Kdor nima uniforme, naj pride v civilni obleki. Pismeno prisego naj vsakdo napiše že doma e datumom 9. decembra 191)4 ter naj jo prinese s seboj. Vzorec pismene prisege dobi med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7-1, soba št 1, kjer naj se najkasneje do 4. decembra t. 1. zglase tudi vsi oni častniki, ki niso rimskokatoliške vere, ter vsi oni, ki še niso prijavili svojega sedanjega stanovanja. 0 Kino Kodeljevo predvaja drevi in jutri ob 8 dvojni spored »Benečansko noč« (Tino Pattiera) in »Modernega Robinzona« (Douglas Fairbanks). © Muzejske zbirke bodo za splošen, brezplačen nedeljski poset odprte le še prihodnjo nedeljo, 2. decembra t. 1. od 10 do 12 dopoldne. O ponovni otvoritvi v prihodnji spomladi bo izdano posebno oznanilo. Posetni red za posamezne plačane obiske med tednom in za brezplačne oglede šol, korporacij in prosvetnih organizacij pa s to zimsko za-tvoritvijo nedeljskega poseta ni nič prizadet. © Gosta megla v Ljubljani. Vse dni tega tedna pritiska nad Ljubljano in okolico pravcata londonska megla. Zjutraj je velika slana. Megla pa ni samo v Ljubljani, marveč tudi po vseh dolinah in ravniinab Slovenije. Jutranji mraz znaša navadno —3° C, visoko je barometersko stanje, kar pomeni, da bo vreme z meglo trajalo še nekaj dni. Letos v novembru je padlo vsega 158.5 mm dežja, dočim letos oktobra 111 mm. Lani so bili novembra veliki nalivi, ki so povzročili silne povodnji, tako, da je bilo Barje vse zalito in že kmalu nismo imeli tako velike povodnji na Barju. Največji nalivi so bili letos 11. novembra. V zadnjih letih je bil najkrasnejši november 1. 1930, ko je v 13 dneh padlo samo 81.3 mm dežja. © Kokainisti pridejo pred sodišče. Za sredo decembra je razpisana velika kazenska obravnava proti »kokainistom«, ki so prodajali po Ljubljani in drugod »kokain« v obliki sodabikarbone. Obtoženih je vsega 25 oseb. K razpravi je vabljenih 22 prič in bo obtožeuce zagovarjalo 6 ljubljanskih odvetnikov. © Nekaj glavnih dobitkov efektne loterije »PoStnega doma« je razstavljenih v izložbah tv. A. & E. Skaberne, Ivan Jax in sin, A. Goreč, B. Žilič in »Alpina«. Žrebanje nepreklicno 8. decembra t. L © Kličite telefon 34-21 za nujna elektro-popravila, podjetje Havliček Fran, Sv. Petra c. 5. Ljubljana - brez naslovov? Kdor hoče v Ljubljani kaj veljati, mora imeti odličen naslov; ne ravno naslov svojega stanovanja, ampafr svoj naslov: ravnatelj, nadzornik, sodnik, doktor ali karkolL Najmanj, kar mora biti pravi Ljubljančan, če hoče imeti kaj kredita, je »predsednik« ali vsaj »svčtnik«. Če res kje kaj »svetuje« ali pa kod »predseduje«, je postranska reč — glavno je naslov. Kdor nima naslova, se se oženiti ne more, ker »starega« brez naslova tudi najstarejša Ljubljančanka ne mara. Na Turškem pa za naslove ne marajo več. Tako poroča dunajska »Neue Freie Presse«. Ta list sicer nič ne vi o tem, da bo dobil predsednik turške republike častni naslov »Ata-turk«, kakor to pripoveduje ljubljansko »Jutro« svojim ljubljanskim prijateljem (gotovo ne iz hudobije, ampak za kratek čas), pač pa pravi, da bodo vsi stari naslovi — odpravljeni. Hvalimo Boga, da živimo v Ljubljani in ne na Turškem! Le pomislimo, v kakšnih zdregah bodo turške gospe v Ankari, ko bodo prihajale dopoldne s svojimi košarami na trg! Tam bo vse kar mrtvo in nič več se ne bodo gospe pozdravljale z »dobro jutro, gospa inšpektor« ali pa »klanjam se, gospa direktor« in podobno,. ampak vse bodo kar same navadne »gospa Ibrahim«, »gospa Mula-him« ali pa celo »gospa Ataturk«! Sicer imamo tudi v Ljubljani križ z naslovi, odkar so se pojavili razni »ena-tri« ali pa »tri-pet-sedem«, kakor igrajo ljudje pri »Kočevarjih«, ampak nekaj naslovov smo le še rešili. Na Turškem pa kar nič, nič! Še »predsednikov« jim niso pustili... — Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki dooeza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe. Ljubljana uvozila oktobra nad 635.000 kg sadja Statistika mestnega dohodaritvenega urada navaja, da je bilo letos uvoženo v Ljubljani 639 tisoč 139 'tg domačega sadja U raznih krajev Slovenije, zlasti jabolk in hrušk, ki jih ne morejo štajerski sadjerejci vnovčiti v inozemstvu in skušajo jabolka prodati vsaj doma na raznih trgih. Dovoz jabolk in hrušk iz Štajerske je bil ogromen, kar pojasnjuje zlasti dejstvo, da »o štajerski sadjerejci dovažali v Ljubljano jabolka na velikih tovornih avtomobilih. Zato je oktobra mitnica na Dunajski cesti zaznamovala največji uvoz, namreč 150.804 kg. Na glavni kolodvor je prispelo 109.316, skozi mitnico v Metelkovi ulici je šlo 111.355, na Dolenjski cesti 30.247, na Poljanski cesti 60.328 in na Zaloški cesti 51.137 kg. Na ostalih mitnicah so bile zabeležene malenkostne množine sadja. Lahko računamo, da je Ljubljana oktobra izdala za sadje najmanj 2 milijona dinarjev. Morilec Jahant odpeljan v Maribor Ljubljana, 29. novembra. Dva orožnika ljubljanskega orožniškega poveljstva sta snoči z mariborskim potniškim vlakom odpravila v zapore mariborskega okrožnega sodišča 32 letnega Viktorja Juhanta, morilca tvojega rojaka, 32 letnega Stanka Hacina, ki je t njim krošnjaril s ščetkami in krtačami po Štajerskem. Še ponoči sta orožnika pripeljala morilca Juhanta v Maribor ter ga izročila mariborski upravi zaporov okrožnega sodišča. Juhant je drugače zakrknjen zločinec, ki ne kaže posebnega česanja, da je umoril svojega znanca zaradi 150 Din. V Ljubljani sta ga na okrožnem sodišču zasliševala preiskovalni sodnik s. o. s. g. Jože Rus in njega namestnik sod. pripravnik dr. Umnik Viktor. Juhant je obema, kakor tudi na policiji, v podrobnostih opisal, kako je izvršil umor nad tovarišem Hacinom. Cinično je pripomnil, da ga je umoril, ker sta se poprej skregala zaradi denarja. Jod proti skternzi broni in t> sfati za živce, mangan za kri magnezij za lole in jetra, litij proti srčni kislini težka kovine za protoplazmo in žleze, ogljikovo kislino za srce in i le kalij za ledvice, kalcij proti vnetju kalario, žveplo - roti i evmi alkalije proti ie-lodčni k siini. in še mnoge druge /dravilne mineralne proti nasta-ajanju kamnov, kriem itd.: vse te se*tavtne vsebuj zmed nnnerainih vod cele Jugoslavije samo znana RADENSKA Zato e lako dobra, pitna in zilraval Ptuj Obfnj zbor strelske družine v Ptuju, V nedeljo, 25. t. m. je imela Strelska družina svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil komandant mesta g. major Stanojlovič. Najprej je pozdravil navzočne zborovalce, nato pa je imel prav lep govor, v katerem je med drugim utemeljeval potrebo, vzgajati mladino v streljanju. — Sledilo je tajniško poročilo, iz katerega je posneti, da šteje družina 200 članov; v preteklem poslov, letu so se strelci pridno vadili v streljanju, in sicer je bilo oddanih 1800 strelov. — Glasom blagajniškega poročila je imela družina čez 8000 Din denarnega prometa, in sicer je bilo 5000 Din dohodkov in 3000 Din izdatkov. Članarino so določili na 24 Din letno. — Pri volitvah je bil izvoljen po večini dosedanji odbor z majorjem g. Stanojlovičem kot predsednikom. Smrtna kosa. V Rogoznici pri Ptuju je po dolgi mučni bolezni umrl Jozel Zelenko, sin posestnika v Novi vasi. Star je bil šele 10 let. Združenje trgovcev za okolico v sodnem okraju ptujskem objavlja vsem članom, da so trgovine i. decembra ves dan zaprte. Avtomobilska nesreča. V torek, 27. novembra proti večeru se je dogodila pri Sv. Andražu v SL gor. avtomobilska nezgoda, ki pa se je razmeroma ugodno iztekla. Ob navedenem času je vozil pol-tovorni avto, last ptujskega mesarja in prekaje-valca Franca Urbana, proti Sv. Andražu. V bližini cerkve je avtomobil na zelo ostrem ovinku zdrknil s ceste v prepad in se popolnoma razbil. V kabini so bile tri osebe, od katerih sta dve osebi dobili lahke poškodbe, medtem ko je sin lastnika avtomobila Jože! Urban dobil nevarne poškodbe na glavi in jeziku. Ptujski reševalci, ki so bili pozvani na kraj nesreče, so ranjenca prepeljali v ptujsko bolnišnico. Precejšnjo škodo trpi lastnik avtomobila. Kulturni obzornik R. Stolz: Izgubljeni valček Operetna premiera V operetni repertoar naSega gledališka smo dobili novo Stolzovo opereto »Izgubljeni valček«. Snov bo našemu občinstvu menda po večini že znana, saj je zgrajena popolnoma po prvotni filmski opereti »Dvoje src v tričetrtinskem taktu«, ki ee je v ljubljanskih kinogledališčih že večkrat izvajala in je glavni valček postal svoj čas celo priljubljen šlager. To delo tedaj zase ne zahteva kakega posebno globokega razmotrivanja. Lahka ljubavna snov je v njem prav prikupno obdelana ter povezana z dogajanjem ob nastajanju nove operete in odstiranjem sicer neumetniških momentov, ki pa vendar soodločujejo pr: ustvarjanju takega dela pri libre-tistu kol komponistu, pa zakulisno stopajo tudi med vzroke za uprizoritev. Sicer je vsemu primešana malce naivna komika in ne prav resen sentiment — pa kdo si predstavlja opereto brez tega. V celoti pa je delo — prikrojeno okusu dunajske operete — na oprejemljivem nivoju. Poslužuje se sredstev, ki spadajo še vedno v okvir čistega estetskega okusa, brez souporabe tendencijoznih spojin, usmerjenih na vzbujanje vzporednih izkustvenih primarnih občutij; prav na slednjem ee namreč sicer moderna dela te vrste tako rada naslanjajo, da dosegajo pri občinstvu »umetniški« učinek. V ostalem se delu pozna, da ni zlito prvotno z operetno formo, in tudi ne toliko srečno predelano, da bi vzdržalo vseskozi napeto linijo in ne zapa-dalo vmesnim zastajanjem, ki puščajo, da dojema-lec od časa do časa zdrkne z ravne notranje napetosti in se zato v vijugasti črti ne more prav vzpeti do končnega polnega zadoščenja. — Temu nedo-statku tudi ne more prav odpomoči prikupna glasbena snov, ki eicer nima v sebi kakih posebnih umetniških širin, in jih po svojem namenu najbrž tudi ne zasleduje, ki pa vendar ni brez eetetakih vrednot in tudi ni borna na občutjih. Vn.l.nrUor lo damtt rw\ Aahi vnoUaVnr mn«Trt , j.. 1 «.»> " I >V • ju UM...H J." *■ V — . T--- . . -i - - -- -X. . - - 0 - vrlina in ii ta moramo priznati. Kajti po eni strani Je dirigent A. Neffat, ki je vodil glasbeno stran, položil dosti truda v evoje delo, kar se je javljalo v točnosti, doslednosti in elanu izvajanja. Po drugi strani pa je režiser Ciril Debevec zajel vso snov v njenem jedru, jo prikrojil po možnosti stilu dunajske miselnosti v igri in sceni ter jo izdelal in postavil na oder resno, morda celo preresno za pretežno po zabavi brepenečega gledalca, ki je i pač občutljiv za kratitev razigrane veselosti. Kar se tiče igralcev, pa zopet etara trditev: če že hočemo imeti opereto, moramo imeti najprej bazo zanjo. In to je privlačna eubreta in njej adekvaten partneir. Ker pa tega danes nimamo, je vsa opereta na trhlih nogah in se ves trud prav ne obnese. Ga. Ribičeva v vlogi Hede in g. Janko v vlogi komponista sta sicer dala svoje v lepi meri, a zadostiti okusu operetnega občinstva prav le ne , zmoreta. — Največ vedrine sta vsekakor prinesla v stvar dramska igralca g. Daneš in g. Sancin (ki se je kar izkazal tudi kot pevec takega žanra). Ga. Poličeva je lepo izpolnikt svojo vlogo operetne pevke. — G. Peček je postavil tipičnega gledališkega ravnatelja, g. Zeleznlk v konstraslu maske in osebe posrečen, komičen pojav. — Izklesan komičen lik je izoblikoval g. Zupan v vlogi sluge, kar vnaša mnogo šegavosti v ambijent. — Ga. Kogojeva pa je erečno gospodinjila. — Celo'o eo dobro izpolnjevali še ga. Jeromova in gg. Siniončič, Erklavec in Jarc. — Plese je prikladno našludiral g. Golovin. Prevedel Je besedilo primerno opelernamu slogu g. Pavel Debevec. Občinstvo se Je premieri odzvalo v polnem Številu. Nekaka razočaranost pri njem pa kljub delnim pogreškom dela vendar namiguje, do je oku«, ki sprejema z ontuzijazinom »Belega ko-! njifka« in »Sv Antona«-, pa ostaja hladen ob -Iz-: gubljenem valčku« že sumljivo zdrknil navzdol. Videant coneules! — V. U. Ljubljanska drama: Žalujoči oslali Za sedemdesetletnico Branislava Nušlča so vsa tri gledališča v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu isti večer uprizorila njegovo komedijo ^nlujoči onStli« Ljubljanska Drama je ta spomin proslavili! lwc.z vsakih drugih slovesnosti, pač pa ee je Gledališki j list spomnil pisatelja e člankom o njegovem delu 1 in njegovih igrah pri nas. »Žalujoči oslali« so ves večer prav živo budili epomin na ne]x>mirljivo Nu-šičevo komiko, zato je bilo občinstvo v svoji dobri volji gotovo iz srca hvaležno jubilantu, kakor tudi igralcem. O igri spregovorimo še nekoliko več. Mariborsko gledališče Dr. Maksa Alsberga »Konflikt«, dramo v sedmih slikah, ki jo je prevel Fedor Gradišnik, je režiral novi režiser in član gledališča, Milan Kosič. Kakor je bila režija drame sicer dobra, z vnemo naštudirana, inscenacija ni povsem zadovoljila. Vidi se, da se naši režiserji za inscenacijo, ki bi odgovarjala sodobnemu hotenju, še bore. V Alsbergovi drami je dvojni »Konflikt« — v duši odvetnika Bohlena in med materjo ter njenim dejanjem in sinom — z neusmiljeno natančnostjo izdelan tako, da pritiska kar strahotno na živce. Odvetnika Bohlena je igral Vladimir Skrbin-šek s tako notranjo inteligenco, da je postavil na oder postavo, ki je človek ne more zlepa pozabiti. Bil je močan v podajanju pritajenih čuvstev in silen v afektu, ko te obnavljal pred sodnikom svoj i zagovor. S Savo Severjevo je mariborsko gledališče mnogo pridobilo. Že po tem, ko sino jo videli sedaj v dvojni vlogi, v Idealnem soprogu in tu v Konfliktu, lahko trdimo, da je njena stvari-teljska moč velika. Tam intrigantka, svetovnjaška dama, tu mati, zlomljena, s strašno Iragiko v srcu. In mater, Kristino KUhne, je zajela tako iz globin in prepričevalno, da se je videlo, kako se trga srce ! v njej v tej strahotni borbi. Prehodi v njeni igri so oili ubrani, podani z velikim doživetjem. Sina Krištofa je igral Rado N a k r s t. Mladostni afekt intt je ušel včasih morda za spoznanje preburno in preglasno, siccr pa se je ves čas držal na višini, ki jo drama zahteva. Oseba Horna, direktorja dežel- j nega sodišča v pokoju, je sama po sebi boli pomirjevalna, manj aktivna kot spremljajoča in Milan K oš i č je bil kot liorn prav dober. Igral je vedno lejjo enotno z glavnimi osebami in je ves čas s svojo igro podpiral stopnjevanje čuvstev in borb v drami. Judi z njim je mariborsko gledališče pridobilo. Prav svoj, poseben tip je ustvaril s Konradom Schmitihalsom Pavle Kovič, ki ie bil i zboren v maski in ieri. Postavil je ua oder kakor iz življenja izrezano postavo in dajal drami življenja, da se je pritisk teže psi ho logični h zaplet-ljajev lajšal in da se je okolje vedrilo. Pravi tip vestne, skrbne in čujoče tajnice je bila tudi Slava Gor ni ko v a kot Jenny Zerb; bila je realna, resnično kakor iz pisarne postavljena na oder. Milena G o d i n o v a kot nečakinja Liza je bila še vsa za-četniška lako v nastopu, kakor posebno še v besedi. Kaže talent in veliko prizadevnost, toda v njeni igri je še mnogo le hotenega. Tudi Pavle Ras-berger kot Linsmayer je bil premalo povezan v igro, dasj je hotel biti trgovsko stvaren in umerjen v čuvstvih, vendar je stal nekako ob strani. Edo Verdonik kot praktikant in Fran Blaž kot sodni slu^a sta ti dve epizodni osebi pač skušala |xidati tako, da igre ni v ničemer motilo. Lep napredek se opaža na našem odru v iz-govarjavi in jeziku sploh. Motili so le že pri Idealnem soprogu in v tej drami nekateri napačno na-glašeni nedoločniki. Odkod je prišel ta akcent? Gugalnica Olge Scheinpftugove je bila sicer veder, toda dokaj plitev oddih. V tej veseloigri, v kateri nikjer ni prave življenjske globine, je vse polno starih pripomočkov, ki vzbujajo smeh, tradicionalnih dovtipov in resnic. Življenjskih ne-mogočnosti v igri kar mrgoli. Življenjsko uetno toče so tudi osebe in njih dejanje in ravnanje. Re-iral je Jože Kovič. Režija sama je bila posrečena. Milena Zakrajškova je bila dobra samo kot gospa Mery, kot kuharica ne več. Prav nasprotno je bilo pri Slefi Dragulinovičevi, ki je bila kot kuharica Mary mnogo boljša kot pa pozneje, ko je iz obogatele in preoblečene kuharice le preveč pogledala prava dama. Prav naravna in sodobna jc bila Danica Savi nov a kot sobarica Marion. Najbolj izvirna je pa bila pač Elvira Kraljeva kot služkinja Marijana. Pristen, pri-roden je bil Vaclav Danila G o r i n š k a , ki je igro tudi najbolj vedril. Gorinšek je ustvaril tako naravno komično postavo, ki je že z nastopom samim vzbujala smen. Glas mu je sicer včasih padel z ravnine, na kateri bi se bil moral držati do konca. Igralsko dober, čeprav tu in tam malo pre-buren in prečuvstven, je bil Vena Franja Blaža. Dokaj izrazita postava je bil Maksa Ftt r i j a n a notar, ki jc v veseloigri kot tak življenjsko kar neresničen in skoraj nemogoč. — Vsa igra je bila zelo živahna, včasih še kar preveč. Pri bolj umirjenem igranju bi biLa komika učinkovitejša. Korupcijska razprava v Belgradu Sesti dan je bil zaslišan Aleksije šoškič, tajnik razsodišča v sporu med našo državo in Ringhofer-jevimi tovarnami. Soškič je na razpravi popolnoma spremenil svoje izjave pred preiskovalnim sodnikom, tako da sta ga morala tako predsednik sodišča kakor državni pravilnik na to ponovno opozoriti. Po pričevanju Soškiča bi moral najprej dobiti mesto tajnika v razsodišču Lontkijevič, pozneje pa je na posredovanje njegovega prijatelja Jovovica dobil to mesto on; zato pa ie moral obljubiti, da bo dal 10.0C0 Din honorarja Lontkijeviču, kar je pozneje tudi storil. Ko so določali honorar, ni bil prisoten. Izjavil ie, da ga je bolelo podcenjevanje, da so drugi dobili 150.000 Din honorarja, on sam pa samo 60.000 Din. »Saj sem tudi jaz dovršil pravne nauke!« Na njegovo zahtevo so mu zvišali honorar za 25.000 Din. Jovovič ni hotel sprejeti menice, ker je »državni uradnik«, ampak je zahteval izplačilo v obveznicah vojne škode. Šoškič je na današnji razpravi tajil, da bi bil kdaj komu izjavil, da bi moral Jovovič od svojega honorarja plačati sodniku Ra-fciču 20.000 Din, ker je propadel s svojim predlogom, da bi Rakič postal tajnik, jovovič je podal KAVA HAG m n&Škodijura Kaj pravite? Zasluinim ljudem postavljati spomenike je prav lepo in tudi pri mis je ta navada te jako slara: mi inutmo obilico spominskih ploši iz kamna in brona, imamo tudi precej doprsnih kipov in nekaj tudi »celih* spomenikov v dcieli. Nekaj na javnih trgih, ie vet pa nn pokopališčih, kakor se zdi ljudem pni primernejše- Namesto spomenikov pa darujemo prav lepe denarje ludi za dobrodelne ali pa za domoljubne ustanove, ki so ie lepii spomeniki, kakor pa kipi iz brona ali kamna. Pri izbiri takih ustanov pa nimamo vedno po-tebno srečnih rok. Ali drugače povedano: nismo vedno posebno pometni. V no it dcieli razsaja jetika. Takih bolnikov imamo pri nas baje 50.000. Za te bolnike zahtevajo dobri ljudje posebno bolnišnico ali pa ludi več bolnišnic. To je gotovo človekoljuben namen. Pa tudi takih ljudi imamo v deželi precej, ki jih je telesno in duševno uničil — alkohol. In takih, ki jih je uničilo vsakdanje naporno delo. Vsi ti ljudje so brez dvoma pomoči potrebni in prav mnogo naiih odličnikov, ki so vredni spomenikov, bi moralo pomreti, da bi dobili dovolj ustanov. Kaj pa pravile Vi, g. urednik: Ali ne bi bilo boljše gledali na liste in skrbeti za tiste, ki ie niso bolni in pomoči potrebni? Ali je to pametno, človeku najprej prodajati n. p. alkohol, potem ga pa zdra viti i1 Ali je pametno ljudi potiskati v za-duhle kleti brez zraka in sonca in jim pljuča polniti z bacili jetike, potem jih pa hoteli reševati? Ampak je ie lako: mi sekamo najprej gozdove in prodajamo les za vsako malenkost, če pa začne dreti voda preko goličav v doline in pustoiiti polja, pa vpijemo, da je treba regulirati divje hudournike — dokler so pa rastli gozdovi, so ti regulirali vode kar sami in zastonj, brez vsakih fondov in ustanovi Avtomobil povozil deklico Slov. Konjice, 27. nov. Včeraj okrog pol ene je neki avto vozil po cesti skozi Konjice. V tislem hipu je hotela preteči cesto 7 letna deklica Angela Videčnik. Avtomobil jo je podrl in povozil. Šofer je takoj ustavil vozilo. Otrok je ležal na tleh s prebito lobanjo in z zmečkanimi prsi. Prihitel je zdravnik dr. Go-ričar, ki je nudil otroku prvo pomoč, šofer je nato naložil otroka na avtomobil in ga odpeljal v celjsko bolnišnico. Kakor pripovedujejo priče, ki so videle, kako se je zgodila nesreča, ne zadene šoferja nobena krivda. Deklica je pritekla čez cesto tik pred avtomobilom in šofer ni mogel več pravočasno ustaviti avtomobila. Preiskava, ki je v teku, bo končno dognala, kdo je zakrivil to nesrečo. Koledar Petek, 30. novembra: Andrej (Hrabroslav), apostol. Ta mesec se je dan skrčil od 10 ur za t uro 14 minut na 8 ur 46 minut Osebne vesti — Poročila sta se včeraj v župni cerkvi v Si-žki uradnica Vzajemne zavarovalnice gdč. Anica Zalarjeva, zvesta in pridna članica naših društev, predvsem pevskega društva »Ljubljane«, in gosp. Mirko Pust, inženjer V. armijske komande v Nišu. Med poročnjm obredom j« zapel dva samospeva operni tenorist g. Jože Gostič, ki ga je na orglah spremljal pevovodja »Ljubliane« g. prof. dr. Anton Dolinar. Mlademu paru naše iskrene čestitkel = Diplomirani so bili včeraj na juridični fakulteti v Ljubljani: g. Penko Lojze iz St. Petra na Krasu, g. Primožič Lojze iz St. Ruperta in g. Velkavrh Janez iz Horjula. = Iz aodnopisarniške službe. Od okrajnega sodišča v Črnomlju je premeščena k apelacijskemu sodišču v Ljubljani zvaničnica Pepina Lumpretova, Za dnevničarje-zvaničnike so imenovani pri okr. sodišču v Ljubljani Mirko Rihter, v Črnomlju pa Ljudmila Biziljeva in pri okrajnem sodišču v Novem mestu Olga Felicijanova, vsi iz Ljubljane. Na apelacijskem sodišču je veliko prošenj za namestitev pri sodiščih. Apelacijsko sodišče jih je zaznamovalo, toda nadatjnih prošenj ne bo več sprejemalo. — Poročila sta se v Višegradu pri Sarajevu g. Stanko J e c e 1 j, geometer, in gdč. Dragica V u -1 e t i č e v a, hčerka hotelirja v Vei dištu. - Obilo sreče! Ostale vesti — Glavna skupščina Glavne zadrulne trese za kraljevino Jugoslavijo bo dne 2. decembra ob 10.80 v Zagrebu v dvorani banske posvetovalnice (bivše Hrvatske sabornice), Gornji grad, Trg Stjepana Ra-diča. Udeležencem je dovoljena polovična vožnja z G. d. br. «5)152-34 od 14. novembra in kupijo na odhodni postaji posebno izkaznico za 5 Din, na kateri se jim bo v Zagrebu dalo potrdilo o udeležbi nn glavni skupščini. Na podlagi tega potrdila velja vozni listek od odhodne postaje do Zagreba tudi zji vožnjo nazaj. Vprašanje okrol. živinozdravnika v Višnji gori. Kako leto bo že minilo, odkar je Višnja gora ločeno mnenje, ker bi mu bilo težko razsoditi v korist češke firme, ker je bil za sodnika določen od tuje države. Na koncu zasliševanja je Sožkič obžaloval, da ni tudi sam na zatožni klopi, ker bl mu tako ne mogel nihče očitati, da je kriv današnje razprave. »Ce bi mi sodniki razsodišča pravilno odmerili honorar, ne bi nikoli prišlo...« — »... do te razprave,« je dostavil sodnik. Jovovič je pri konfrontaciji s Soškičem zanikal šoškičevo trditev, da bi mu Trajkovič pomaga! pri sestavi razsodbe. Trajkovič mu je samo dal na razpolago pisarno, pisalni stroj in pisarniško moč. Lontkičevič je Soškiču v brk povedal, da ni nikoli dobil 10.000 Din. Končno je bil zaslišan še državni pravobranilec Gjorgjevič, ki ie zastopal državo pri razsodišču med njo in Ringnofer Werke A -G. Sodniki se niso v njegovi navzočnosti nikoli med seboj razgovar-jali o honorarjih, pač pa je imel vtis, da so se raz-govarjali o nečem z zastopniki Ringhoferja. — Razprava se nadaljuje. izgubila svojega živinozdravnika, Ne vemo, na čigavo pobudo se je to zgodilo, vemo pa, da ne v korist ljudstva. Sedaj imamo za ves litijski okraj samo živinozdravnika v Litiji. Kdor pa pozna krajevne razmere, bo takoj uvidel, da je to odločno premalo. Prometne razmere dele litijski okraj v dva dela: litijskega in višnjegorskega. Višnja gora nima z Litijo skoraj nobenih prometnih zvez. Po železnici pa se je treba peljati čez Ljubljano v Litijo. lo pa je daleč in drago. Samo vožnja stane okrog SO Din, kje je pa še živinozdravnik in zdravila! Kje naj višnjegorski kmet v sedanjih časih zmore toliko, ko so vasi, ne majhne — do trideset gospodarjev, ki ne spravijo skupaj 100 Din. Saj je v sedanji krizi najbolj prizadet dolenjski kmet prav okrog Višnje gore. Medtem, ko ljudje bliže Ljubljane vozijo na trg drva, mleko in razno zelenjavo in dobi Dolenjec južno od Trebnjega za vino toliko, da krije najpotrebnejše, se godi kmetu med Grosupljem in Trebnjem najslabše. Pridela toliko, da ima komaj za domačo fiotrebo, prodati pa nima ničesar. Edino upanje mu je še živina. Ce mu jaa še ta zboli, kaj naj stori? Živinozdravnik je daleč, pot draga, denarja nič, stiska velika. Ce pride živinozdravnik prepozno, če nič ne pomaga — dvojna izguba. Ce pa bi bil živinozdravnik v Višnji gori, bi kar stopil k njemu, četudi p>onoči, a Litija tam za deveto goro — Bog s teboj! Upamo, da bodo merodajni faktorji uredili to zadevo, jn sicer kmalu. — Podkorenska cesta zaprta zs vsa motorna ■■■■■■■■■■ vozila. Jugoslovanski konzulat obvešča, da bo korenska cesta na avstrijski strani od državne meje »..-»-»—J« na Korenskem sedlu do vasi Riegersdorf zaradi (,CR|CI1€ lKlSCrCIllC snega zaprta do 1. maja 1935 za motorna vozila i * vseh vrst. Jugoslovanska knjigarna priporoča cerkvenim zborom sledeče Marijine pesmi: Kogoj Marij, Marijine pesmi raznih slovenskih skladateljev za mešani zbor; part. 16 Din, glasovi po 6 Din. — Labarnar Ivan, dinamične pesmi za mešani zbor. II- natis; cena 16 Din. — Lukinun Fran, 4 Marijine pesmi za mešani zbor z orglami; part. 12 Din, glasovi po 4 Din. — Mav Alojzij, Vzdihi po Materi. 14 Marijinih pesmi za mešani zboT in orgle; part. 12 Din, glasovi po 4 Din. — Mav Alojzij, Roži Mariji! 15 Marijinih pesmi za mešani zbor; cena 10 Diu. — Mihelčič Alojzij, Zdrava Marija. 5 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle; cena 10 Din. — Mihelčič Alojzij, Kraljica maja. 7 Marijinih pesmi za mešani zbor; cena 15 Din. — Premrl Stanko, 40 Marijinih pesmi raznih sklada, teljev za meiani zbor; part. 40 Din, glasovi po 5 Din. — Premrl Stanko, Zapojmo Mariji! 18 Marijinih pesmi za mešani zbor; part. 36 Din, glasovi po 5 Din. — Sodni proces šolskega upravitelja na Cvenu pri Ljutomeru proti 39 cvenskim posestnikom vzbuja v okolici veliko zanimanje. Prvo zaslišanje se je vršilo ta teden, obravnava pa je bila zaradi na-daljnega zaslišanja preložena na 22. december. — Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju. motenju pri prebavi, izpuščajih srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. 2e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda oopolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev — Tat v ljutomerski cerkvi. V sredo zjutraj je ljutomerski cerkovnik s strahom opazil, da je ljutomerska cerkev imela ponoči nepovabljenega sta-novnika. Vse nabiralne skrinjice v cerkvi so bile vlom! ene in izpraznjene. Nepoznani tat se je zvečer skril v cerkev in se dal mimo v cerkev zapreti. Ponoči je nemoteno vzel svečo pri kipu male Tere-zike, potecpiil dol večno luč, prižgal svečo in v njeni svetlobi nemoteno izvršil cerkveni rop. Po storjenem delu pa je odprl zadnja vrata in tiho izginil. Večna luč je bila spuščena, svečo pa je zločinec odložil pri zadnjih vratih. Dišal mu je samo denar, ker ni opaziti nobene druge tatvine. Tudi tabernakelj je pustil |x>|x>lnoma pri miru. Plen gotovine ni bil velik, ker cerkvene puščice v današnji krizi niso preobložene. Za storilcem ni sledu. Mariborske vesti: Hitlerjevci na povratku v Avstrijo Maribor, 29. nov. Sinoči so prispeli v Maribor avstrijski emigranti, ki »o si mesto poti v Nemčijo izbrali povratek nazaj v Avstrijo. Namesto najavljenih 80 pa so prišli iz Vara?xli.na z večernim vlakom ob t8 samo štirje. Ponoči jih je prispelo z zagrebškim vlakom še 9, ki so prišli iz taborišča v Požegi. Vsi ostali, ki so se v varaždin«.kem taboru prvotno še izjavili za povratek, so sc v zadnjem hipu premislili. V Mariboru jih je sprejela v svoje okrilje obmejna policija. Prenočili so jih v policijskem zaporu, kjer so jim dali na razpolago veliko snažno sobo s posteljami, da so zadnjo noč na našem ozemlju preživeli čim prijetneje. Danes zjutraj so jih odpravili čez mejo pri Špi- 1 ju. Avstrijske obmejne oblasti so bile že pripravljene na prihod vračajočih se emigrantov ter so jih že snoči pričakovali na meji. Takoj so jih odpravili v Gradec ter jih nameravajo postaviti pred sodišče. Oni, ki imajo kaj na vesti, bodo obsojeni, ostali pa pridejo za nekaj časa v koncentracijsko taborišče. Skoro vsi emigranti, ki so se vrnili nazaj v Avstrijo, so kmetski fantje. Trije iz varaždinskega taborišča so Korošci, eden pu je iz Radgone, Starši jih rabijo doma za delo. hxle>n je u. Celovca, ki ima že tri brate v Nemčiji, kamor so zbežali še pred pučem. Sam se je udeležil revolucije ter potem pobegnil v našo državo. Doma imajo veliko trgovino, ki jo vodi sama mati. Sad a j se sin vruča domov, da bo jh> prestani kazni prevzel trgovino. Vsi vedo, da jih bodo v Avstriji poklicali ua odgovornost, upajo pa, da bodo Kmalu pomiloščelli. Nekaterim so njihovi sorodniki oskrbeli zagotovilo od strani političnih oblasti, da se smejo vrniti brez strahu domov, ker ne bodo kaznovani. — Za taiH>riščnim življenjem v Varaždinu jim je žal. Tudi oni, ki so od|«»tovali v Nemčijo, se zavedajo, da »e jim je v Varaždinu bolje godilo, kakor se jim l>o v hitlerjevski Nemčiji. Oni, ki so odpotovali i'z taborišču v Nemčijo, so dobili nove sivo-rjave uniforme in čevlje, ki so jih zanje izdelali kaznjenci v Le.po-glavi. Ti, ki so šli nazaj v Avstrijo, so v civilnih oblekah, dobili so pa v taborišču novo perilo. □ Manifestacija obrtnikov bo javno zborovanje dne 2. decembra ob tO v veliki kazin-ski dvorani Zborovanja un| bi se udeležili tudi drugi sl»>ji ter tani cerkvi, sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. Sv. mašo bo daroval prevzvišeni knezoškof dr. Ivan To mažič. Popoldne ob 5 je sv. blagoslov z darovanjem. Člani in članice, udeležite se pobožnosti □ Vajenci in pomočniki, ki so razstavili svoje izdelke na »Mariborskem tednu«, naj se zanesljivo udeležijo proslave 1. decembra kot začetka »Obrt-niškega tedna«, ker se bodo ob tej priliki razdelile nagrade. Zbirališče ob tričetrt na 9 v Narodnem domu (dvorišče). □ »Delavska politika« naj nam oprosti, ker ji posvečamo tako malo pozornosti, da smo čisto zgrešili na nas naslovljeno notico v št. 00. Tam se namreč >D. P.« peča s »Slovencem« ter mu očita, da je proti mestnim delavcem, ker je zagovarjal načelo, naj bi javna dela v Mariboru izvrševala domača mariborska podjetja, ne pa mestna občina v svoji lastni režiji. Ker pa so njena izvajanja čisto protislovna, jih ie moramo nekoliko popraviti: Mestna občina, ki je letos izvrševala asfaltiranje v lastni režiji, ni. za ta dela najela nobenih novih delavcev, nmpak je delala s stalnim delavskim kadrom, ki bi ga bila drugače gotovo drugje zaposlila z istimi mezdami. Vrste brezposelnih se radi !e«?a niso v Mariboru prav nič rredčile. Pač pa obstoja nevarnost, da se bodo fte povečale, ker ne morejo zasebna podjetja več vzdrževati svojega staleža delavcev-speciallslov za taka dela, če nimajo naročil. Tako je v resnici, Če bo še občina Izvrševala javna dela naprej v lastni režiji. Proti avtarkiji v občinskem gospodarstvu so pisali tudi gospodarski listi ter opozarjali no gornjo nevarnost Seveda zameri to Delavska Po- opozarjnmo na sobotno izdalo Slovenca, ki bo posebno prikladna za hikuivzevo REKLAMO Radi narodnega praznika bo ta izdaja obenem veljala za nedeljsko in bo Izšla zalo v zelo pomnoženi nakladi. Pohitite z naroČili! — Butfet na postaji Zlalar - Bistrica se odda v zakup. Ofertalna dražba bo 18. decembra. Pogoji in informacije se dobe na imenovani postaji in pri železniškem ravnateljstvu v Zagrebu, soba 53. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Pri zapeki, krvnem prdiapolnjenjn trebnha, kongestijah, bolečinah kolkuili in rev, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Prani Jusefuta« grenčica izdatno izpruznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesuobe. Celie & »Proti volji zdravnik.« Drevi ob 8 bo v dvorani Ljudske posojilnice premijera Moličrove komedije »Proti volji zdravnik«. Kostum« za te igro je posodilo mariborsko Narodno gledališč«. Režiser I. Gradar. 0 Praznovanje 1. decembra. Mestno poglavarstvo vabi vse hišne posestnike v Celju, da s ozirom na določila zakona o praznikih izobesijo 1. decembra t. 1. na svojih poslopjih državne tro-bojnice na pol droga. — Enako prosi županstvo okoliške občine vse hišne posestnike, da store isto, posebno pa v predmestjih Zavodna, Gaberj«, Breg, Lava in Hrib sv. Jožela. — Cerkveno opravilo bo v opatiiski cerkvi ob 8, nato pa še v pravoslavni in evangeljski cerkvi. Miklavžev večer v Ljudski posojilnlcL Ljudska čitalnica bo priredila v sredo ob 5 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice običajni Miklavžev večer za male. Starše prosimo, da pripravijo darila že prej in jih oddajo v upravi »Slovenca« od ponedeljka dalje. 0 Celjske trgovine v mesecu decembru. Združenje trgovcev za mesto Celje naznanja vsem svojim članom ln občinstvu glede odpiranja in zapiranja trgovin v mesecu decembru sledeče: 1., 2., 8., 9., 16., 25., 26. in 30. decembra bodo trgovine v Celju ves dan zaprte. Dne 17. decembra bodo trgovine odprte ves dan, dne 23. decembra, v nedeljo pred božičem, bodo pa odprte od pol & zjutraj do pol 1. 0 Stari umirajo. V bolnišnici sta umrli Bukovec Rozalija, 85 let, dninarica iz Zavodne, in Ana Sumljak, 75 let, dninarica iz Lačje vasi, Rečica ob Savinji. Včeraj je tudi umrl v bolnišnici Skaza Ivan, 39 let, upokojeni rudar iz Hrastnika. N. r m. p. I Poljčane litika samo »Slovencu«, ker misli, da Je vendar slednjič našla zaželjeno priložnost, da se revanžira za »|>reganjanje židovskih marksistov«! Sicer se pa D. P. zadnje čase zelo vneto zavzema za sedanjo občinsko politiko. □ Za vojne obveznike. Vsi vojni obvezniki roj. od 1. 1910 do 1885, ki še niso dobili ali so izgubili vojaške isprave, se opozarjajo, da takoj zaprosijo za nove, ker zapadejo v nasprotnem slučaju kazni. Vsa podrobna pojasnilu daje mestni vojaški urad na Slomškovem trgu II p. □ Predavanje o raku. Drevi predava v tukajšnji Ljudski univerzi dr. Alija Košir, univ. prof. iz Ljubljane, o načinu znanstvenega proučevanja raka. — V ponedeljek, dne 3. decembra predava v Ljudski univerzi šef Zdravstvenega doma v Mariboru dr. Vrtovec. Naslov predavanja: »Mati in dete tekom prvega leta po porodu.« □ En dan — trije požari. Gorelo je zoipet v Rnčah. Plameni so uničili goispodursko poslopje in hišo pose-tnikn Roberta Kunca. Zgorelo je vse do tal ler je škode 60.000 Din. Istega dne je gorelo v Sitarovcih. Pogorela je 82 letna kočarka Jožefa Vrbnja.k, kuteri je ogenj požgal godflrsko poslopje, nn hiši pa ostrešje, škode ima 15.000 Din. — V Krapju je vpe[>clil jiožar skedenj in kopico slame posestniku Alojzu Brumu. škoda /.noša 9000 Din. Pri vseli treli požarih je vzrok neznan. □ Poročili so se v Mariboru: Rudolf Greif, kotlar d. ž., In Alojzija Orop. — Vnlič Ivan, tekstilni delavec, in Kovač Otilija. — Barta .lan, tovarnar, in Skledar Justina. — Zalazniik Franc, ključavničar d. ž., in Gril Terezija. — Vabič Ferdinand, miz. pomočnik, in Divjak Angela. — Slosiar Oskar, zasebni uradnik, in Cuks Štefanija. — BaS Henrik, ključavničar d. ž., in Curk Zmaga. — Mli-narič Avgust, slik. mojster, in Lipovž Olga. — Napast Anton, učitelj, in Preden Ana. — Potočnik Jožef, delavec, in Damlfi Antonija — Žemljic Blaž^ kmot. sin, in Kramberger Gonovefa. Dne 2. dec. proslavi g. Franc Kavčič, trgo vec in pogodbeni poštar v Studencih pri Poljčanah GO-letnico svojega življenja. Še jako čil in čvrst jubilant je v Studenicah in daleč po okolici znana in zelo spoštovana osebnost. Velik dobrotnih ubogih, skromen, vedno zaposlen, jtoln skrbi, živi že skoraj 25 let vzorno zakonsko življenje. Njegov vedno delovni in snujoči duh |>a se ne udejstvuje samo v domači trgovini. Uredil si je vzorno posestvo in vzorn vinograd v Klečali, kjer preživi nekaj ur nedeljskega počitka. Jubilant je odločen narodni borec, neprecenljivo je bilo njegovo so-dolovanje v prejšnji občini Studenice. Bog ga živi še uinogo leti Trztc Podporno društvo Peko Je preteklo nedeljo vprizorilo v Našem domu ua Skali žaloigro: Ljubezen treh kraljev. Občinstvo je dvorano napolnilo in pazljivo sledilo poteku igre. Igralci so vsi dovršeno odigrali svoje vloge v popolno zadovoljnost občinstva. Zato pa je bil po dvorani ob napetih prizorih tak mir, da bi mogli slišati tudi miško. Če bi po dvorani priskakljala. Misel igre, v9ako naslje se končno zruši, je mogel vsakdo razumeti. Ugrabljeno in nasilno odpeljano dekle, zaprto v gradu, postane žrtev svoje zveste ljubezni do svojega izvoljenca. Padejo pa tudi vsi brezvestni kriv-| ci, ki delajo njej nasilje. Najlepše je podal vlogo | Avita g. »ulitek, Fiora gdčna. Ivanka Slabetova mu je stala s svojo hvaležno vlogo dostojno ob strani. Maščevalnega kralja ni mogel nihče lejiše podati kot g. Itibnikar. Manfreda je dovršeno podal g. Slavko Prešeren. Občinstvo je bilo zanj navdušeno takoj, ko ga je |k> daljšem premoru nu odru opazilo. Največ zaslug gre pa skrbni režiji g. Doliliarja, ki si je vzel,- kakor navadno, mnogo ur, da je občinstvo tako zadovoljil. V nedeljo zvečer ob 8 se igra ponovi ob znižanih cenah. Igra in društvo, ki zasleduje le socialen namen, zasluži, da se dvorana zopet napolni. Nu meščansko šolo prideta dve novi učni inočl, odide pa v kratkem na meščansko šolo na Vič g. Christof. S tem bo imel vsuk razred vsaj razrednika. Brežice Nov vrstni red sv. maš. S prvo adventno nedeljo, t. j. 2. decembra t. I. je uveden naslednji red sv. maš: Prva sv. maša v župni cerkvi bo ob pol 7 in ne več ob 6, druga |>a ob pol 10 ln ne ! več ob 9. V samostanski cerkvi pa bo prva sv. maša ob 5, druga ob 8, ki bo tolarska maša, in tretja ob II, ki bo uradniška maša. V samostanski cerkvi odpade torej sv. maša ob 7. Novo mesto RAZSTAVA na praznik t. in nedeljo 2. decembra t. I. v trgovskem lokalu modne trgovina Franc Kolar, No-o mesto. Trg kralja Petra U. St 18. Kraljevska poroka v Londonu Nad 4000 svatov - Najlepše poročno darilo - Sovjetski poslanik sedel blizu bivše ruske velike kneginje uknt^uM iuuuuoBka uiica. Na ulicah pa so se medtem, ko je bila v dvoru slavnostna večerja, že začeli zbirati ljudje, da bi mogli prisostvovati enemu največjih, najlepših in najvažnejših dogodkov za monarhijo britanskega imperija. Na vseh večjih prostorih so bile ob ulicah za gledalce postavljene velikanske tribune. Vsi prostori na tribunah «o bili že zdavnaj razprodani. Ogromno so zaslužili ludi p'v 'M hiš o' ulicah, koder se je premikal sprevoU. Vsa westminsterska opatija je bila tako obdana s tribunami, da je danes naravnost izginila za zidom človeških bitij, k so vsa zrla na sprevod, ki je tudi v Londonu silno redek. Trije sprevodi, kakršnih še Angleži niso vajeni Saj je ta poroka četrta v zgodovini angleških dinastij, ker so se od časov Viljema Osvojevalca v westminsterski opatiji poročili doslej samo trije angleški vladarji in princi. Vsi drugi so se poročali zasebno ali v kapeli v palači Buckinghamu, ali v kraljevski kapeli v Saint-Jamesu ali pa v Wijidsoru. Sele kralj Jurij V. je prekinil to tradicijo in uvedel v svoji rodovini običaj, da se člani njegove družine poročajo javno v westminsteiiski opatiji. Zadnja taka poroka je bila leta 1919, ko se je poročil sedanji vojvoda princ Yorški. Slavnostni sprevod proti westminsterski opatiji se je razvijal od treh strani v treh presledkih. Tako je imel danes London priliko, da je videl tri velike kraljevske sprevode. Prvi sprevod se je začel pomikati ob 11.58. Otvorila ga je konjenica kraljeve garde v svojih slikovitih škrlatno-rdečih sukniČih, belih svilenih hlačah in dolgih črnih škornjih. Za polkom kraljeve garde se je v prvem gala vozu, ki ga je vleklo šest parov konj, peljal angleški kralj s kraljico in pa danski princ Waldemar. Slavno kraljevsko kočijo so obdajali 4 livrirani lakaji s svojimi baročnimi lasuljami in perjanicami. V drugem vozu sta ee peljali kraljevski dvojici Norveške in Danske, ki sta bili priči novoporočencema. V tretji gala kočiji se je peljala bivša grška kraljica, žena kralja Nikolaja Ln mati neveste Marine in pa Nj. kralj. Vis. knca-namostnik Pavel ter princ Nikola grški. V četrti gala kočiji pa so se peljali svetniki in najvišji dostojanstveniki angleškega, danskega, norveškega in jugoslovanskega dvora. Ta sprevod je zopet zaključila konjenica kraljeve garde. Nekaj minut nato se je začel razvijati sprevod šenina, princa Jurija, vojvode Kentskega. Ženinov sprevod je zopet otvorila konjenica kraljeve garde. V sprevodu pa sta bili samo dve kočiji. V prvi kočiji so se peljal: vsi trije sinovi angleškega kralja Jurija V. Ob ženinu princu Juriju, vojvodi Kent-skemu, 6ta sedela prestolonaslednik princ Galleski In pa vojvoda Yorški. V drugi slavnostni kočiji so se pa peljali adjutanti vseh treh princev. Tudi ta sprevod je zaključil oddelek kraljeve garde. Zadnja je zapustila svoj dom princesa Marina. Tudi ta sprevod sta sestavljali dve gala kočiji. Na čelu tega sprevoda je zopet bila konjenica kraljeve garde. V prvi kočiji je sedela nevesta princesa Marina. Ob njeni strani pa je sedel njen oče princ Nikola grški. V drugi kočiji so sedele tri dvorne dame nove angleške princese. I Ženin pozdravlja svojo nevesto, ko se je pripeljala v London. London, 29. nov. M. Slednjič je London vendarle doživel slavnost, o kateri je že nekaj mesecev govoril ves britanski imperij. Danes sta se v vestminstrski opatiji poročila princ Jurij, vojvoda Kentski, in grška princesa Marina. Velikanske priprave Ves spored slavnost! je bil do zadnjih podrobnosti sestavljen že pred tedni, vendar pa je ta izredni dogodek tako pritegnil nase zanimanje množic, da je sleherna podrobnost in sprememba v programu ali v oblekah te ali one princese pomenjala pravo senzacijo na čelu londonskega časopisja. Vse britansko časopisje že dolgo ni pisalo o drugih stvareh, kakor samo o tem, kakšno obleko bo no-«Qa princesa Marina ln kako bodo oblečene te ali one predstavnice svetovnih vladarskih hiš. Dasi Je bilo VBe že vnaprej določeno, je vendarle še v zadnjem trenotku angleška kraljica Mary smatrala za potrebno, da e svojim ceremonijalnim mojstrom lordom Chamberlainom izvrši še zadnje spremembe. Kraljica je namreč opazila, da bodo nekatere toalete princes nekoliko prekratke. Zato je prepovedala kožuhovinaste plašče in zapovedala, da morajo Imeti vse princese pri slavnosti dolge bele Angleški kralj in kraljica se peljeta v avtomobilu. rokavice fn oblačila, ki bodo segala do pet. Zaradi tega je v ponedeljek nastala prava revolucija v Londonu ln je policija že takrat zaprla za promet vse ulice, koder se bo pomikal sprevod. V teh ulicah se namreč nahaja največ modnih trgovin, kamor so morale sedaj hoditi princese kupovat dopolnila k svojim toaletam. V sredo zvečer se je vršil zadnji slavnostni banket v kraljevski palači Buckfngham, kateremu Je prisostvovalo 800 slavnostnih gostov. Zelo je bilo opaženo pri tem, da Je temu svečanemu banketu prisostvoval tud: sovjetski poslanik v krasni baročni paradni uniformi. Sedel je prav blizu matere princese Marine, ki je po rojstvu ruska velika kneginja in članica tiste carske družine, ki so Jo dali sovjeti na tako strašen način ubiti. izrekel nadSkof kratek nagovor, nakar Je najprej ženinu in nato nevesti stavil cek) vrsto zakramentalnih in ljubkih vprašanj. Vojvodo Kentskega je poklical z vsemi njegovimi krstnimi imeni in ga zapored spraševal, ali hoče res vzeti za ženo princezinjo Marino, ali Ji hoče biti dober, zvest in krščanski mož. Na vsa ta vprašanja je vojvoda od Kenta jasno z mehkim glasom odgovarjal. Nato se je obrnil nadškof na nevesto in jo prav tako poklical z vsem: njenimi krstnimi imeni. Stavil ji je isto zaj)oredno vrsto vprašanj, kakor jih je I dal ženinu princu Juriju. Princezinja Marina je v začetku tudi jasno odgovarjala, h koncu pa so ji odgovori utonili v ginjenosti in zadnje odgovore je izrekla že v solzah. Vsi trije sprevodi so prišli pred westminster-sko opatijo točno po določenem redu, in sicer v presledku ene minute. Vsi drugi svatje so morali priti že preje in so ee razvrstili po določenih prostorih v cerkvi. Svatov je bilo nad 4000. Ob vhodu v opatijo sta počakala ženina in nevesto angleški kralj in kraljica z grško vladarsko rodovino in s pričama, danskim in norveškim kraljem. Takoj nato se jim je pridružil ženin s svojima bratoma in počakal na nevesto. Poleg teh je stalo ob cerkvenih vratih samo še šest družic. Med družicami je bila prestolonaslednica holandske kraljevine princesa Julijana, posebno pozornost pa je vzbujala mala princesa Elizabeta, hčerka vojvode Yorškega, ki bo zasedla angleški prestol, če se sedanji prestolonaslednik princ od Galle6a ne poroči. Ko je prispel sprevod z nevesto pred opatijo, se je med svati, ki so stali v špalirju v cerkvi, razvil sprevod do glavnega oltarja. Množice ljudstva, ki so gledale sprevod, so s silnim navdušenjem pozdravljale angleško vladarsko rodovino, goste in druge svate. Iz vse Anglije so prišli navdušeni državljani pozdravit novo angleško princezinjo. Angleške državne železnice so včeraj prevozile v London nad pol milijona ljudi z dežele in samo iz Pariza je včeraj prišlo nad 30.000 gledalcev. Vsi ti so odkritih glav in ženske z robci v rokah pozdravljale ženina in nevesto. Poroka Brž ko je nevesta stopila na prag opatije, so zabučale orgle ia zapele slavnostno poročno koračnico. Pred oltarjem je že čakal vvestminsterski nadškof ob vsej asistenci anglikanskega episkopata in londonskega klera. Ko 6ta ženin ia nevesta prišla pred oltar in je angleška kraljevska dvojica sedla Westminsterska opatija, v kateri je*bila poroka. Kratek svatovski obed Prva 6ta se odpeljala izpred westminsterske opatije ženin in nevesta z istim spremstvom, s katerim sta prišla. V drugem delu sprevoda so se odpeljali angleški kralj Jurij in kraljica Mary, grški princi in princezinje, danski in norveški kraljevski par in pa Nj. kralj. Vis. knez-namestnik Pavel, v tretjem delu sprevoda pa drugi člani vladarskih hiš. Kakor ob prihodu v westniinstereko opatijo, tako so tudi ob povratku množice s silnim navdušenjem pozdravljale svojega vladarja ia Pogled na kraljevsko palačo >Buckingham< v Londunu, pred katero igrajo godbe in Londončani pozdravljajo žeuina in nevesto. Poročna darila Daril, ki jih je prejela nevesta, je ogromno. Vsa ta darila so razstavljena v šestih velikanskih dvoranah palače Buckingham, in sicer na mizah, ki so sestavljene v obliki podkve. Najlepše pa bo pač tisto darilo, ki ga sedaj zbira ves angleški narod ženinu princu Juriju. Princ Jurij je namreč izjavil, naj namesto, da bi mu dajali kaka druga darila, vsi tisti, ki mu hočejo kaj dati, pošljejo majhen prispevek za opremo zapuščene bolnišnice St. Jamesa. Dosedaj so nabrali že več deset tisoč funtov. Ker pa j« podpisovanje mogoče še 14 dni, bo zbranih gotovo nad sto tisoč funtov. Kako velik je ta dar, se pač najlepše vidi tedaj, če pomnožimo to številko z 250, da dobimo naše dinarje, in tako je prav gotovo, da bo London kot dar ob tej poroki prejel novo veliko in lepo bolnišnico za svoje bolne reveže. Nato je vvestminsterski nadškof začel peti li-turgijo in pevski zbor na koru mu je v preprostem koralu odgovarjal. Ob koncu liturgije so orgle zapele še poročni intermezzo iz VVagnerjeve opere »Lohengrinc, ko pn so svatje zapuščali opatijo, en orgle igrale znano Mendelsohnovo »Poročno koračni ooc Okrašena londonska ulica »Boud Street«, po kateri m ie pomikal svatovski sprevod. pod baldahin, je pevski zbor na kom začel peti predpisane p3alme, kakor jih predpisuje obrednik anglikanske cerkve. Ko so bili odpeti psalmi, je njegove goste. Ženinu !n nevesti pa so klicali neprestano: >Long Life and happy endlc — »Dolgo življenje in srečen konec 1« Iz westminstenske opatije sta se ženin ln nevesta z drugimi člani vladarskih hiš odpeljala t palačo Buckginham, kjer je I bil v zasebni kapeli izvršen še grško-pravoslavni ; obred poroke. Nato ee je vršil v srebrni dvorani Buckinghama kratek luneh, kateremu so prisostvovali samo člani vladarskih hiš. Tako je bilo pri tem lunehu 60 ljudi. Po tem kratkem obedu sta se ženin in nevesta odpeljala na kolodvor in odšla s posebnim vlakom na svoja posestva. ==Spcft= Tek Zedinjenja Start ob 15.30 pred Narodnim domom« cilj Istotam Jutri a« Trii tradicijonalni »Tek Zedinjenja«, ki ga prireja vsako leto ASK Primorja na naJ narodni praznik, dne t. decembra. Prireditev obata biti tudi letos kar najveličastnejša in so prevzeli tudi letos pokroviteljstvo g. ban dr. Marušič, ča*t-uo predsedstvo pa komandant drav. div. oblasti g. general Cukavac in župan g. dr. Puc. Sodeluje veliko število atletov: na čalu Ilirija in Primorje, vsi ljubljanski klubi, močno zastopana Sloga in Korotan, novi člani JLAZ, lepo zastopstvo vojske, atleti lz Celja, Jesenic, Kranja, Vrhnike, obljubili so sodelovanj« tudi najboijii atleti zagrebških klubov Marathona, Haška, Con-cordije in Makabyja. Ban je za zmagovalca na dolgi progi daroval krasno prehodno darilo —- srebrn pokal. Nastopajoči atleti na kratki progi se bodo borili za prehodno darilo tv. »Ribe«. Ob 16.30 bo v dvorani hotela Metropol na Masary''iOvi cesti svečana razdelitev daril zmagovalcem in svečana zaobljuba vseh lahkoatletov Nj. Vel. kralju Petru II. ▼ navzočnosti pokrovitelja, častnih predsednikov, zastopnikov oblasti in vseh ljubljanskih športnih organizacij. Občinstvo se naproša, da ne ovira tekmovanja ln naj se podredi navodilom rediteljev. Sodniški zbor JLAZ-* ia tTek Zedinjenja«. Službeno. — Vrh. sodnik: Wlmli«uli; vodja tekmovanja: Grfinfeld; starter: bulo; šolniki na ellju in ča*oinerilct: §eoru. Cerne, Uorjans, major Jano, Stetiifliiik, Kober, lamlč; poročevalce /.a tisk: Kermavner; zaptanlkarja: Cek, Polajnar; kontrolni sodniki na progi: L vosal Kralja Petra trg-M lklo*lceva: Megušar, Ravnikar, San-cin S ; S. vogal: Komenekega-Iiosljeva: Gnidovee, Ja-nowsky MIlan: I. Na Ovinkih Grad: Vidie, Koch: i. voana pot na Grad-Karlovska: 1'evatek, Bradač, Gbve/on sestanek za vse člane nogometne sekcije PosoheJ so vabljeni g«. Marchiotli V.. Globelnlk 2nne, Volknr, Vldle, Sehlegel, KUuuee, Galle, Turk, Zevnik. Sfitis. Sigurno In točno! in hI (,,.. vt /, . I n. . L* >> . n... Im, mlftlMiM T*1 D|..rn« soju tehničnega In upravnega odbora Je v petek, dne A) t. ni. o ai.ao v de-niski aob> kavarn« Ctoona. — Naredba o odpiranja in zapiranja trgovskih in obrtnih obratovalnic Prazniki Člen 27. Ob državnih praznikih mora počivati delo v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah: a) ves dan: 1. na rojstni dan Nj. Vel. kralja (6. septembra), 2. na dan zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev decembra); b) v iatu med tlovesno službo bnijo, a najvel dve uri: 1. na Vidov dan (28. junija); 2. na dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda (5. julija). Točni čas odpiranja in zapiranja obratovalnic določi za vsak kraj pristojno občno uprav, oblastvo prve stopnje v času, ko se običajno opravlja služba božja. Člen 28. Prav tako morajo biti trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte: a) ves dan: 1. na novega leta dan (1. januarja); 2. na dan sv. Treh kraljev (G.januarja); 3. na Telovo; 4. na dan Vseh svetnikov (1. novembra); 5. na božični dan (25. decembra): b) popoldan: 1. na praznik sv. Jožefa (19, marca), z omejitvijo, da to ne velja za okraja murskosoboški in dolnjelendavski; 2. na veliki petek v okraju murskosoboškem; 8. na drugi velikonočni dan; 4. na praznik vnebohoda; 5. na drugi binkoštni dan; 6. na dan sv. Petra in Pavla (29. junija); 7. na praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgusta); 8. na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja (8. decembra); 9. na drugi božični dan (26. decembra). Člen 29. Določbe členov 25., b) do č), in 26. veljajo analogno ludi za državne in verske praz-I nike, izvzeinši prvi božični dan. Člen 30. Na dan pred božičem (24. decembra) in veliko soboto morajo biti obratovalnice iz člena 11. zaprte ves popoldan, obratovalnice iz členov 1. in 14. ob 17., obratovalnice iz členov 2. in 15. pa ob 19. Člen 31. V krajih s prebivalstvom različnih veroizpovedi morajo biti vse trgovinske in obrtne obratovalnice brez razlike zaprte po predpisih te naredbe tudi ob spredaj navedenih praznikih rimskokatoliške veroizpovedi, če pripada večina prebivalstva v dotičnem kraju tej veroizpovedi. Člen 32. V času, ko je ob nedeljah in praznikih prodajanje dovoljeno, se smejo kruh in ostalo pecivo, meso, poslastice, mleko in mlečni izdelki raznašati iz delavnic in prodajalen po hišah. Prav tako je dovoljeno poleti ob teh dneh ves dan dovažati pivo, led, »odavico, rudninske vode in podobne proizvode. Člen 33. Krošnjarjenje in izvrSevanje obhodnih rokodelskih obrtov ob nedeljah in praznikih iz členov 27. in 28. sta prepovedani. Izjemoma se dovoljuje tudi ob teh dneh ves dan do 22. ure prodajati po ulicah in javnih lokalih cvetlice, kočevske predmete, pečen kostanj, presno in posušeno sadje in kuhane klobase, in sicer, če se omejuje to prodajanje samo na te predmete, poleti pa ob istih pogojih še brezalko-j holne pijače, alvo, sladoled in ostale medičarske izdelke. Prodajati po ulicah In javnih lokalih novine, revije in časopise je dovoljeno ob teh dneh do 23. ure. Člen 34. Mesarskim mojstrom je prepovedano ob nedeljab in praznikih, navedenih v členih 27. in 28., vsako klanje živine in perutnine v času, dokler so obratovalnice odprte, razen če gre za zakol v sili. Člen 35. Ob nedeljah je ves dan prepovedano v pekarnah in pekovskih delavnicah izdelovati kruh in ostalo pecivo. Izjemoma se sme opravljati to delo: 1. poslednjo nedeljo pred božičem; 2. v bolniških, zdraviliških in sanatorijskih pekarnah, toda samo za potrebe teh zavodov in naprav. Splošna določita Člen 36. Določila te naredbe se nanašajo na vse trgovinske in obrtne obratovalnice (podjetja) na področju Dravske banovine, neglede na to, ali pripadajo privatnim osebam ali javnim podjetjem in neglede na to, ali je v njih zaposleno pomožno osebje ali ne. Kot obratovalnice se smatrajo: prodajalnlce, poslovni lokali, trgovinske pisarne, delavnice in obrtna skladišča. Za trgovinske obratovalnice ae smatrajo tudi zadružne, obrtne in industrijske prodajalnice. Člen 37. Ne velja pa ta naredba za: a) lekarne; b) podjetja za prevažanje oseb z vozovi, avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi, javno po-strežništvo, kakor: čistilci, nosači itd. ter garaže; e) prodajalnice novin In drugega (drobnega in pisalnega pribora), brivske iu frizerske obratovalnice na železniških postajah, kakor tudi za prodajo kolarev, čokolade ln drugih sličnih poslastic na postajnih peronih; č) prodajanje čokolade, kolafev, čaja in drugega v bioskopih, koncertnih dvoranah, gledališčih, zabaviščih in tem podobnih lokalih, kamor smejo prihajati samo osebe, ki so plačale vstopnino; d) industrijske obrate; e) pogostinske obratovalnice (hotele), restavracije, gostišča,, gostilniee, kavarne, penzlje, buf-fete, ljudske kuhinje, krčme in drugo iz §§ 76., odst. (1), in 448., odst. (1), obrtnega zakona. Zanje veljajo poseli ni predpisi; f) veleprodaja in maloprodaja monopoliziranih predmetov. Člen 38. Za obratovalnice z življenskimi potrebščinami se smatrnjo one obratovalnice, ki se bavijo izključno s prodajanjem lahko pokvarnih viktualij, kakor: presne zelenjave, presnega sadja, jajc, presnega mesa, presnih rib, zaklane perutnine in divjačine. Člen 39. V času. predpisanem za zapiranje obratovalnic, morajo biti zaprti vsi vhodi v prostore, ki so določeni za promet s strankami. Stranke, ki se zatečejo v tem času v prodajnl-nih prostorih, morajo biti postrežerie, a ta posel redoma ne sme trajati dalj kot fetrl ure po času, določenem za zapiranje obratovalnice. l.astniku obratovalnice in njegovim rodbinskim flanoin je dovoljeno bivati in delati v obratovalnici tudi v času, ko je zn promet s strankami zaprta. To pa ne velja za obratovalnice iz čl. 17. V obrtnih obratovalnicah, v katerih po naravi proizvajanja iz higienskih razlogov ni mogoče delati ob zaprti obratovalnici, se opravljajo posli ob odprti obratovalnici, toda brez pomočnika ali vajenca. Prav to velja tudi za obrtne posle, ki se opravljajo na odprtem prostoru. Cten 40. Če se opravlja v enem lokalu alt v dveh ali več lokalih, ki so med seboj v zvezi, dvoje ali več vrst dela, za katere je določen raz- ličen delovni čas, velja za ta lokal, odnosno za vse te lokale delovni čas one vrste dela, ki se opravlja v njem, odnosno v njih, zu katero je predpisan krujši delovni čas. Člen 41. Za poletje se smatra fns od 1. aprila do 30. septembra, za zimo pa čas od 1. oktobra do 31. marca. Člen 42. Glede delovnega časa pomožnega osebja, nadurnega dela ter odmora in glede zu|K>-slenja žen in otrok v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah veljajo določbe uvodoma omenjene ministrske uredbe. Prekrške predpisov o delovnem času pomožnega osebja kaznuje kraljevska banska uprava (oddelek VI.), proti katere razsodbi se more prizadeti pritožiti na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v roku 14 dni od dneva razsodba Izrečene kazni gredo v dobro državnega zaklada. Kazenske določbe Člen 43. Oni lastniki obratovalnic, ki imajo protivno predpisom te naredbe svoje obratovalnice odprte izven rasa, določenega za odpiranje in zapiranje obratovalnic, se kaznujejo v denarju od 50 Din do 3.000 Diu sorazmerno z obsegom obratovalnice. Prekrške predpisov predpisujejo in kaznujejo pristojna prvostopna občna upravna oblastva. Zoper njihove razsodbe je dopustna pritožba v 15 dneh od dneva priobčilve ua kraljevsko bansko upravo Dravske banovine, katere odločba je izvršna. V primeru nelztirljivosti se denarna globa i»-premeni v zaporno kazen analogno predpisom obrtnega zakona. Pravica, naznaniti prekrSitev predpisov te naredbe, gre vsakemu državljanu, kakor tudi prizadetim organizacijam in zbornicam. Člen 44. Denarne kazni se stekajo v sklad za obrtno in trgovinsko šolstvo pri kraljevski banskl Upravi Dravske banovine. Člen 45. Ta naredba stopi v veljavo s 15. dnem po objavi v »Službenem listu«. Objavljena je bila 28. novembra. Maši narodni javnosti Obrtništvo iz cele države priredi od 1. do 8. decembra t. 1. »Obrtniški teden«, katerega glavni namen je propaganda domačega dela. Ta važna akcija za našo gospodarsko osamosvojitev ni samo važna za obrtnike, ki danes trpe vsled gos|»darske krize in občuine konkurence inozemskega blaga veliko pomanjkanje naročil in dela, temveč je važna ludi z našega nacionalnega in socialnega stališča Obrtništvo s svojimi družinami in pomožnim delavstvom predstavlja v državi nad en milijon družin, ki so kri naše narodne krvi, ki žive od svojega trdega ročnega dela ter so tudi važen socialen in kulturen činitelj. V rokodelskih delavnicah se uči obrta okrog 100.€00 vajencev. V strokovnih šolah se pripravlja za samostojen obrtni poklic ali za službovanje kot delovodje in tehnični uradniki več deset-tisečev učencev in učenk. Velik del te mladine je kmetskega m delavskega stanu ter bi bila prepuščena brezupni usodi, če bi ne našla kruha v obriti; kajti inozemstvo je našim delovnim silam zaprlo svoje meje, dasi nad 30.000 inozemcev odjeda našim ljudem v naši državi letno velike vsote zaslužka. V obrtniških delavnicah je bilo zaposlenih vedno okrog 90.000 kvalificiranih delavcev, katerih velik del pa je danes radi težke krize v gospodarstvu brezposeln. Zato je naša narodna in socialna dolžnost, da krepko podpremo obrtniško akcijo »Obrtniški teden«. Kpr se v okvirju »Obrtniškega tedna« vrše * nedefjo, dne 2. decembra t 1. ot> % 10. tiri dopoldne t veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani, Celju, Mariboru, Novem mestu, Ptuju in po drugih mestih in večjih obrtniških centrih manilestacijska zborovanja za t>ro|wgando domačih izdelkov in zaščito domačega dela, pozivajo podpisane korporacije naše natovlno občinstvo, naše kmečke in delavske sloje, da se teh zborovanj udeležijo v čim večjem šte* vilu ler da nastopijo njihovi govorniki solidarno » predstavniki obrtništva. V Ljubljani, dne 27. novembra 1034 Zbornica za trgovino, obrt in Industrijo, Delavska zbornica, Sokolika J upa. Oblastni odbor narodne odbrane, Zveza borcev Jugoslavije, Ciril-Metodova družba. Sekcija jugoslovanske ženske zveze, Zveza kulturnih društev, Oblastni odbor Jadranske straže, Zveza industrtjeev, Zveza irgovskih združenj, Zdru-i ženje trgovcev. Združenje trgovcev za okraj Liub-j Ijana-okolica, Zveza gostilničarskih združenj, Na-I rodna strokovna zveza, Sekcija združenja dinlomi-! ranih tehnikov kraljevine Jugoslavije, Organizacija ; absolventov elektrotehnične in strojne delovodske j šole, Strokovna komisija za dravsko banovino, Zveza privalnih nameščencev, Društvo hišnih posestni-: kov, Jugoslovanska strokovna zveza. Strokovna zve za privatnih in Irgovskih nameščencev Jugoslavije, i Glavni odbor za »Obrtniški teden« — vsi v ' Ljubljani. Obrtniški praznih t.dec. Od osrednjega društva jugoslovanskih obrtnikov smo prejeli tale dopis: Vse vodilne obrtniške organizacije v naši banovini so se zediuile, da proslavi jugoslovansko obrtništvo svoj praznik na dan 1. decembra vsakega leta. Jugoslovansko obrtništvo dravske banovine je praznovalo la dan žc lansko leto pod okriljem Osrednjega društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani na sedežih podružnic DJO. Letošnji obrtniški praznik bo proslavljen pri vseh obrtniških organizacijah na skromen način, ker so vodilne obrtniške organizacije upoštevale splošno narodno žalost in pa težki položaj obrtništva. Pri vseh obrtniških organizaci ah bo prečitana enotna poslanica obrtniških organizacij. Poslanica vsebuje sledeče točke: Uvod, Obrtniška samopomoč, Nelojalna konkurenca, Racionalizacija obrtništva, Zadrugarstvo, Zaščita obrtništva potom oblasti, Režijska dela, Vprašanje obrtnega naraščaja, Socijalno zavarovanje obrtništva, Suš-marstvo, Omejitev števila prodajalnic industrijskih podjetij, Razdolžitev obrtništva in Zaključek. V dravski banovini proslave v skromnem obsegu obrtniški dan organizacije Društva jugoslovanskih obrtnikov ter so tudi vse podružnice in V mesecu oktobru ie znašal letos naš uvoz 60.564 ton za 349.26 milij. Din (lani okt. 94.7% ton za 281.1 milij.). Po količini je torej naš uvoz padci za 36.1%, dočim je po vrednosti narastel za 24.:% .Tudi primeri s septembrom letos je U sezonskih razlogov naš uvoz znatno narastel. Izvoz je znašal v oktobru 350.022 ton za 425 56 milij. Din, lani oktobra pa 206251 ton za 413.0 milij. Uvoz je torej po količini narastel za 18.15%, po vrednosti pa za 3.05%. Skupno znašal naš ittoz r prvih 10 mesecih t. L 718.742 ton za 2.96V0 mil j. Din. dočim je ▼ istem času lani znašal uvoz 662.669 ton v vrednosti 2.357.0 milij. Uvoz je torej po količini narastel za 8.4%. Izvozili amo pa letos ▼ prvih 10 mesecih I 2,820.819 ton za 3.043.44 milij. I>in, Urni v istem času 2.44C.'M>3 ton v vrednosti 2.700.35 malij. Din. To pomeni povečanje i/voza po količini za 15.5, po v red nositi po za 12.7%. Glavni predmeti našega uvora so bili v oktobru naslednji (vse v milij. Din, v oklepajih podatki za september 1034): Bombaž sirov 25.3 (0.0), bomb. predivo 35.1 (28.0). bomb tkanine 1094 (21.8), sirova volna 5.1 (5.95), voin. predivo 0.0 (8.2), voin. tkanine 15.0 (25.01, svil. predivo 3.0 (7.14), svil. tkanine 7.1 Naša zunanja trgovina (7.04), nepredelano in pol predela no železo 3 25 (2.55). tračnice, žel. material 4.7 (0.7), razni izdelki iz železa 12.46 (12.7), kože domačih živali nepredelane 11.55 (7.4), riž 5.0 (Z7), limone in pomaranče 1.16 (0.7), osla lo južno sadje 7.8 (2 44), kava 5.76 (4.56) premog 5.2 (14.2), stroji, orodje in aparati 12.4 (16.56), elektrotehnični predmeti 12.0 (0.0), prevozna sredstva Z26 (2.4), umetne org. barve 5.67 (4.5) itd. Olavni predmeti našega Izvoza so bili v oktobru naslednji: Pšenica 32.6 (27.0), koruza 51.8 (25.75), fižol 18.3 (12.0), sveže sadje 7.7 (0.5), suhe češplje 21.0 (33.3), hmelj 24.7 (11.05), konoplja 11.9 (4.7), konji 2 6 (4.7), goveda 7.8 (5.85), prašiči 17.85 (11.0), drobnica 7.2 (6.66), perutnina 5.4 (5.4), sveže meso 11.5 (8.0), jajca 8.7 (5.9), drva 3.2 (2.6), stavbni les 54.7 (45.4), oglje 1.75 (1.25), hrastovi žel pragovi 0.37 (2.6). lesni izdelki 0.74 (3.8), cement 6.3 (5.45), sirov baker 28.2 (23.9), zemlja in rude 7.9 (1164). Naša trgovinska bilanca je bila v oklobni aktivna za 70.3 milij. Din, dočim je znašala aktivnost v septembru 56.15 milij. Din, lani v oklobru pa 131.9 milij. Din. Skupno je bila v prvih 10 mesecih letos naša zunanja trgovina aktivna za 70.4 milij. Din, dočim jc zna nla lani v prvih 10 mesecih aktivnost 343.0 uiilij. Luu. I pripravljalni odbori prejeli tozadevna navodila od osrednjega društva. V Ljubljani prirede združene podružnice društva jugoslovanskih obrtnikov: Ljubljana-mesto, Ljubljana Vll-Siška, Št. Vid nad Ljubljano, Vič pri Ljubljani in Moste pri Ljubljani, skupno proslavo | v soboto, 1, decembra ob pol 10 v dvorani Okrož-' nega urada za zavarovanje delavcev na Mikloši-! čevi cesti. Bo*ra Dne 20. novembra 1934. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Curiha in 1 rsta, narastel je le Berlin, dočim so vse druge devize popustile. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah ne i z premen j en 8.10-8.20. Grški boni so notirali v Ljubljani 28.65- 29.35, v Belgradu 28.40— 29.10. Angleški lunt je v Belgratiu poptv stil na 229 20—230.80. Ljub jana. Amsterdam 2311.51—2322.87, Berlin 1372.36-1383.16, Bruselj 797.46 - 801.40, Curih 1108.35 — 1113 85, London 170.14 -171.74, Nevvvork 3W. M—3419.87, Pariz 225.43—226.55, Praga 142.7*1, — 143 62, Trst 29124 293.64. Curih. Pariz 20.3425, London 15.3850, Nevvvork 308.625, Bruselj 71.975, Milan 26 32, Madrid 42.15, Amsterdam 208.475, Berlin 123.90, Dunaj 73.20 (57.10), Stockholm 79.30, Gslo 77 25, Kopenhagen 6^.65, Praga 12.8875, Varšava 58.20, Atene 2.92, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.7775. Vrednostni papirji Tendenca je ostala danes v glavnem neizprente-njena, le vojna škoda je popustila. Na zagreb. borzi je bilo malo živahnosti, kar se vidi iz prometa, ki je znašal: vojna škoda 200 kom. in 7% Bler. pos. 12.000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 60- 71, agrarji 30 41, vojna škoda 335 T17, begi. obv. 56 57, 8% Bler. pos. 62-64, 1% Bler. pos. 54—55, 7% pos. DHB 63 65. Zagreb. Drž. papirji: Vojna škoda 334 - 337. 12. 335-337 (335), 6% begi. obv. 55.50 bl„ 7% Bler. pos. 54.50- 54.75 ( 54.50), 7% pos. DIIB 62 50 M. — Delnice: Narodna banka 4300 den., Priv. agrar. banka 214-216 (215), Osj. sladk. tov. 100—120. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 60.50— 70.50 (70). agrarji 40.50 41.50 (40.75), vojna škoda 335— 336 (335 50). b% begi. obv. 55 75 56.25 ( 56) 12. 55.75- 56 (56), 8% Bler. pos. 61.50 - 63. 7% Bler. pos. 53.50- 54.50 ( 54), 7% pos. DIIB 63 64 — Delnice: Narodna banka 4-150 den. (4475), Priv agr. banka 213-214 (214, 213). Žitni tre Ljubljana. Pšenica bač. 78 kg 152—155, bat 79 kg 1% 155 157.50, koruza umetno sušena II! — 117. času primerno suha 107.50—110, moka Kič ničla 230 -235, ban. ničla 237.50 -240, slav. ničla 227.50 (vse brez 6% prometnc?a rfavkaV. otro- I bi debeli 135-140, drobni UO—lii. DRAMA (Začetek ob 20) Petek, 30. novembra: Waterloo. Rod A. Sobo tu, 15. decembra ob 15: S negulčica. OtroSkn predstava po /.nižanih cenah od JO Dtu navzdol. — Ob 20: Orlič. Izven. Cene od 34 Dtn na'z.iiot. Nedelja, 2. decembra ob 15: Min", dekle z Monlparnata. Izven. Znižane eene od 20 l)in navzdol. — Ob 20: Žalujoči ostali. laven. Cene od 24 Dim navzdol. OPERA (Začetek ob 20) Petek, 30. novembra: Mignon. Red B. Sobota, 1. decembra ob 15: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Cene od S6 Din naviKlol. Nedelja, 2. decembra ob 15: Mignon. Izven Cene od 86 Din navzdol. — Ob 20: Izgubljeni valček. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE petek. 30. novembra: Zaiprto. Sobota, 1 decembra ob 15: Hamlet. Znižane cene. Ob 20: Vrh. grof Celjski. Premiera. Slavnostna predstava. „ , Nedelja, 2. decembra ob 15: Ougalnica. Znižane eene Ob 20: Carjevič. CELJSKO GLEDALIŠČE Torek, 4. decembra: Gostovanje ljubljanske drame v celjskem mestnem gledal Uftu z Aohordovo druino Dekle z Montparnasa. JSasnanilcR Ljubljano 1 Prireditev v Rokodelskem domu. Kat. drngtvo rokodelskih i>onio4n!kov vprizori v nedeljo, 2. decembra t 1 točno ob pol 8 zvečer izredno na neto dramo •Konec poti«. Vstopnice se dobe v predprodajl v soboto 1. decembra od fr-8 zvečer tn v nedeljo od dopoldne v dniStvoni pisarni. Komenskega ulica U l. 1 Miklavžev večer v Trnovem. Agilni trnovski fantje pri rede tudi letos v Druži venem domu v Kamnov i niiei 14 Miklavžev večer. Miklavž pride v Številnem spremstvu. Da bo mladina posebej obdarovana, ■e vrSi Miklavžev večer dvakrat. Ob 6 zn mladino iu ob I ia odrasle Vse Truovčane ie daues opozarjamo na ta Miklavžev večer, ki Je edinstven v Trnovem 1 Trnovski oder v Ljubljani vprizori v nedeljo, dne 2. decembra ob 8 zvečer ua odru Zadružnega doma v Karunovi ulici 14 tretjič v letošnji sezoni Hnž-rarjevo dramo .Razvalina življenja«. Vstopnice se dobijo v predprodajl na dan vprizoritve od 10-12 ta ene aro pred pričel kom predstave. 1 Kino KodeUevo predavaja drevi ln jntrl ob .20 dvojni spored: .Benečanska noč« (Tino Pattiera) in .Moderni Robinzon« (Douglas Fairbanks). 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Dstar, Sclen-bnrgova ulica 7: dr. Kmet, Tyr6eva cesta 41, in mr. Trnkoczy. Mostni trg 4. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI Drevi so nadaljuje toč'a j Naia država s predavanjem: 1. Gospodarstvo in 2. Propad narodne samo. itojnosti. V CELJU: V ponedeljek, 3. decembra ob 20 bo predaval na meščanski Soli g. dr. Pavel Brežnik iz Ljubljane o •Skrivnostni deželi Mormonov ob Velikem Slanem je-ceru. Predavanje bo spremljalo ca. 80 skiopticmh silil. Občinstvo se vabi, da se udeleži tega zanimivega prebivanju v čim večjem Številu. Radio Programi Radio Ljubljana* Petek, 30. novembra: 11.00 Šolska ura: V Sarajevu /ia sokolskcm zletu (Marjan Tratar) 12.15 Ptofiče 12.,.0 PoročUa 13 00 Cu.s, ploS e 18.00 Mile Klop6i6: Preproste pesmi (prof. V. Vodnik) 18.20 Kadijslu orkester 18 40 So-kolstvo ob letošnjem 1. decembru (Janey. Pobarc) 19.(10 Radijski orkester 19.25 Nacionalna ura: Naša narodna prosvetn 19 50 Jedilni list, program za soboto 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Čas, poročila, radijski orkester. Drugi programit PETEK, 30. novembra. Belgrad: 20.30 Zagreb — Zagreb: 20.30 Klavirski koncert 21.00 Vokalni koncert 21 ini ilecituciju 2J.00 MoSki kvartet — Dunaj: ili.15 Puo-eini, ploš- e 17.25 Violinska glasba 19.40 Muzikalicile raz-uotorosti 21.30 Simfonični koncert 22.15 Jazz 24.00 Sra-mel — Budimpešta: 18.30 Italijanske pesmi 19.45 Plošče 21.20 Operni orkester 22.30 Ciganska glasba — Milan-Trst: 17 10 Vokalni koncert 20.45 Simfonični koncert — Rim-llari: lli.Ofl Violinska glasba 20.45 Violinski koncert «.00 Lahka glasba — Praga: 19.30 Jugoslovanske pesmi iO 00 iZi-injski , igra s petjem, Badalid 22.15 PloSve — Varkava: 19.00 Goilba na pihala 20.05 Violinski iu orkestralni koncert 22.40 Plošče 23 05 Lahka in plesna glasba — Nemčija: 20.15 Vesele pesmi (ii. Vratislave) — Berlin: Ifl 00 Paradne korm niče 21.00 Beethovnov koncert — Konigsberg: 19.25 PloSče 21.00 Opera -Plašč«, Puccini — Hamburg: 19 00 Regiment po cesti gre, vojaške koračni-:e 21.00 Plošče po želiah poslušalcev — Vratislava: 19.00 Junaki znanosti 21.00 Zgornja Slezija — Lipsko: 19.05 Veseli zbori 21 00 Vojaška godba — Ko'n. 19.00 Igra 21.00 OtroSki zbor 21.20 Tri predigre Palestrine — Frankfurt: 18.15 Zabavna glasba 21.00 Plesna glasba — Stutt-gart: 18.30 Zabavni koncert 21 00 Plesna glasba — Monakovo: 19.00 Citraški koncert 21 00 Mala večerna glasba — Curih: 19.30 Skrivna ljubezen, igra s petjem 21.10 Ra dijski orkester 21.45 Razne narodne pesmi nn svetu -Utrassburg: 19.30 Lahka glasba, 21.30 Komorna glasba. MALI OGLASI V malih oglasih velja »šoke beseda Din 1'—; ienllovanjakl oglasi Din 3'—. Natmanjii uesek m mali oglas Din 10*—. Mali oglati »e plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega inačaja se računa enokolonska S mm visoka pelllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede molih oglasov treba prlloiitl znamko. Ne samo tožiti tudi kaj podvzeti je treba zoper zoperno in nezdravo vlago v čevljih. Odstraniti se da na mah s SETA-vložkom, pa samo s SETA-vlož-kom, ker je higijensko dovršen izdelek. Deklica-sirota 14 letna, pridna, delavna, pa popolnoma brez vseh sredstev, prosi usmiljeno srce za kakršnokoli zaposlitev, kjer bi dobila vsaj preskrbo. - Naslov v upravi »Slovenca* pod št. 13453 (a) Mesto hišnice sprejme mlajša, krepka žena, vajena vsakega dela, ki je pa popolnoma brez vseh sredstev. Kdor jo sprejme, stori dobro delo. Več pove uprava »Slov.« pod št 13454. (a) tlužbodobe Izurjene kovače za izdelovanje kos in srpov, in sicer: es-moj-stra, hameršmida in rih-terja - iščemo. - Dopise upravi »Slovenca« pod »Kovač za kose« 13450. Postrežnici oddam prazno sobo za par ur dela dnevno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« 13528. (b) Zailužek Damam in gospodom izobraženim, oddamo po-verjeništvo proti dobremu zaslužku. Naslov sporočite založbi »Evalit« (uprava »Prijatelj«) — v Ljubljani — Dalmatinova ulica 10, in dobite brezplačna pojasnila. (z) Posestva Parcelo prodam. Leži blizu mestne klavnice. Plačilni pogoji ugodni. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Parcela« št. 13509. (p) Ca. 20.000 m1 zemljišča, na lepem prostoru blizu gorenjskega kolodvora, vodovod in elektrika v bližini, prodam po zelo ugodni ceni. V poštev pridejo tudi knjižice Mestne hranilnice ljubljanske. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13534. (p) Nova hiša enonadstiropna naprodaj za 60.000 Din. — Jerko, Črnuče. (p) Kiipimo Tovorno dvigalo 500 do 1000 kg obtežbe, bodisi z električnim ali ročnim pogonom, iščemo. Ponudbe: Lana, tovarna pletenin, Ljubljana, Rimska cesta 2. (k) JU*' lilij Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ltub-liana Krekov trg 10 Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in naiceneie tvrdka Kar! Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Zimska Ia jabolka iz Konjic, Velenja, Slo venjgradca itd., najskrb-neiše odbrano in sortirano blago — po ceni od 2.25 Din za kg dalje vedno v zalogi. Oglejte si »brezobvezno« stalno sadno razstavo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. (1) STAREJŠIM OSEBAM GRENIJO REVMATIČNE BOLEČINE STAROST Vsem, ki trpite na revmatizmu, bolečinah v kosteh, zbadanju. išiasu, zobobolu, glavobolu, se Vam priporoča masaža. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« Vas krepi in osvežuje. »Alga« se dobi povsod. 1 steklenica 14 Din. Reg S Br 18117-32 Za Miklavža se Vam nudi zaradi izpraznitve zaloge zelo ugoden nakup raznih aluminijastih igrač, orodja za otroke itd. — pri tvrdki Stanko Florjančič, želez-nina, Resljeva cesta št. 3 (vhod skozi dvorišče). V račun se vzamejo tudi hranilne knjižice Kmetske ter Ljudske posojilnice v Ljubljani. Trgovci znaten popust. — Ne zamudite ugodne prilikel Železne postelje vseb vrst železne nočne omarice mreže za poste Ije v lesenih in železnih okvirjih dobavlja tn popravlja naiceneie Strgulec Pavel, Gosposvetska c 13 (Kolizei). Liubliana lil Površnike, usnjene suknjiče, obleke itd. kupite najcenejše pri A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Oblšdte nas! Brezobvezno Vam bomo razkazali zalogo našib vseh vrst preprog tekačev, tkanin za pohištvo, stor itd „CILIM" Pasažo nebotičnika. Brinje dobite najceneje v JAVNIH SKLADIŠČIH Tyrševa cesta št. 33 pri tvrdki Fran Pogačnik d.zo.z. Pitana perutnina piščanci, štajerski pulardi, kapuni, kokoši in druga perutnina iz lastnega pi-tališča po zmernih cenah vedno v zalogi Naročila pri Kmetijski družbi, te-lelon 21-05 ali 37-55. (1) PREMOG DRVA IN Karbo paketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev 2Q51 Neredno stolico ženske bolezni, bolezni želodca, čreves, jeter, ledvic, žolča, hemeroidov, skleroze - ublažujete z uživanjem naravne, domače, zdravilne Jordan grenčice. Varujte se falzi-liciranih inozemskih gren-čic. Otrokom neškodljiva. Citajte in širite »Slov<»nra«! MIKLAVŽEVA DARILA KAKOR: križe in zraven pripadajoče svečnike najnovejše moderne oblike, lepe kipe, slike, podobice, krasne okvirčke za fotografije in razgleunice, albume za razglednice in fotografije, spominske knjige, fin in eleganten pisemski papir v blokih in mapah, vse šolske potrebščine, slikanice za deco in druga pri-merna darila Vam po konkurenčnih cenah nudi PodruZ. Jugosl. knjigarn« H. NICMAN. L|ubl]ana, Kopitarjeva ul. 2 laboratorij RtVKiU l Slov Bistrici naznanja cenj. občinstvu nove znižane cene svojega preparata REVIGAL proti kožnim boleznim. REVIGAL mast ali mikstura malo pakovanje . DlD 30"- REV1GAL mast aii mikstura veliko pakovanje „ 60"- Komhinirano malo pakovanje (mast in mikstura) „ 50'- Kombinirano pakovanje veliko (mast in mikstura) „ 80"- Medicinalno REVIGAL milo kom....... „ 16- Izsla je In se bo dobivala odslej skoro po vseh treovfnah 1935 Krasi je lepo število slik v bakrotisku Cena Din 5.—, po pošti 50 par več Razprodafalci velik popusti Segajte po njej, seznanjajte z njo svoje prijatelje I Inserirajte v ..Slovencu"! LJUDSKA POSOJILNICA 1 V LJUBLJANI registrovana zadr. z neomejeno zavezo Mihlošiteva cesta Stev. 6 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. 9J Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3%. i Tekma okrog sveta »Ker sva zdaj nekako zaveznika, ker 6em tudi jaz stavil na Dicka Gordona, pa še prav visoko celo, vam smerni izdati tudi svojo tajno. — Jaz eem Diek Gordon.« Pričakoval je bil njenega velikega preeene-Senja, a se je prevaril. Zveneč smeh, k: je odkril dve vrsti bisernobelih zob, ©e je prelil čez njene ustnice, in v njenih očeh se je prikazal izraz dobrodušnega poroga. »Mar ste to šele zdaj odkrili.« je vprašala. »To bi vam bila mogla zaupati že prvi hip po na-5em odhodu.« Zdaj je bil Gordon, ki je presenečen planil kvišku. »Torej me poznate?« »Da in ne. Toda rešitev uganke je kaj preprosta. V nekem magazinu eetn nekoč videla vašo sliko. Na ulici ali drugod bi vas nemara ne bila spoznala, a ker so časopisi včeraj oznanili, da bodo danes nastopili Dick Gordon in še dva druga novinarja potovanje okrog sveta, spoznanje ni bilo težko.« »Torej boste porabili to priložnost, da izvoju-Jete z menoj svoj boj ter mi, kako ste že rekli? — pokažete svet in stvari tako, kakor se vam pri-llči? Seveda sem vam popolnoma na razpolago Vendar mi dovolite kratek odlog — saj ne bo trpelo predolgo. Prej imam še prošnjo do vas. Ali hočete pomagati?« »Da slišimo!« III. ODKRITJE MR. EDWARDA CLARK A Letalo je bilo pravkar po urni'ku pristalo v Amsterdamu ob 12. uri 25 minut, oddalo je nekaj poStnih vreč in sprejelo nekaj novih na krov. Z izjemo nemške dame, ki nemara ni bila dorasla naporu, ker je slonela bleda in z napol zaprtimi očtni v svojem naslanjaču, ter gospoda z dolgim nosom in bradavico na desnem licu, kateremu se po vsem videzu ni godilo nič bolje, so bili vsi potniki izstopili za kratek sprehod po trdnih tleh ali pa tudi za kratek obisk okrepčevalnice. Mlada Angležinja se je bila z velikim zanimanjem ozirala po okolici in — kakor da si jo hoče ogledati tudi z druge strani — je leno hodila do kraja letala ter nato izginila na drugo stran njegovega trupa. Tam je pristopila k mehaniku, ki je bil zaposlen s pregledovanjem različnih ležajev ter 6 preizkušanjem vseh delov stroja. Nekaj ga je spraševala, on pa je pritrdilno kimal, nato mu je izročila dva popisana listka, ki ju je naglas prečital, da se ugotovi, al: je vsebino točno pogodil. Stvar se je končala s tem, da mu je izročila nekaj denarja ter s primerno kretnjo odklonila vrnitev ostanka, ki ji je po vsej verjetnosti pritikal, kar je niož sprejel s prav ponižnim dotikom svoje kape. Hitro nato se je pojavila 6pet zraven Gordona, k: 6e je razgovarjal z nekim sopotnikom. Ostali so bili odšli v okrepčevalnico in le-tem je sledil tudi on s svojo novo popotno znanko in z gospodom, s katerim se je pogovarjal. Kmalu potem so klicali na odhod proli Berlinu. »Je uspelo?« vpraša Gordon, ko sta šla, nekoliko ločena od drugih, proti letalu. »Je,« odvrne ona. »V Hannovru boste izvedeli, kater: je Edvvard Clark in kateri Billy Allan. Mož bo oddal Lrzojavki takoj, ko odletimo,« Ob 15. uri 20 minut je pristalo letalo na han-noverskein letališču. Brzojavni sluga je odprl vrata in zaklical: »Brzojavki za Edvvarda Clarka in Billyja Allanal« Gospod v štiridesetih letih, že malo rejen, gladko obrit :n zelo odločnega obraza, kar je poudarjala zlasti ostra izoblikovanost podbradka, je vstal. »Tu — Edward Clark!« Sprejel je brzojavko in raztrgal ovoj. A komaj jo je prečital, že jo je z napol zatrtim »Dantn the impudencel« zmečkal in vrgel v posodo za odpadke. Njegova jeza je bila razumljiva, ker je brzojavka vsebovala samo te-le besede: »Srečno pot! — Prijatelj.« Takoj je spoznal, da je šel v pa6t, ki mu jo je nastavil eden i.zmed tekmecev, ki so potovali z njim. A jezil se je bolj sam nase in na svojo nepremišljenost, kakor pa, da so mu jo nabredli. »Billy Allan — ali ni tukaj mistra Billyja Alla-na?« je ponavljal brzojavni sluga. Nihče se ni javil. Mr. Clark je le kimal kakor v odgovor na vprašanje, ki si ga je sam zastavljal. Da, da, Billy Allan je bil bolj pameten kakor on. Vsi potniki, topot tudi nemška dama in njen mož, so zapustili letalo, ki je stalo 20 minut radi sprejema novega goriva in radi izmenjave pošte. »Po vsem videzu si je izbral Billy Allan drugo pot,« je zašepelala plavolaska Gordonu, kakor hitro sta bila tako daleč od drugih, da ju niso mogl: slišati. »Do Berlina bi mu komaj moglo kaj koristiti,« je odvrnil Gordon. »Kvečjemu od tam dalje bi utegnil pridobiti nekaj ur, ako ei je naročil posebno letalo. Zakaj potem lahko takoj leti dalje, medtem ko starta po voznem redu letalo za Moskvo šele ob 23. uri. V tem primeru si more prihraniti ovinek preko Konigsberga in Rige ter leti v ravni črti do Moskve. Pri tem si spet prihrani kakih pet ur. — Ne, po mojem mnenju 6e nahaja tud: Billy Allan v naši družbi, a je toliko pretkan, da se ni izdal.« »Ali ste si naročili posebno letalo?« »Seveda! Prihranim si skoraj deset ur in proti temu stroški niso veliki. Na vsak način hočem ostati zmagavec — že zato, da vas ne razočaram.« Preden 60 odleteli, je brzojavni sluga prišel še enkrat in klical Billyja Allana. Z istim uspehom kakor prej. Kmalu po 17. uri se je začel svetlikati ogromni svetlobni oblak skozi nočno temo, k: je oznanjal, da 6e bliža Berlin. »Ali vas v Berlinu pričakujejo?« je vprašal Gordon svojo sosedo. »Ne.« »Storili ste mi tako veliko uslugo, da ee vam inorda ne bo zdelo neskromno, ako vas prosim, da mi poveste svoje ime. Resnično, rad t>i vedel, komu sem hvalo dolžan.« »Prav rada vam povem evoje ime. Kličem ee Ethel Hurst.« »Pa kaj vas nese v Berlin?« »To letalo.« »Ah, že vidim. Oprostite.« »Pomirite se, nisem mislila tako. Vam bom izdala svojo skrivnost. Jaz sem detektivkn.c Nenadno in nepričakovano odkritje je spravilo Gordona iz ravnovesja. Ogledal si je tniss Hurst — kakor se je bila imenovala — še enkrat, kakor bi jo moral oceniti čisto na novo, nato je rekel: »Detektivki pa res niste podobni.« »Nemara je prav to vzrok, da sem detektivka.« »Torej zasledujete kakega zločinca?« »Dva celo. Ubogega dekleta hočeta pripraviti ob velik denar.«