Katolišk rerkfen list*
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po pošti z» celo leto 4 gld. 20 kr., za po leta 2 gld. 20 kr.. za cetcrt let* 1 pld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zaden« na ta dat praznik, izide
Danica dan poprej.
Teta) XXIV.	V Ljubljani 28. mal. serpana 1871.	Li»t 30.
Ali bodo rlatle res papeža zapustile ?
Zapustiti papeževo reč ae pravi pri vladah : zapustiti same sebe. To vlade dobro čutijo, toraj zdaj hite kralju-roparju Daznanjati, da reč se ni dognana in pri-čujočnost njih poslancev v Rimu nima pomeniti, da so z Viktor-Emanvelovo nagrabljenostjo zadovoljne.
Skusile so vlade, odkar je papež oropan, že marsikaj grenkega. Kakor zveri na rop gredo, kadar solnce zaide, enako so tako imenovani „internacijonalci:< vladam na vratu , odkar so papeža pustile okrasti in c žu-liti. Ti strahoviti sovražniki človeštva so velik del mesta Pariza in veliko ljudi s petrolejem pokončali, in zdaj zopet pišejo, kaj še le vse so osnovano imeli! Ako bi Verzajlci le za malo dni pozneje bili mesto v oblast dobili, strašno razdjanje bi bilo še med poslopji in ljudmi. Ker so pa ti sovražniki povaod razširjeni, toraj se vse evropejske vlade bridkostno pečajo s tim, kako bi jih zaterle. V Portogaliji so jih veliko zaperli, v Španiji maršal Serrano veliko ojstrost zoper nje svetuje; na Dunaju se jih boje. Pravi sicer „Unita," da „komu-nisti" se smejajo pehanjem vlad, ki so take gade zredile v Bvojem iastnem naročji; vendar je pa tudi res, da že to alabi aovražnike človeštva, ker vlade in ljudstva bolj jasno spoznavajo njih namene, njih osebe, njih časnike, in pa brezno, v ktero ta peklenska družba namerja človeštvo prekucniti. Vlade in narodi se bodo zopet obernili, obračajo se že k Cerkvi, k papežu, k pravici, in zmiraj bolj se jim bodo studili gerdi ljudje, kterih namen je požigati in klati, katoličane v brezverce in nejevernike spreobračati.
V ,,Unita 4 piše oseba mnoge veljavnosti izVerzajla, da po vsem Francoskem gospoduje ena sama misel: da z Italijo se mora pošteti. Vsi tirjajo to zadoate-nje: eni ko katoličani, drugi ko konservativci, drugi ko Francozi; vlada in vladani 80 edini. — To ne bodo ravno danea; čakati je treba vgodnega trenutka, — čakati sterpljivo , ker kri francoska je vroča. Ako bi Thiers bil zmožen jutri zbrati armado na Snežnikih, govoril bi tako kakor je govoril vselej. Zdaj molči in molče dosti govori.
Tudi Avstrija bode zmiraj bolj spoznala, koliko so vredni marsikteri ljudje, ki ae z jezikom atokrat pri-dusajo na vatavo, skrivaj pa roke mole pariškim komunistom ali pa „pikelhauberjem."
Zmaga sr. kriza r MM. sloletfi.
Ako vas svet »ovraži , vedite , da je mene poprej sovražil, ko vas." Jan 15, 18.
Oznanoval se je že po vsem svetu sveti križ; tekla je pa tudi kristjanaka kri v Rimu in po drugih kra.ih. Padli so aposteljni in z njimi so padli tisučeri kriat-
janje za vero v križanega Jezusa. Vendar je vedno rastlo število verujočih tako, da je v tem stoletji že Justio mučenec mogel reči: „Ni ga naroda na zemlji, iz kterega bi vsaj nekteri ne verovali v Kristusa Gospoda."
Ali tudi po 6merti aposteljnov ni zginila čast av. križa; slava Križanega se je pospeševala bolj in bolj. Pod obrambo sv. križa ao razcvitale se od apoateljnov vstanovljene cerkve v Edesi, po Partiji, Perziji in v Indiji. Iz Rima je prinesen bil Jezusov nauk v Karta-geno in do zapadnih pokrajin Afrike, ter je tam se vkoreninil. Iz male Azije so prispeli, da so vstanovili nove cerkve v Lionu , v Vieni in v Parizu, in pod zastavo sv. križa so si v kratkem opomogle. Nekako naglo si je vzmagalo kersčanstvo v Armeniji, po deželah rimskega cesarstva, in celo po Britaniji. Sv. Lucin Angličan je bil med vsemi kralji pervi, kteri je kristjan popustil dom in rojake svoje, da bi drugim narodom, vzlasti llelvečanom, oznanoval kerščansko vero. Tako je postavljen bil skoro av. križ na Spanjolakem, v Legioui, v Aaturiji iaKordovi; na Francoskem, v Arelatu, v Tu-lusu in v Turu; na Nemškem, v Kolinu, v Trientu in po druzih mestih.
Sveti križ jim je bil obraznik in učenik vseh Čed nosti, ktere so v djanji kazali pravoverni kristjanje sploh v tem stoletji. Kdo bi ne žaloval nad svojimi grehi, kadar vidi za njegove grehe terpeti Jezusa V Kdo bi si ne prizadeval za pravo gorečnost v molitvi, kadar vidi na vertu Gezemanskem in sliši celo na križu goreče moliti Jezusa? Kdo ne bi hotel poterpežljiv biti v križih in težavah, kadar vidi v naj vcčih mukah in bolečinah prepoterpežljivega Jezusa? Rešitelj naš ae je popolnoma vdal v voljo nebeškega Očeta, kdo bi hotel biti nepoterpežljiv ter žaliti Boga svojega mermraje in zasramovaje, ko bi ravno tako imel biti preganjan in po nedolžno tiran v amert? Jezus je molčal na križu, da bi po njeg-vem zgledu tudi kristjan tiho in rnolčč prenašati m<-gel vsakoršne krivde in zaničevanja brez-bužuega sveta.
Ce kev ni bila še prosta preganjanja judovskega, ko vstane veliko groznejai sovražnik , poganski Rim, hoteč zatreti nauk av. križa. Rimljani ao se s početka aicer prizanašl|ivo vedli proti kristjanom, češ, da so le neka judovska ločina. Viditi pa, da ao se ločili od judovske bhodnice in da nočejo iskati pribežišča ne v atenskih, ne v kartagenskih, ne v rimskih poganskih božnicah ali te.i peljnih , tedaj so ae vzdignili proti kristijanom kot sovražnikom poganskih bogov in pun-tarjem zoper javni red, ter so a tega obzira hotli jih potlačiti. Cisti zaum«k ča-«titel|ev sv. križa o naj vi-šein bitji je bil ves drugačen od občnega aurovega zapopadka pri poganih, kteri niso vedili, kaj si imajo misliti o Bogu duhovnem, kteri se ne vzobražujc ne
v telesni podobi, ne v drugem vidnem znamnji, ter se tudi ne časti s slavnimi, pri poganih navadnimi žertvami. S početka se tedaj Rimljaoi skor nič menili niso za verovestnike kerščanstva; sej tudi pervo preganjanje ni izhajalo tolikanj iz ^sovraštva, marveč iz divjih strasti razuzdanega serca. Se le ko je kersčansko verstvo bliže poznano bolj in bolj bilo razširjevano, kadar se jp poleg ljudskega razsodka moglo pričakovati globode' češčenje in splošnje sprejemanje kerščanstva, razrnel se je boj na smert in življenje med starim in novim svetom, med poganstvom štiritisučletno zgodovino v svoji službi imajočim in med kerščanstvom, češ, še le od včeraj bivajočim in svojim spoznovavcem zatajevanje samega sebe in trenje svojega telesa oznanajo-čim. A kteri je bil glavni vzrok tega preganjanja, v kterem je bilo grozovito pomorjenih na tisuče in tisuče kristjanov večidel naj izverstniših in naj blagsih? — Vzrok tega je bila ljudska ošabnost in napuhnjenost. Onim, kteri so sami sebe imeli za olikane in visoke, kteri so se že pred skrivaj smejali priprostosti in praznoverju ljudstva brez tega, da bi to visokomiselnost zadušili v korenini; onim je služilo zlasti v spotikljej, da bi mogli skupaj s prostim ljudstvom sprejeti ravno tisto učenje, pripoznavati tiste verske resnice, v tistih svetostih iskati svojega rešenja, z zaničevanimi rokodelci, z ubogimi kmeti, da celo z navadnimi sužnji biti ena ro-d*>vina, ena bratovščina. K temu pa še vera v križanega, poleg njihovega mnenja golega človeka, ki ga je njegov lastni narod kot hudodelnika zavergel in k smerti obsodil; kteri si je revnih, zaničevanih, neučenih ribičev izvolil za poslance svoje; proti vsemu temu se je hudo vzdigovalo visokomiselno seree Rimljanom. Razun tega so se o zborih kristjanskih razširjevale naj gerši obrekovanja in laži; med drugim, da novorojene otročiče krist-janje v njih mučijo po vseh udih, ter jih v znamnje skrivnosti umoriti dajo onim, ki vstopijo v njihovo družbo, izpijo po tem njihovo kri, meso pa razsekajo in jedo v naslednjem gostovanji, kjer nezmernost vzbujuje človeka k telesni razuzdanosti; na zadnje pa da oskrunjajo nočno temo z naj geršimi hudobijami. (Vid. Justin, martvr. apolog. 1. cap. 35. Tertul. apol. cap. 7, 8, 9.)
Antonin, sprednik Marka Avrelija, je bil divji pre-ganjavec kristjanov. Sv. Justin, kteri je iz poganskega modrijana postal kristjan in potem mučenec, je podal temu cesarju svojo prav izverstno pismeno obrambo ali apologijo, ktera dostojno opravičuje verstvo kerščanstvo, zoper ktero so tedaj hudo divjali krivi modrovavci poganski. Ta spis je dober vspeh imel do Antonina, da je svobodniše spet dihati moglo kerščanstvo. Antonin umre; Mark Avrelij, njegov pasterk, mu je bil naslednik. Ta je povzdignil pogansko modrovanje ali filosofijo na prestol. Moder je bil v knjigah, v sercu pa je sovražil kerščanstvo. Ves napuhnjeni neznabog se za svoje naj hujše krivičnosti še zmenil ni. Bil je mož in oče, vendar je pustil svoji ženi Favstini in hčeri Lucili svobodno živeti. Kar vladar je dari in službe razdaval pre-sestnikom, teptajoč naj svetejše prava človeške. Da bi sebe in svoje gerdobije mogel izgovarjati, je s privoljenjem starašinstva (senata) določil, da se njegovi ženi Favstini, ko je smert konec storila njenim hudobijam, ima skazovati božja čast; postavil ji je božnico in žertve-nik, ter službo in skerb 2*a darovanje izročil odločenim ženskim osebam itd. Božje češčenje je dosegel tudi Lucij Ver, da si je sedež svoj oskrunil bil z ostudnimi gerdobijami.
Mark Avrelij je bil praznoverstvu silo vdan. Ko je mAgel na vojsko proti ptujcem , je poklal tolikanj žertev, da so Rimljanje smejaje mu djali: „kadar se verne domov, ne najde nobenega goveda več, ktero bi darovati mogel za dobljeno zmago."
Modrija tega vladarja je dospela do norije. Pod
njegovim varstvom in pod obrambo cesarskega dvora se je sestavila družba gorljivih modrijanov, kteri, dasi se niso vjemali v svojih nazorih (mislih in naukih), so se vendar sklepali v sovraštvu in napadanji kerščanske vere, ktere razširjevanje in razcvitanje jih je z jezo in studom napolnovalo. Po prigovarjanji teh modrijanov je Mark Avrelij vse kristjane imel tudi za neprijatelje svoje filosofije. V njegovih rokah je bila oblast, toraj jo je v svoji norosti obernil k naj hujšemu preganjanju sovraženih kristjanov; učitelje sv. evangelija je izdal vsakoršni besnosti starašinstva in ljudstva. Po vsi rim-ljanski deržavi se je prelivala keršanska kri. Viadovanje tega kronanega modrijana se šteje med naj groznejše preganjanja keršanske vere in cerkve.
V tem stoletji je za poslavljenje sv. križa mnogo storil že omenjeni sv. Justin, modrijan in mučenec, potem Barsimej škof v Edesi, Melit škof sardiški, Atena-gora kerščanski modrijan, Teofil škof antiohijski, in Irenej škof lionski. O tem poslednjem hočem nekaj pristaviti. Mnogo jih je v Lionu in okoli mesta pripravil k časti sv. križa in ni se mu škoda zdelo nikakega terpljenja in darovanja. Med tem pa pošlje satan, nasprotnik vsemu dobremu, dva glasovita krivoverca Mar-cijana in Valentina v sosednjo okolico lionako, da bi tam med novo spreobernjene kristjane nasejala kokolja krivega učenja. Tedaj je pa goreči škof še veliko bolj jel skerbeti, da ohrani pravoverne, kakor pred, da spre-oberne nejeverne. Ne le da je v svojih krepkih govorih odkril in očitno kazal neresničnost po krivovercih zasejanega ufenja; lotil se je marljivi in učeni v:ši pastir tudi peresa, ter je zložil nekoliko prav podučnih knjig, v kterih je čisto apostoljsko učenje tako pomenljivo stavil vsem pred oči, in iz pekla prihajočo laž krivo-versko razkazoval tako na tanko, da se potem noben krivoverec ni derznil več motiti sv. škofu vdane čede. Nasproti pa so bili pravoverniki lionski po teh bukvah v resnici in v veri v križanega tako poterjeni, da so premnogi v koj potem vstalem hudem preganjanji volili raji terpeti naj grozovitniše muke in tudi smert, kot odstopiti od vere v Križanega Jezusa. Junaška stanovitnost toliko kristjanov se brez pregovarjanja pripisuje sv. Ireneju. Pod cesarjem Severom je tudi velika množica kristjanov kervavela za vero Kristusovo, da so po spričevanji sv. Gregorja s kervjo zalite bile vse ulice. Tedaj je bil umorjen tudi sv. škof Irenej.
Med drugimi svetniki tega stoletja so se skazali se: Simeon škof jeruzalemski, kterega so križali; Tit, Timotej in Onezim, učenci sv. Pavla; sv. Evstahij in tovarši njegovi; sv. Gervazij in Protazij ; sv. Felicita s svojimi sedmerimi sinovi, kteri so vsi neizrekljive muke in smert preterpeli za poslavljenje in spričevanje križanega Jezusa Kristusa. Cele bukve bi bile potrebne k opisanju junaškega deržanja in stanovitnosti teh kristjanov; — na kratko naj povčm le nektere prigodbe iz življenja sv. Felicite in njenih sinov.
Poganski duhovniki v Rimu so opazili, da pobožno vedenje sv. Felicite in njenih sinov nagiba mnoge pogane k sprejetju kerščanske vere; gredo toraj k cesarju Marku Avrelij u, in mu pravijo, da se bogovi nad mesto Rim serdijo, ker Felicita, gospd iz visokega rodu, ne jenja mestnih prebivavcev odtegovati od njihovega če-ščenja, in da je potrebno, naj se ona s sinovi prisili k očitnemu malikovanju, drugač se maliki ne dajo ukrotiti.
Publicij mestni glavar ukaže poklicati bogaboječo gospo. Pa nobene obetanja, ne hlimbe ne grozbe mu niso nič pomagale. Rekla mu je : Tako malo me straši tvoja grozba, kakor me malo mika tvoja hlimba. Ni jaz ni moji sinovje se ne damo odverniti od prave vere. — „Vsaj svojim otrokom daj živeti," ji pravi Publicij na to. — »Moji otroci, odgovori Felicita, bodo
na veke srečno živeli, če umrč za Kristusa; ako pa bi darovali vašim bogovom, ki so le hudobniki, bi jim to bilo v večno smert." —
Kadar je pripeljana bila že na morišče mati s sinovi svojimi, jih je, kakor nekdaj mati makabejpka, opominjala k poterpežljivosti in stanovitnosti. „Ljubi moji sinovje, povzdignite oči, pa ne k trinogu, ampak k nebu! Glejte, tam je vas Bog in Odrešenik, Jezus Kristus, tam vas on čaka, da bi vas ovenčal s krono večne slave. Svojo kri je prelil on za vase rešenje; dajte se vi svojo kri v poslavljenje njegovega imena. Ne gledajte na muke, s kterimi se vam grozi trinog; marveč pomislite na radost, ktero vam Bog obeta v nebesih! Bojujte se pogumno in viteško, in ne odstopite od ljubezni Jezusa Kristusa!"
In tako so mati in sinovje svoje življenje dali za Jezusa Kristusa govorč: „Raji umerjemo, kakor da bi darovali hudobnim duhovom, vašim bogovom."
MMeiavei in seitai\fi čas.
(Govoril g. M. Močnik v 3. shodu katol. besednice.)
(Konec.)
Koliko se je že tukaj terdoserčni liberalizem zagrešil nad ubogimi delavci! Velike društva na akcije jemljejo delavccm ves zaslužek, in deržavni liberalizem jih še podpira in daje bogatinom vgodne postave. Ako si priden delavec, ki delaš ves ljubi dan v potu svojega obraza, pa si vendar ne prislužiš toliko, da bi sebe in svoje pošteno preživil, je to hudo, — res zlo hudo. — Tisti vsega spoštovanja vredni stan malih obertnikov, kteri je tudi zastopan v našem društvu, čedalje bolj zginja. Nemški pregovor sicer pravi: „I)as Handwerk hat einen goldenen Boden" (rokodelstvo ima zlato podlago), ali kaj pomaga vse to, ker se našim obertnikom tla pod nogami zibljejo in vdirajo. Velike ribe ujedajo male , in velika obertnija pa končava malo obertnost. Koliko obertnikov so že na suho djale tovarne, koliko pridnim rokam so že zaslužek vzeli stroji ali mašine. — Pa vendar to ne more drugač biti; mehanika in tehnika delate čuda, strojev ne more vlada prepovedati, tudi mi sami bi tega ne želeli, in ko bi brez vsega tega mogli biti, kar nam tovarne prav v ceno prodajajo in stroji izdelujejo itd., bi nam ne bilo prav. — Po svojem stanu in opravilu v obertnijskih reččh nisem ZDajden, tedaj se v posebnosti ne morem spušati, Še manj svetovati; želim pa, da bi se to zelo važno vprašanje tudi pri naših shodih obdelovalo, in da bi o tej reči gospodje govorili, ki so v tem strokovnjaki; vendar si pa upam terditi, da se dostikrat vzroki, zakaj da tu ali tam obert-nik upeSa, drugod iščejo, kakor tam, kjer se prav za prav nahajajo. Res je sicer, da so vsled strojev nektere obertnije prenehale, a začele se bodo drugačne, ljudje za svojo opravo in obleko čedalje več potrebujejo, kupčija za nektere obertnijake reči na drobno se je povzdignila, krojači in čevljarji so postali tergovci v svoji stroki, šivalni stroj jim zaslužka ne krati, ampak ličnejši in cenejši je potem njih izdelek, in ravno tako je pri obertnikih drugih ver6t. Ako vse to premislimo, vidimo, da pošteni, pridni in umni rokodelec tudi dan danes izhaja, ako ravno ne sijajno, pa vendar le pošteno. Ta doba, v kteri smo z obertnijo, je prav za prav prestopna doba, iz nekdanjih cehov (cunftov) in samopro-daje ali monopolov do prostosti v obertnosti in kupčiji; staro je prenehalo, novih družb ali asoeijacij nimamo, ker brez druževanja med obertniki ne bo moglo biti, sicer bo pešala obertnijska vednost in izurjenost in namesto pravih mojstrov bomo imeli pri sedanji prostosti mojster-skaze. Ako pa modri in razumni obertniki, posebno ako jih bo še modra postavodaja podpirala, to
prehodno dobo znajo dobro porabiti (sej imajo postavo o združevanji i. dr.), bo menda za obertništvo bolje, kakor si sploh mislimo.
Tedaj tudi delavcem (med kterimi pa ne mislim dninarjev ali težakov, marveč male obertnike in njih pomagače in dečke), vel ji pa prislovica: „Pomagaj si sam, in Bog ti bode pomagal." In te poti so se popri-jeli tudi delavci po mnogih krajih, ter se združili v aso-cijacije, da postane njih veljava na zunanjstvo toliko večja. Mali obertniki so stopili tudi pret. mesca pred ministra kupčije g. dr. Schaeffle-ja. Temu gospodu je došla nenavadna sreča, da je postal iz profesorja minister, in tam bo imel priliko misli in teorije, ktere je učil, v djanji izpeljevati. Do njega so se obernili mali obertniki z adreso, v kteri med drugim pravijo, da m«-ra deržava resno za to skerbeti, da mali obertniki ne pridejo ob ves zaslužek, in da bi sad dela vživali le nekteri bogatini, kteri pa, ako se okoliščine spremene, delavce razpuste itd. Obupnost se poslednjič polasti serca delavcev ter postanejo deželi silo nevarni, ako se jim jemljejo pogoji življenja (eksistencije^). Potem pa razložč več točk, nekaj političnega nekaj družbinskega vprašanja, in med drugim tudi volitveno pisvico za male obertnike. V pretres teh točk, se vč, da se ne morem spuščati, ravno tako ne bom pretresal odgovora, ki se je bčje tako-le glasil: Poznam dobro obtežano stanje malih obertnikov; bodite prepričani gospodje, da volitveno pravico v kratkem zadobe vsi, ki plačujejo po-srednje davke. Povedati pa moram, da me je naj bolj zanimivala točka, v kteri govorč obertniki od boljšega poduka rokodelskih dečkov, ker se s takimi dečki sam kolikor toliko vkvarjam in sam previdim, da bi bilo tukaj marsikaj treba vravnati.
Vse naj modrejši in naj boljši postave pa ne bodo zboljšale človeškega stanja, dokler se ljudje, visoki in nizki, imenitni in priprosti, bogati in reveži, ne pover-nejo zopet k kristjanskim načelom. — Koliko se govori dan danes o pobrati m stvu, o enakosti med narodi, in vendar še ni bilo nikoli toliko opravljanja, hujskanja in sovraštva med narodi; v imenu svobode in enakosti se ljudje na tisuče morč. Kdo ne vidi, kako se siro-maščina in revščina širi med ljudmi, in ljudje, ki bi imeli pomagati, hujskajo ljudi na premoženje drugih, namesto da bi sami pomagali. Napačno je dalje, da imamo le sedanje življenje pred očmi in se za prihodnje ne menimo; vsak hoče vživati, ter pozabi izreka, ki pravi: „V potu svojega obraza boš svoj kruh jedel." Toraj tolika nezadovoljnost, ker le malo jih je, ki to umejo. — Kako je mogoče, da bi društva nastale, ▼ kterih bi bogati obertnik delil z ubogim delavcem svoj zaslužek in eden drugemu pomagala nositi težki jarem. Zastonj je tukaj vsa deržavina modrost, vsa zgovornost; tukaj le pomaga kerščanstvo. Že je več kot 18 sto lčt preteklo, kar je nebeški Učenik pobratimstvo, enakost in svobodo na svet prinesel, — in svet se vede, kakor da bi bil to sam iznašel, — a kdor si upa svobodno besedo pregovoriti, in svetu oznanovati pravi nauk, tega lažnjivi svobodarji vstrelč, kakor nadškofa in druge duhovne v Parizu. — Kerščansko življenje se mora zopet verniti v hišo mojstrovo, mojster naj bo gospodar nad rokodelskimi dečki in tudi nad druieti, ne le samo gospod, ki delo daje in delavce plačuje. — Ker so pa take misli večjidel le pobožne želje, toraj radostno pozdravljam vse take društva, osnovane na keršČanski podlagi, kterih namen je, pomagati posameznemu k telesnemu in dušnemu blagru. Med take društva štejem v pervi versti rokodelske družbe, kakoršna se tudi pri nas nahaja. — Ako je mogoče posameznemu, vzlasti mnogim pomagati, pomaga se tudi vesoljstvu. —
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Nazaj k keršanstvu!
Narodnemu francoskemu zboru v Verzajlu se imajo v kratkem izročevati razni predlogi o cerkvenem pravu. Poslanec P. Pradič daje v ta namen na svitlo delo: ,,Opombe mojim tovaršem o predlogih, ki vero zadevajo." „Univers" od 18. jul. upa, da to delo bode močno koristno poslancem, ker željč g. Pradie ta so želje vsih katoličanov, ko gre na to, da se Cerkvi, njenim korpo-racijam in njenemu uku poverne popolna svoboda. — Vpliv keršanstva v narod je naj imenitniše opravilo ne le deržavnega zbora, ampak tudi 19. stoletja, pravi pi-savec, ker na to je zastavljena priliodnjost človeškega zaroda.
Pradič dokazuje, da Franciji žuga nekako politiško in občinsko razpreženje, nevarnost za njeno velikost in njeno prihodnjost, ako je ne reši vera iz brezna, v ktero bo jo vergle zoperkatoliške zmote.
Pervi predlog ima obsegati razmere med cerkvijo in deržavo, pogodba ali konkordat z Rimom se ima vravnati, cerkve, svetiša, pokopališa itd. se morajo du-hovstvu poverniti; deržava se bo odrekla volitvam škofov in župnikov in sploh predpravicam od leta 1802, ter imenovanim „organskim artikelnom", sploh se ne bo mešala v verske reči, razun da bode varovala vestno svobodo, očitni red itd. Nevredno štefnjanje od derža-vine strani po enciklikah, brevih itd. se čisto zaverže.
Drug predlog ima obsegati polno in celo svobodo v začetnih, srednjih in višjih naukih; vse zadevne postave od 1. 1850 se odpravijo.
Tretji in četerti predlog zadevata pravice raznih sol in vseučiliš, pa pravice združevanjske.
Pradič, v edinosti z Msgr. Parisis om, bode nadalje dajal na svitlo svoje „opombe," ki so kaj tehtne za cerkveno vprašanje v sedanjem zmedenem času, in želeti bi bilo, da bi se tudi avstrijanski škofje lotili enacega pripravi javnega dela, ker do zasuka mora tudi tukaj priti, ako se imajo oteti deržava in deržavljani. „Unita," ki to reč obširno obravnava, pristavlja pomenljive besede: „Med tem pa je mično opazovati, kako vse zlagoma skušnja razkropljuje zmote in vraže pri samih tistih narodih , ki so bili od njih naj bolj pijani, ter se spoznava, kako neumna je bila vojska, ki so jo bili vneli zoper Cerkev in vero; upajmo, kakor je bila Francija dr. gim narodom učenica v lažnjivih liberaliz-movih načelih, tako bode perva, ki bode odkritoserčno dajala lepi zgled, kako naj se čisto in naravnost poverne k načelom keršanstva.4'
Iz Ljubljane. < r. s«. novoposveeenei ljubljanski in ras in kraj notih maš. —
Aljaž Jak.. 0. avgusta v Smledniku.
Avguštin Fr., 15. avg. v Reteč-b.
Baroo Mih., 15. avg. v Mirni peči.
Brezovar Jan., 13. avg. v Šmartnem pri Litiji.
Čeme Kari, 6. avg. v Teržiču.
Dolenec Jan., 13. avg. v Motniku.
F.ržen Fr., tj. avg. pri sv. Jakobu v Ljublj. o '/»fJ-
Jesih Avg., 13. avg. pri sv. Petru v Ljubljani.
Košir Jožet, 2<». avg. v Cernem verhu nad Polh. grad.
Kralj Mat., 0. avg. pri nunah v Ljubljani.
Lavrič Mat., ZU. avg. v Zapogah.
Mali Fr., 15. avg. v Teržiču.
Mare.-ič Kr., 3. avg. na Šmarni gori.
Mekine« Fr., 15. avg. v Teruovem v Ljubljani.
Mervec Jan., 1"». avg. v Vodicah.
Pakiž Jak., 2o. avg. pri Novi Štifti fare Sodražice.
Pleva« ie Jan., 13. avg. v Leskovcu.
Poklukar Jož., 15. avg. v Gorjah.
Porenta Fr., G. avg. v stari Loki.
Primožič Jem., 2. avg. pri nunah v Ljublj. Ramovš Andr., 20. avg. v Smledniku. Salehar Ignacij, 15. avg. v Šent-Rupertu. Tramte Ant., 6. avg. v Škocijanu pri Dobrdvi. Verbajs Ant., 20. avg. v Šmartnem pri Litiji. O. Aleks. Roblek, 2. avg. pri čč. oo. franč. v Ljublj.
Iz tretjega leta čč. gg.:
Keržič Ant., 15. avg. pri čč. oo. frančiškanih v Ljublj.
Konig J., 13. avg. v Starem logu.
Kukelj Ant., 13. avg. na Ježici.
Nemec Ant., 15. avg. v Mavčičah.
Rozman Jurij, 20. avg. v Terbojah.
Blatovec se je zopet v teologijo zaletel; 20. jul. mlati na novo ,,Unfehlbarkeit."
Prodal se je pa precej s pervim stavkom, koliko razume o katoliški teologiji, in postavil se je na led tako hudo, da malokdaj tako. Pravi namreč: „Leto in dan je preteklo, odkar je v Rimu rešeno včliko teolo-giško prepirno prašanje, če namreč vsi škofje, pod predsedstvom rimskega papeža zbrani nezmotljivost Kristusove Cerkve predstavljajoJ), ali pa če je ta nezmotljivost^ čisto osebna in vsakočasnemu rimskemu papežu izročena."-)
Koliko je vredna nadaljna zmčs laži in sanjarij Tagblattovega teologa, kteri še glavnega vprašanja tako imenitne reči ne razume, akoravno se je že toliko o tem pisalo in je tako dolge členke že sam pisaril, to naj bravci sami sodijo.
Iz Kranja. Z. Mnogi popis prinašaš, draga Danica, o papeževi 251etnici od blizo in daleč. Ali samo iz Kranja ne bo glasu? To bi ne bilo prav, ker tudi katoliški Kranj je slavil očeta vesoljnega keršanstva, star-čeka Pija IX. V predvečer 16. junija je strel in slovesno zvonjenje oznanovalo zgodbo, ki je neslišana od Petra do 257. naslednika njegovega, Pija IX. Pisalcu teh verstic je ostal blag spomin iz otročjih let. Bilo je leta 1846 o poletnem času. S svojim starim očem sta hodila po gorenskem polji in zvonili so zvonovi v vseh mnogobrojnih farnih cerkvah in podružnicah. „Kaj je to V" praša deček starega očeta. „„Umerli so papež, zato povsod zvoni,"" bil je odgovor. Današnji dan je bil tudi pisalec med slovesnim zvonjenjem na zelenem
{»olji. In od mladostne dobe do danes, po preteklih 25 etih, ni slišal še tako ginljivega zvonjenja iz vseh stolpov vseh cerkva od blizo in daleč. Živo mu je toraj stopila pred dušo preteklost in sedanjost. 16. junija, ravno presv. serca Jezusovega, bilo je v farni cerkvi kaj tiho — praznično. Kako to? Povzdigovalo je namreč čutečega vernika, ko je videl tako trumo pristopiti k Gospodovi mizi. Vsem tem obhajancem, upamo, klila
i'e v serci danes goreča molitvica za starčeka Pija IX. Nedeljo, 18. junija, pa se je praznovalo cerkveno opravilo kot največe godove. Strel« ni bilo ne konca ne kraja. In bolj ko se je bližal večer, mogočneje se je glasil. Pripravljati je namreč moral za aijajno razsvit-ljavo, ki se je pri nas za nedeljo večer od menila. Z mrakom so se zabliščele svetilnice iz naj viših a t--1 povili lin. Na to se je razsvitljevati jel st.lp v spodnjih oddelkih. Ko je bila prižgana luč na stnlpovih višavah, zasvetile so se brezštevilne lučice na oknih preinožnejih in revnejih brez razločka. Le malo oken in malo sere je ostalo temnih. Množica ljudi je mirno in povzdigoje-nega duha hodila od ulic do ulic ter si ogledovala raz-svitljavo posamesnih hiš. Po mlajih so gorele daleč gori v kviško luči ; čez ulice so viseli razsvMjeni baloni s papeževimi znamenji; na oknih pa so se opazovali mno-golični, sem ter tje prav okusni transparenti. Ce si se pazljivo med množico gibal, slišal si sem ter tje reči
') To tedaj je bilo se le prašanje?! — J) To samo tedaj?! Vr.
koga: „Tacega večera pa se ni videl Kranj in ga ne bo." Mnogo gostov iz Teržiča in Loke, ki so razsvetlili doma že 15. t. m., opazovali smo ta večer radostno med nami. Tako je prišla 10. ura. Kmalo po desetih je prižgal na svoje stroške mladi častni meščan našega mesta — v resnici mestu čast — bengalični ogenj v narodnih barvah visoko na stolpu. Vtisek je bil tako čarovit, da so postarani možje pri tem pogledu navdušenosti slavo klicali temu, ki mu je bil ves večer posvečen. Enacega veličastnega trenutka kot je bil ta, da je bliščal ves Kranj z stolpa doli razsvitljen v ru-deči barvi, ni imelo, menim, nobeno mesto na Slovenskem. Ob enem kot v stolpu prižgal se je bengalični ogenj na čitalničnem balkonu, v zvesto pričo, da posebno še v Kranji je cerkev in narod vse eno. Cital-niško poslopje pa je bilo že od danes zjutraj z narodnimi in avstrijskimi zastavami vse prepreženo. Ogledo-valcu je morala biti všeč razsvitljava te ali une hiše po mestu, pisalca pa je pot pripeljala v oddaljeno predmestje, kjer po njegovi dozdevnosti stanuje marsikaki revež, ki še ne vč, kje mu je pripravljen jutranji krub. In, dragi čitatelj, razsvitljava teh bornih stanovanj mu ]e bila najginljiveja. Najžarneje mu je svetila lučica na oknu reve, kije prižgala z eno svečo vse, kar je imela. Krog polnoči smo pogasili lučice v mislih na raznotero zgodbo vseh stoletij kerščanstva in s prepričanjem , da v namen kot danes vsaj mi ne bomo raz-svitljevali Kranja več; prekrižali se v spominu na ljubega starčeka Pija IX; svojim angeljem varhom prepustili skerb za-se; k Pijevemu angelju varhu pa izdihnili: naj posebno skerbljivo čuje nad njegovim dragim življenjem.
Iz Šlavinske fare. (Požar.) Že pomnim v 14 letih svojega pastirovanja v ti fari 10 požarov v fari, ali tolicega ne, kot je bil zadnji 19. t. m. pred polnočjo v Petelinah, kjer je v 14 letih že v četerto gorelo. V nenavadni vročini letošnji in pri vertincih južnega vetra je bilo v nekterih minutah 29 hiš z drugimi krnelo vavskimi poslopji v plamenu. Veliko ljudi ni druzega otelo, kot kar so v veliki naglici nase djali. Zgorelo je veliko ovac, več prešičev in 1 krava, vse hišno in kmetijsko orodje, vsa obleka in veliko send, ki je tukaj kmetova podlaga, iz ktere plača vse davšine. Kolika škoda iz ene majhine neprevidnosti! Skoda je namreč skorej tolika kot od poprejšnih 9 požarov skupaj , cenjena čez 20 tavžent gold. Petero jih zavarnine (ase-kuracije) ni plačalo, drugi so bili pa veči del le za majhine zneske zavarovani. So tedaj ti naši pogorelci res usmiljenja vredni in zdatne pomoči potrebni. Zato prosim v imenu nesrečnikov „Zg. Danico," naj blagovoli darove usmiljenja nabirati za Petelinske pogorelce, nadjaje se, da blagi Ljubijančanje in drugi dobrotniki kranjske in so*edn|ih dežel, ki so že revežem toliko ▼ njih stiski pomagali, tudi ubogih pogorelcev v Petelinah, ki je naj revniši vas v Slavinski fari, ne bodo pozabili. *)
A. P. f.
Iz Zalega loga. S premnogih krajev se po „Zg. Danici" naznanujejo lepe, ginljive io veličastne preslav-ljevanja 2oletnice papeštva našega sv. Očeta Pija IX. Kaj tacega, kakor po mestih in tergih, se pač med hribovci storiti nc da; kar se je pa dalo storiti, smo storili tudi tukaj. Da se je, kakor povsod, 15. junija popoldan s prazničnim priterkovan|em in streljanjem pre-veseli dan te slavne 251etnice oznanoval, se samo ve. Zvečeri ob Ave-Mariji, ko so ljudje zdela prišli domu, smo pa v cerkvi pred izpostavljenim sv. Reš. Telesom molili sv. roženkranc in litanije za sv. Očeta, ter z blagoslovom sklenili. Ko iz cerkve pridemo, se pa mogočno
*) To prežalostca nesreča! Pomagaj Bog in dobri ljudje ! Vr.
odmevajoče streljanje začuje z visokega hriba „Gr6belj," kjer za strehe plošice lomijo in pripravljajo; in kmalo nat6 se ondi posvčti veličasten kres, ki je dolgo plamtel proti nebu v hvalo Bogu za slavni spomin. Ondi so vidili kresove goreti v Martinem verhu, v Potoku, v Davči in tje čez, da jih ni bilo prešteti. Mladenči domd so pa lep kres napravili nad domačo vasjo, in ondi s streljanjem z možnarjev unim na hribu odgovarjali dolgo v noč. Drugi danr t. j. 16. junija, zjutraj ob dveh pa se spet zasliši slovesno priterkovanje in strel. Pri sv. maši, pri kteri se je pela tudi papeževa pesem in se je še posebej za sv. Očete molilo, je bilo posebno lepo, da je bilo prav veliko nase mladine pri sv. obhajilu v namen av. Očeta. V nedeljo potem, t. j. 18. junija, pa je bilo v ravno ta namen drugih odrašenih prav veliko pri mizi Gospodovi.
V	nedeljo popoldan , ko smo pri farni cerkvi litanije z blagoslovoma opravili, pa nas je serce gnalo na prosto, ter smo se v lepi procesiji med slovesnim pri-terkovanjem podali do podružne cerkvice v Suši, med potjo smo sv. rožnikranec združeni molili za sv. Očeta, y cerkvici pa v Bklep pete litanije Matere Božje opravili. — V apodbudo naj še povčm, da smo tisto ,,molitev za rimskega papeža v sedanjih okolišinah" (glej „Zg. Danico" 20. list t. 1.) od 15. do 22. junija vsak dan v cerkvi združeni obmolili. Ker so te molitve za potrebe sedanjega časa posebno primerjene, in od našega sv. Očeta 29. listop. 1870 po enkrat na dan s 100 dni odpustki obdarovane — kar je veljavno zaceli Čas sedanjih stisk sv. Cerkve — zato bi bilo močno želeti, da bi nanje ne pozabili, jih v omenjenem listu poiskali in prepisali, ter v imenovani preblagi namen o priložnem času, zlasti ob nedeljah in praznikih z gorečnostjo opravljali. Morebiti bi bilo pa še bolje, ako bi te molitve v Ljubljani posebej natisniti dali, da bi prav med ijudstvo prišle. Delajmo in molimo za blagor in zmago sv. Cerkve, in Bog nam bode pomagal. Vse v slavo Božjo!
Iz nemškega Gradca. Pri toliko veselih naznanilih o praznovanji papeževe petindvajsetletnice po slovenskih in drugih krajih, ki jih je Danica priobčila, bi pač ne imela več prostora o tem tudi iz nemških krajev kaj več pripovedovati. Dosti je, ako omenim, da po kmetih veje tudi v tukajšni škofiji enak živ katoliški duh kakor na Slovenskem, in se je torej veselje nad tako nenavadno božjo milostjo tudi enako slovesno razodevalo. Papežev poročnik z Dunaja, ki je bil tiste dni tukaj, je sam gledal a tukajnega gradu mnoge kresove in umetne ognje, ki so se žarili po vsi deželi na vse kraje.
Po mestih pač imajo liberalni vekači več moči in vpliva, kakor po Slovenskem; to pa je sad liberalnih časnikov.
V	vedni spomin te slovesnosti so mil. knezoškof vabili duhovščino, naj za „duhovako društvo" (za obnemogle in bolne duhovne) kaj darujejo in so aami dali
gold.; povabili so tudi premožne verne graškega mesta na mile darove za neko društvo, ki se je pri ti priložnosti začelo v prid dekel, ki so ravno brez alužbe, in aami mil. Škot so koj darovali 2**>0 gl. — Njih besede in zgled so mnogo drugih dobrotnikov privabile, in upati je, da omenjeni društvi se bote kmalu zaterdno vstanovili.
Po srečni naključbi se je tukaj pri omenjeni priliki (18. junija) še druga slovesnost obhajala. Sedanji mil. knezoškof so namreč 1. 18G9 v praznik presv. Jezusovega serca darovali svojo skotijo presvetima sercema Jezusa in Marije. Vlani ob tem ča*u so iz Rima ukazali obhajati obletnico s pripravno slovesnostjo in ponovljenim darovanjem. Letos, ker je bil praznik presv.
serca Jezusovega ravno papeževe petindvajsetletnico dan, so Škot napovedali tridnevnico in povabili papeževega poslanca a Dunaja, da je imel v nedeljo slovesno mašo, in o. Šmude ta jezuita, da je vse tri dni zjutraj in na večer pridigal o dobrotah presv. Jezusovega sercd, slasti o preav. Kešnjem Telesu. Ljudstva je bilo vse polno pričujočega, in kat. možje, udje konserv. društva, so šli skupaj k sv. obhajilu.
Konservativnih društev je vedno več po deželi, in tvarine za njih razgovore ne manjka. Posebno tukajsno tiskarno društvo izdaja poduČne zvezke, ki o pravem času svarijo pred nastajočimi nevarnostmi. Liberalni deželni odbor Damreč pripravlja novo postavo za župa-nije, ki bi kmetom še bolj ko dosedanje jemale pravice in jih stavile pod silo mest in tergov in velikih kupče-vavcev in posestnikov. Pravi prijatelji kmetov pa, posebno Herman in baron Buol, premišljujejo, kako bi se odvernila že dosedanja krivica, ki se pri volitvah kmetom godi, in kako bi se kmetu polajšali preveliki stroški pri gosposkah. Preštevililo se je, da po dosedanjem volilnem redu za Štajersko pride 1 poslanec za deželni zbor, pri vel. posestnikih na 22 velikih posestnikov in OtiOO gl. davka, pri kmetih 1 poslanec na 37.400 ljudi in 78.300 gld. davka , pri mestih in tergih 1 poslanec na ^000 duš in 21.000 gld. davka. Ker pa kupčijske zbornice tudi 6 poslancev volijo, ki so že tako iz mest, pride prav za prav pri njih 1 poslanec na 5715 prebivalcev in 15.600 gl. davka.
Tu se vidi, kolika krivica se godi kmetom, ki verh tega nar več vojšakov morajo deržavi dajati. Kadar je dvalizem Ogrom dal v posvetovanji enakosti, pri plačevanji pa manj ko tretji del, tu so Ogri rekli, da plačujejo več kervnega davka (vojakov), — pri kmetih pa nič ne velja, da tega in še denarnega davka več plačujejo. Zato že konservativne društva pošiljajo prošnje do deželnega zbora, da se ta krivica odpravi, in se sploh stroški pri gosposkah na kmetih pomanjšajo.
Ta peticija je posebno natisnjena in „Karnthner Blatt" jo je izvolil za podlago svojih Člankov v prid kmečkega stanu. Prav veselo je, da se bo na Herma-novo brošuro ,.die Organisirung des niederen oflentl. Dienstes in Steiermark" pri govoriških vajah v ljublj. Čitavnici oziralo, in želeti je, da bi omenjena brošura in peticija se tudi po deželi na Kranjskem ne prezerla. *) Brali ste menda že, da šolski nadzornik za Štajersko dr. Močnik gre v pokoj in je dobil red železne krone 3. verste. Prav prav Škoda za tega učenega in verlega moža, ki je bil v tukajšnem deželnem šolskem svetu edini neduhoven, ki je delal za spravo, za poslušanje želji ljudstva. Ne včm prav, kako je prišlo to, kaj je za pokoj nagnilo moža, kterega značaj se blezo ravno tako malo vjema z namerami sedanjega šolstva, kakor s sedanjo zistemo sploh. **)
Pri tukajšnih katoličanih je veliko začudenje,***) da je kranjski šolski svet v osmi soli vzel eno uro verskemu nauku in jo matematiki dal! —
Is Kostanjevice, 7. julija. Svarilo. Nekdo, ki pravi, da je iz Lucerna na Švicarskem doma, prodaja prav dobro drago stenje (tahte), posebno za večno luč pri farnih cerkvah. Pravi, da eden tacih stenjev gori 24 ur brez utrinjanja, le nekoliko kviško naj se dvigne; klobuk, ki se na tahtu naredi pa ogenj sam povžije, ker je vmes tudi gaz ali plin, in da pri teh tahtih skoraj "/a manj olja pogori. Pa vse to ni res. Luč se mora velikokrat utreniti, drugači pa ugasne, olja pa skoraj pred več pogori kakor pri navadnih tahtih. Tako se je
O priliki bode Dun. o petioi spregovorila.	Vr.
**_) I*ri n*s je ta misel, da modri m«.ž ui mogel svojega djanja strinjati s sednujo zistemo in je toraj raji šel v pokoj. Vr.
***} Po pravici začudenje.	Vr.
pri nas skazalo pri dveh lučib , pri večni v cerkvi in
{>ri bišni ali domači. Da bi več svoje robe prodal, ima epo vezano knjižico, v ktero slednji zapiše, koliko je te robe kupil, da se tako drugi ložej privabijo. Pravi tudi, da še le čez 3 leta pride nazaj, naj toraj sleherni kupi toliko, da bo imel za 3 leta dosti.
Altotting na Bavarskem, 7. jul. Kar sem zadnjic iz Monakovega pisal, popraviti moram nekoliko. Umerli Dollingerjev prijatelj je bil posveten mož, profesor prava na vseučilišči in se je pisal Zenger. Bolnik je hotel imeti nekega frančiškana, pa njegovi prijatelji so drugega gospoda poskerbeli, kteri je nedoločen, ali tako, ali drugač. Prof. Friedrib je imel bolnika obhajati. Kje zakramente dobiti? V monakovski škofii nikjer ne, toraj se pelje po železnici v Mehring vavgsburški škofii, k fajmoštru Renftle tu, kteri je edini v tej škofii Dollingerjev priverženec, vzame zakramente, previdi bolnika, kteri mu pravi: , Friedrib, Friedrih! ako mi se bo tam slabo godilo, ste vi krivi!" Friedrih odgovori: Prijatelji se ne goljufajo. — Zenger umerje, Friedrih ga pokoplje in mestna zvončka sta zvonila. Govor na grobu je poln hinavske liberalnosti; in potem so gospodje spisali protest do kralja, v kterem cerkev na novo šibajo in kot nekdanji krivoverci pomoči deržavne zoper cerkev išejo. Deržavna moč k temu molči, laž-njivo imenovane „starokatolike še celo proti cerkvi podpira; profesorji brez učila vživajo svoje prihodke (si-nekure) in zabavljajo. Ni čudo! vsaj kaj je bavarski kralj zdaj več kot kaki podonavski knez V Kdor stavi svojo vojaško moč pod zapoved druzega, je njegov pod-ložnik bolj ali manj, in dozdevna samostojnost bo kmali padla. —
Iz Monakovega sem se bližal meji našega cesarstva in bil v prijaznem mestu Rosenheimu. Odtod sem šel pogledat po prijetnih krajih v mestice VVasserburg, ktero ima ob 3 štraneh reko In. Tukaj se imeli duhovni Wasser-burske dekanije svojo konferenco. Kaj pa je to, konferenca ? To ime smo pri nas že pozabili. Na Bavarskem je zapoved višje cerkvene oblasti, da imajo v vsaki dekanii duhovni vsako četert leta svoje shode, in te shode obhajajo zavolj zime in daljnih potov ob lepšem letnem času. Teze (naloge) se razpošiljajo, in kdor jo dobi, jo mora obdelati in pri konferenci predlagati. Za zdaj so tele reči imeli: Nezmotljivost razjasniti; nekaj kanoniških institucij; nekaj rubrik iz sv. maše, in premišljevanje. Vse tri prejšne so zadele kaplane, premišljevanje ali meditacija pa priletnega gospoda. To posvetovanje se tako lepo in redno verši, da je veselje poslušati; nazadnje se sklepa in dekanijski predsednik vse reči do škofijstva pošlje. Kaj takega je pač potrebam in času primerno? Po dokončani seji smo se marsikaj pomenkovali, dalje kot smo želeli, ker z oblakov je silovito lilo. — Cerkev je stara in polna svetinj; zidana že 1. 1255, je bila prejela 1. 1342 od Ludovika bavarskega za darilo doneske mestne tehtnice, „Stadt-frohnwage," da bi se iz doneskov večna luč plačevala. L. 1634 je huda kuga gospodovala tod, in podoba kaže obljubo vseh stanov — tako tudi drugod, kjer se pa malo ali nič ne spolnuje; Lah pravi: „passato pericolo, gannato santo." — Iz prijaznega Wasserburga sem se peljal po pošti skoz prijetne terge Hag in š. Volbenk na železno postajo v Dorfen in od tod v Altotting, kjer je preimenitua Mariina božja pot na Bavarskem; že v 7. stoletju nahajajo znamenj, kako so verni hodili semkaj - v zdaj prijazno, v lepem kraji ležeče mesto Oetting Mater Božjo častit. Oetting pravijo, je dobil svoje ime od vojvoda Ottona. Kar je Marija celjska na Šta-jarskem, to je tukaj Oetting na daleč in široko. Ligo-rijani oskerbljujejo csrkev in opravljajo romarje. Hvaležnih spominkov je kapela Matere Božje od zunaj in
znotraj prepolna, in ljudi iz vseh krajev je vedno dosti, luknjani ljudje se prav pametno obnašajo in tudi terg z vsim, kar je mestoega in očitnega, k pobožnosti navdihuje. Tako sem tudi tukaj v daljni Bavarii Marii vse priporočal, da bi na njeno priprošnjo, ako smo vredni, Bog nas vse na duši in na telesu blagoslovil. Po dokončanem opravilu sem jo mahnil po železnici nazaj v Monakovo, ker pasijonska igra v Ammergau u me j* tako mikala, da sem šel nazaj in hotel in želel videti, kar sem teden poprej zamudil.
Rimsko. Kakošen je greh — brati brezbožne časnike? Sv. Oče Pij IX so undan 30. rožn. kardinal-vikariju Patrici-u zapovedali, do duhovnih pastirjev v Rimu razglasiti okrožnico, da naj svoje podložne opomnijo, kako je branje nekterih brezbožnih časnikov pregrešno in prepovedano , in naj se ljudem dopove, da tako branje ni le odpustljivi, ampak velik greh. Fajmoštre pa zavračajo nabeaede: argue, obsecra, increpa (grajaj, prosi, sv&ri). Namestnik Kristusov toži, kako hudobneži „z nesramnimi, potuhnjenimi, lažnjivimi in brezbožnimi časniki" ostrupujejo ljudi, posebno pa mladino.
Vsled tega je kardinal vikar dal okrožnico do cerkvenih pastirjev , ktero so tudi z lec očitno razglasili. Pisanje pojasnuje veliko škodo, ki jo dela brezverno časnikarstvo, spominja na hude šibe Božje, ki si jih na-kopuje Rim, kteri je zdaj v brezbožnosti postal enak drugim glavnim mestom. In da se ne bo kdo z nevednostjo izgovarjal, toraj general-vikar več tacih časnikov po imenu naznanuje, kakor so: „La Liberta," Gazetta del Popolo" (vladmi list, ki ga jud Arbib vreduje). — „La Capitale44 (hinavsko-sovražljiv list, iz kterega so trajmavrarji, judje ter sovražniki vere posneli tisti ostudni roman zoper svetinje ali relikvije), — „IlTemDo", — „11 Tribuno," — „D. Pirlone Figlio," — „11 Dia-volo," — „La nuova Roma," — „La Raspa," — „La vita nuova," — „La Concordia, — „11 Metistotele." —
To ob enem kaže, koliko peklenskih mlinov so nastavili framasoni, da bi rimsko ljudstvo čisto okužili, popačili in ga potlačili v vso gnjusobo pregreh in vsaktere nesreče.
Genevski poročnik pripoveduje, da že rodi sad pisanje sv. Očeta in okrožnica general-vikarja. Prodajanje zanikarnih časnikov se očitno sfcerčuje, mali šta-cunarji, prodajavci in raznašavci se branijo tega ger-dega posla. Po drugi strani pa se sprejemanje katoliških listov množi dan na dan. Zastonj išejo dnevniki za-nikarnežev to prepoved namestnika Kristusovega smešno delati in njen pomen v nič devati, zakaj glas višjih pastirjev do ovčic ima silovito moč.
Kakor, po časnikih, tako tudi po komedijah in ka-zalisih vsaktere basni in pravljice priprostim ljudem za zgodovinske resnice v glavo gulijo. Posebno gerdo za-sramujejo papeže, tako menijo odverniti, da bi papež več ne prišel do svoje veljave.
O kraljevem prihodu so bili na kapitolu napravili ples, s kterim so zadegali 800.000 lir; niž|i mestni vrad-niki pa, kterim so zavoljo kraljevega prihoda nakladali čezobilno dela, morajo po 8 — 10 dni na svoje groše čakati. —
Laški ministri zdaj po raznih italijanskih mestih sem ter tje zraka išejo; in ako hoče kdo koga v zadrego spraviti, gaje le treba poprašati: kje prav za prav je italijansko glavno mesto. —
Svečavnosti presel|evavne so se v malo urah dokončale. Em^nveljoje iz Rima izpibnil, laški ministri pa za njim. Le Veskonti-Veuosta je v Rimu, toda njegov dvor Valentinovše je ravno tako malo pripravljen, kakor druzih ministrov poslopja.
Kakošne pa so bile tiste slovesnosti na Kapitolu
za 800.000 lir o kraljevem prihodu? Noben čeden človek se ni hotel vdeležiti, treba je bilo iskati uličar-skih postopačev, še celo pocestnih žensk. To je bila taka družba, ki si ni le klobukov in žepov napolno-vala s pečenko in sladkarijami z mize, temuč je se sre-berne nože in vilice in druge reči „uzmovala" s kraljeve mize.
Kralj ni ne v eno cerkev pogledal, — namesto tega je pa z omenjeno družbo plesal in se gostoval z njo, pravi Gent. Korresp.
Razgled po svetu.
Na Dunaju je bilo lansko leto 78 saraomorivcev in 21 samomorivk. — Samomor je naj strašnejše in naj boij trinoško djanje, ker taki nesrečen človek ravno z ubijanjem samega sebe smertno greši in v takem stanu konec stori. Zato cerkev tacih tudi pokopavati ne smč, ako ni poterjeno, da je bil nesrečni zmešan. Krivič nost in nezvestoba, razuzdanost, zlasti neslana zaljubljenost, nejevera, je največkrat vzrok prestrašnega samomora; toraj naj gledajo brezbožni časnikarji, kako bodo odgovarjali pred Sodnikom, pri kterem jim ne bodo pomagale zvijače, laž nji vi ,,syllogismi cor-nuti" in ,,izmišljene pravljice" zoper duhovne, papeža in cerkev, s čimur ljudem vero kradejo in so jim vzrok časne in večne nesreče.
Z Dunaja pišejo v „Genf Korresp.:1 „Napoleon III, prevideč svoj bližnji konec , ni hotel brez brambe pustiti Italije, svojega preljubljenega deteta, in izvolil je gosp. Beusta za „irofa44 (varuha) svoje kreature." — To je tiste ,,kreature," ktere liberalci vedno brundajo pesmico, da Italija še ni cela skupaj, temuč hočejo imeti še nekaj lepih koscev od Avstrije k nji, — in tej kreaturi Beust „irof?.."
Po drugi strani pa je spet prečudno, kako bi Napoleonu Italija bila ,,preljubo dete," ki ga je o francosko pruski vojski tako gerdo okanila in zapustila, in to potem, ko jo je bil na noge spravil! — Vse mavtarstvo je samo seboj v nasprotji, kakor sploh oblasti teme.
Beust menda napravlja shod vladarjev iz Nemčije, Avstrije in Rusije. V čegav prid neki? Prusi enako kakor Italijani govorč, da njih Nemčija še ni cela, in Prusija dosedaj še nikoli ni bila v resnici prijazna Avstriji, tudi to pot ji bonajberže le prijazna, dokler bo le Prusiji in mavtarjem v korist; molčimo o Rusiji, kteri bi vendar več zaupali kakor Prusiji in Italiji. Vse Beustovo počenjanje je zoper Rim in zoper Francosko, ki se zdaj na pravo pot obrača. Razkolništvo, krivoverstvo in mavtarstvo hoče s katoliško Avstrijo zavezo delati in iz tega ima Avstriji kaj dobrega izvirati? Bog sicer zamore tudi iz hudega dobro obuditi, — po navadni poti pa tukaj nič ne kaže.
Veliki ,,Orient", freimavrarsko gnjezdo v Rimu, kakor „G. K." piše, je menda sklenil, da Avstrija in Francija (katoliški deržavi) se morate čisto končati, potlej še le bode Rim določno glavno italijansko mesto; sklenili so toraj obe katoliški moči razdvojiti in raz-mesariti. — Da bodo mavtarji potlej o svojem času tudi laškega kralja pognali in sami vladali, to se tako ve, kakor tudi, da nemški cesar na versto pride; kajti mavtarji so enako sovražniki vladarjev kakor Cerkve.
V	st. IlipoliOl je okrajni šolski svet za okrajnega šolskega nadzornika nasvetoval vrednika „Wochenblat-tovega," prof. Poško-ta, ki razširja zagrizeno sovraštvo zoper katol. Cerkev, verske vaje, katol. katekizem, papeža in duhovstvo! — Bo že šlo že — v brezno.
V	Bolouji je bilo o Pijevi 2oletnici toliko ljudi pri sv. Obhajilu, da se nevdeleživci zamorejo komaj na O odstotkov šteti. V Bolonji, v Riminu, v Česeni, Fa-
enci in drugod velikanske stolnice niso mogle vsih ljudi obsegati. — Ali ne bode silna večina katoličanov na Italijanskem prej ali poznej vesla v roke dobila, razbojniški in tolovajski framasoni pa bodo sli v svoje ker-tove luknje nazaj? To je čisto gotovo, zakaj še nikoli ni brezb«žnost in pregreha za stanovitno zmagala. Da pa tolikrat 1 tat in potepuh 50 poštenih strahuje, so velikrat katoličani sami krivi, ker tiho molče in hvaležno kimajo, ko jim krivičniki in budodelniki orehe na glavi tolčejo, kakor Italijan pravi, ter teptajo njih svetosti.
V Aradu je komedijanka Evfrozina Rost padla z vervi, ki jo je bila hudobna roka skrivaj narezala, in se ubila. Prav nespodobno je, ako se ženske po verveh ali konjih zviraio; ni čudo, da večkrat staknejo, kar lšejo.
Sv. Alfons Ligvorij je po apostoljskem pismu dobil naslov , cerkvenega učenika".
Delegacije na Dunaju so iy. t. m. sklenjene. — Poravnava s Poljci se utegne res doveršiti. Dosedanji poročnik v Kimu je izvoljen za avstr. poslanca v Carigradu. Davno žeje bil naveličan ,,beustovanja" v Rimu.
Ljubljanski m drugi maitarski polizki so zopet veliko pisali in lagali, da so sv. Oče nevarne bolni. Stokrat so bili že osramoteni, pa svoj čas dalje lažejo. — Dober aj.etit čitalcem! — Med tolikimi drugimi so sv. Oče te dni sprejeli poslanstvo iz Torina, ktero samo jim je izročilo adreso s 70.1XX) podpisi.
\ ikši škof v 1'ariiu je postal stari turonski vikši škof Mousgr. Jož. 11 i polit Guibert. — Francoski škofje so 22. jul. izročili narodnemu zboru prošnjo, da naj se sv. Očetu njih oblast poverne, in pr< šnja je izročena miniaterstvu za zunanjstvo. Dobro znamnje
Iz Itima. „Tribuno," eden naj bolj zaveržeuih časnikov, j^ bil raznesel, da so Viktor Emanvelu o njegovem prihodu v Rim tudi nekteri kardinali vošili srečo in si s tem grozovito jezo v Vatikanu nakopali. Pomnimo, da smo to brali tudi po avstr. ,,blatoslovcih ;" zdaj pa se ie zvedilo iz Rima, da vse to je gola laž.
Spaiijskein se je več ministrov ti službi odpovedalo in izvoljeno je novo ministerstvo. — Pravijo, da so zasačli Primove ubijavce.
Iz Ljubljane. !\ovomašiiikom letošnjim je gosp. Btolni organist Ant. Forater zložil in daroval slavilno pesem z naslovom: „^iovomasiiiliu" , k kteri je gosp. bogoalovec lv. Podboj besede zložil. To lepo znamnje priserčnosti med seboj skladatelju in novim mašnikom dela čast. Celi zrezek Forsterove zbirke obsega pa 25 cerkv. pesem.
S popot\Hiija po lVeuiškem te je g. dr. J. Ster-benec ob k<>neu unega tedna domu povernil.
Iz Trebnja. — Ž- si, ljuba Danica, naznanila po slovenskih jokrajnah tužno vest, da so naš v. č. gosp. dekan J<»*ef Rozman 10. t. m. umerli. Z naslednjimi verstirami jim pa tudi ti postavi majhen spominek. —
Rajni g. dekan so bili rojeni 11. februarja 1. 1^01 v ljubenski fari na Gorenskem; v šolo so hodili v Ljubljani, ter so bili po izveratno dokončanih bogoslovskih Šolah v holngradu za mašnika posvečeni. Pastirovali so potem kot duh. pomočnik v št. Jerneju, v Semiču in Smartnu pri Litiii. Bili so obdarovani od Boga s posebno ter d ni m zdravjem, ter so povsod nevtrudeno delali. Iz Smartna so bili izvoljeni za župnika borovniški fari: potem so dobili cerkniško faro in bili so tudi za dekana iz oljčni. Leta 1*4* 80 se pa preselili v Trebnje, ter so bili celih let župnik in dekan Trebanjski. — Sloveli so kot izversten govornik, in še kot duh. pomočnik so bili vabljeni za pridigarja pri n"vih mašah in drugih slovesnostih. Kot župnik in dekan so imeli
še večkrat priložnosti pokazati svojo zgovornost pri rasnih veselih in tudi žalostnih slovesnostih.
Ranjki, akoravno so služili na dobiihfarah, vendar niso pesebnega premoženja zapustili. Več stričnikov so šolali, in bili so radodarni, posebno v velikem. Tudi to, kar so zapustili, so volili večidel ubogim in cerkvam. Vse fare, kjer so služili, dobijo svoj del iz njih zapuščine; zakaj ves denar, ki se je skupil na dražbi za premakljivo blago, se bode delii med omenjene fare in njih uboge.
Pogreb je bil kaj slovesen; 37 duhovnov jim je skazalo zadnjo čast; med temi vis. č. prošt iz Novega mesta, ki so pogreb vodili, in vis. čast. prost dr. Jarec. Tudi ljudi se je bilo soslo silo veliko, kljub nevgodnemu vremenu.
Bog jim daj unod vživati sad njihovega obilnega truda ovčicam pa, kterim so lomili kruh božje besede, zvesto spolnovati njih nauke.
Iz Francoskega in iz Rima pišejo, da tisto pisanje Thiers a do sv. Očeta je bilo podtaknjeno. Skoval ga je bil florenški časnik »Internationale." Thiers se obnaša moško; za poslanca v Rim je dal papežu čisto vdanega moža d' liarcourt a, in zdaj ko so Italijani glavni sedež prenašali iz Florenca v Rim, Thiers ni hotel, da bi se francoski poslanec tega vdeležil, temuč ga je domu v Verzajl poklical.
Narodni zbor francoski se je 23. julija v Ver-zajlu pečal s prošnjami Francozov v prid sv. Očeta. O tej priliki je Thiers poierdil svoje nekdanje prijazne misli za papeža kralja, pristavil pa, da z Italijo, podpirano od vse Evrope, mora Francija v miru ostati. „Unita" k temu pravi: „Ne vemo, kako se more v Evropi in na svetu o miru govoriti, dokler je sv. Oče v sedanjih okolišinab... Dokler nam Thiers pravi, da Francija se ne more vojskovati, mu verjamemo ; ako pa pristavlja, da zavolj miru se mora terpeti to, kar se je zgodilo in se godi v Rimu, smo prisiljeni prašati tako učenega Thiers-a, kaj pomeni beseda MIR? — Francija zapusti Thiers-a, ako on mižurkne , da bo zapustil svete pravice papeževe. — Pervi ži^elj miru za Fraucosko , za Evropo in za svet je varstvo in bramba papeža-kralja. In vsi politikarji, vsi deržavniki naj so si svesti, da miru ne bodo imeli ne domd narodi, ne med seboj dokler Rim ostane to, kar je zdaj. Grizlo jih bo razpertje, zavidnost, rovaratvo, socijalizem... vsi naj zanikarniši deržavljani bodo meuili imeti pravico tako delati z lastnimi vladarji, kakor se na Laškem dela s papežem..."
Dobrotni tiarori.
Za sv. Očeta. ZJančjega: Duhovni pastir 5 gl., nekteri verniki 2 gld. — Iz š. Gotharda: „Papežu-kra-Iju" zvesti verniki 7 gold., 1 liro, za 1 gold. 40 kr. star. den. v sr. in 1 sreb. den. od cea. Hadri,ana. — Iz Št. Vida pri Zatičini, duhovni s farani: 51 gl., in sicer 11 gl. v srebru, drugo v papirju, med tem 7 gl. ly kr. od šolarjev s prošnjo sv. blagoslova za srečno zadnjo uro. — 1 zlat in 3 križevake: „Kdor cekine in tolarje bolj ljubi, kakor mene, mene ni vreden." — Zapoška fara daruje sv. Očetu v spomin petindvajset-letnice 2 gl. 25 kr.; vsi prosijo blagoslova za srečno zadnjo uro ! — Iz Krope : Mar. Pesjak 1 gl. v sr.; g. II. K. 1 rimski terdnjak; M. K. 1 terdnj. za 1 gl. 50 kr. — Fara Goizd pri darovanji med slovesno bv. mašo 18. rožn. ISTI za sv. Očeta Pija IX 9 gld. 50 kr. — Iz nekterih dobrotnih rok 2 gl. —
Za gosp. mi s. P ir ca. G. S. Z. na V. 35 kr. (ostanek pri plačevanji).
Za oo. Trapi ste. M. Jeklar 1 gl. P. in Fr. Noč 1 gl.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natibkar in založnik: Juzel blamik v Ljubljani.