hanmvfim STE V. 52 LJUBLJANA, DNE 23. DECEMBRA 1937 UTO X. Betlehemska zvezda Največja zmeda vseh časov, ko se je ■človeštvo topilo po eni strani v nedopovedljivo razkošje rimskega imperialnega bogastva in blagostanja, po drugi strani pa je ječalo in umiralo v pomanjkanju in v sužnosti, v duhovni praznoti in ne-odrešenosti. Krivični družabni red, teptanje človeške svobode in dostojanstva je vpil po človeku, po Odrešeniku. Da bi prišel sam Bog iz nebes in rešil človeštvo, so narodi želeli. In res, ko je hrepenenje in pričakovanje priraslo do neba, so se odprla nebesa in prisijala nam je betlehemska zvezda. Tako reven in- ubog je postal Odrešenik, bil rojen v zakotnem judovskem mestu, v navadnem orientalskem živinskem hlevu, med živalmi na slami, v jaslih, srfedi umazanosti in sitnega mrčesa, brez časti in bogastva! Jezusi Kristus, Močni, Bog, Knez miru. Prinesel je na zemljo mir, ljubezen, resnico, hič, ki bo svetila v temo in pogansko praznino. Tudi i nam je zasvetila v našo dušno temo in vsakdanjo ’ dolgočasnost. Tudi naš'krivični, zmedeni mrzli •čas bi rada božična Luč ogrela, tudi nam je prineslo božje Dete božično veselo oznanilo. Vsem revnim in zašiim, ki tavajo v temi, v sužnosti in svetnosti. Tildi vsem tistim, ki prezebajo v kleteh, barakah in vagonih, na skladiščih in pod mostovi, ki iščejo dela in kruha od hiše do hiše in pritiskajo na toliko in toliko kljuk brezuspešno. Brezposelni in bolni, zavrženi in zaničevani! Vsej dolgi ysti, ki vedno bolj in bolj raste v naš žalostni čas. Miru je prineslo Dete vsem onim, ki zanj ne marajo, ki p-a sovražijo, mu strežejo po življenju,: ki ga preganjajo i in kolnejo. Vsem starim in mladim! Na cesti in v hišah, ki so bili zapeljani in zdaj prodajajo svojo čast, dušo in telo. Vsem, ki jih božja bližina boli in jim je vsaka beseda o neskončnem usmiljenju zoprna in pesem resnične ljubezni grenka. čudni smo vsi danes postali. , ve&vn'mamo toplih rok, ki bi pomagale bližnjemu, nimamo več ljubezni, ki bi se žrtvovala za druge, nimamo več prijaznih besed, ki bi v dvomu tavajočim svetovale! Mimo nas beži življenje vseli tisočev in tisočev bratov in sester in komaj čutimo, da smo vsi ustvarjeni po isti božji podobi, da nam jevsem Bog oče, da nam je vsem dal novo zapoved Jezus Kristus Kar pozabili smo, da je milost za nas^ da smemo revnim pomagati, da pomagamo do pravice vsem, ki so |im jo vzeli! Vsem tem revnim in ubogim mora zopet zasvetiti betlehemska Zvezda. Vse nas je Bog poklical, da odstremo oblake, ki zakrivajo to Zvezdo, da bo mogla v ozke sobe, V tesne in vlažne kote tisočev in tisočev. Ne samo poklical nas je, ampak kot dolžnost nam je naložil! Vsem po vrsti. Nihče se ne more izgovarjati. Samo tako bomo podobni Kristusu postali, če bomo upodabljali Kristusa tudi v svojih bratih in sestrah. Tudi delavci delavcem. Apostoli ljubezni in usmiljenja moramo biti! Ne samo z besedami in Opravljanjem in pisarjenjem! Tudi ne samo z zmerjanjem slabih in padlih. lj?nea;ie treba dejanj, ljubezni, potrpež-vvSti; medsebojnega prenašanja in odre«. ^sD*a' Dejansko podpirati reveže in n° Pomagati! ljubezen, ki jo je prineslo božje Dete, moramo prinesti med revne in zaničevane! Pravo, odkritosrčno ljubezen, ki je polna zaupanja in božje topline, ki mora ogreti tudi najbolj mrzle duše. To so edina darila, ki jih bomo prinesli na sveti večer Detetu v jaslice s skromnimi pastirci vred in počastili svojega Odrešenika, ki je prinesel zopet pravico na svet vsem, ki so dobre volje. Betlehemska Zvezda je zasvetila! najprej revnim in ubogim premraženim pastirjem na betlehemskih pašnikih, šele potem je svetila Trem modrim, ki so šli iskat novorojenega Kralja! Koliko odličnikov po mesu in rodu in krvi, koliko modrijanov-tega sveta je spalo tisto uro v mehkih, posteljah in nikomur od teh ni bilo dano, da bi videl betlehemsko Zvezdo,'da bi občutil veliko veselje, ki ga je prinesla sveta' noč na zemljo. Bog se je razodel malim, skril se je pa pred mogočniki, ki so vi kraljevskih palačah, v bogatih hišah in odličnih domovih! Tudi mi mu pripravimo svoje Blagoslovljen Božič vsem tovarišem in tovarišicam! Načelstvo Jugosl. strok, zveze skromne domove In ga sprejmimo z veseljem v svoje družine. Nam bo vsem sveti božični praznik svetel dogodek, ki nas bo spremljal v temnih in svetlih dneh skozi vse življenje. Betlehemska Zvezda bo tudi nas vodila v lepšo in srečnejšo bodočnost. V luči te Zvezde bo vse naše ■ delo in ves naš trud blagoslovljen, poln zadovoljstva, in veselja; vsak naš korak bo bliže božji ljubezni in pravici. V luči betlehemske Zvezde bomo postali' vsi delavci in delavke še bolj tesno povezani med seboj v eno veliko družino božjega otroštva, bratje in sestre novorojenega Deteta v jaslicah v sveti božični. noči! Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, bodi v teh lepih prazničnih dnevih naš bratski: in sestrski pozdrav in bodimo vsi dobre volje, polni Ljubezni,' Luči in Resnice! Kdo nosi posledice zadnje gospodarske krize? V teku zadnjih dveh, oz. treh let smo imeli pri nas neb roj mezdnih gibanj, ki so se po večini vsa končala tako, da je šlo delavstvo v stavko. Dnevno časopisje in tudi. drugi so zahteve delavcev po izboljšanju njih položaja označevali za delo in demagoško hujskanje raznih podtalnih elementov, ki iščejo pri tem svojih koristi. Res je, da °e "i in tam pritakne nekoliko demagogije in se je seveda tudi pri teh gibanjih. Tudi ti so le porabili priliko, ki se jim je nudila, vzroki teh gibanj pa so imeli svoj izvor globlji in povsem drugje. Tekom letošnjega leta so se razmere nekoliko ustalile. Zato moremo tudi bolj trezno presojati položaj in vzroke mezdnih gibanj, ki so se pred leti vršila. Mi smo sicer že takrat ugotovili, da je vzrok mezdnih gibanj težak gospodarski položaj delavstva — v katerega je zašlo zaradi brezposelnosti in znižavanja plač, ki so dosegla svoj višek v letih 193&J34. Pri pregledu poročil, ki jih objavlja >Središnja uprava za posredovanje rada v Selgradu« v svoji reviji »Socialni arhiv« in imajo tedaj poluraden značaj, se naše ugotovitve z njimi docela ujemajo. Takole pravi: »Vzroki štrajkov so bili v poslabšanju gospodarskih in socialnih prilik delavstva v teku zadnje gospodarske krize. V času gospodarske krize so se delovne prilike in življenje širokih delovnih množic z veliko naglico poslabševale. Zaradi oslabljen ja gospodarske delavnosti so delodajalci, da vzdržijo položaj, zniževali izdatke za delavske plače. Pod temi okol-nostmi so bili delavci primorani delati pod vsakimi, pa naj bo še tako slabimi Pogoji, samo da si ohranijo zaslužek. V letu 19&5 jn 193^ pa se je pojo^j nek<> iko izboljšal. To je delavce napotilo, da - ?kcii° izboljšanje njihovega ureditvi delovnih odnošajev s kolektivnimi pogodbami. Le na ta način so si delavci vsaj nekoliko izboljšali svoj položaj.« Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu so znašali zaslužki delavstva zavarovanega pri tem zavodu: Din Manj napram letu 1860 — Din ... 245,622.948 1.079,620.480 1.400,100.528 1.402,624.560 1.368,499.788 1930 5.029,250.208 1931 4.783,627.260 1932 3.949,639.753 1933 3629,146.680 1934 3.626,625.648 1935 3.666,756.420 Iz teh podatkov sledi, da so delavci v času od 1. 1930—1935 izgubili na zaslužkih okrog 6.5 milijard dinarjev. Razumljivo je, da je ta ogromna izguba na zaslužkih delavcev pustila težke posledice ne samo za delavstvo, marveč za vse naše narodno gospodarstvo Spričo teh številk se ni čuditi, da je delavstvo začelo borbo za izboljšanje svojih razmer. Delodajalci so ves čas gospodarske krize — na njen račun zniževali plače — čim so se pa razmere začele popravljati ni nihče hotel vrniti tega. kar je delavstvu vzel. Zato delavstvu drugega ni preostalo kot borba. Kljub temu, da si ■je delavstvo nekaj priborilo, vendar še dolgo ne bo izravnalo izgube, katero je v teku zadnjih let utrpelo. ; 'vj s? y letu 1936 dosegla svoj vi- v povoInPdih,-8? razlikuiei° od štrajkov __________ 9 . P° sv°ji številnosti in PomočT0 liak° b0d° rCVni sPrejeli naŠR in Stevilu Približujejo l^jkL^v^rvIh nrin i- P°^ne roke z veseljem: če bomo letih po ‘> io P esli betlehemsko Zvezdo v srcu s se- 29.242 delavcev, v letu 1936 na 22 242 V "°J in lo nriVlH*.,l; -ron™ 1 loHV. ^,4 100ft Ort v Odbor »Strokovne zveze kovinarjev« na delu Ožji odbor »Strokovne zveze kovi- presojati gospodarske vzroke štraikovnih , ,J0’ 19- *• n,-> v Kamniku. Sejo je Ribanj, ki so v letu 193« L™ vi vodil predsednik tov. Pukšič z Jese- nic. Po prečitanju zapisnika zadnje od-borove seje in po ugotovitvi, da; so bili vsi sklepi izvršeni, so podali poročila zastopniki posameznih krajevnih skupin. Poročila so bila zelo zanimiva. Iz vseh se je zrcalila velika skrb in delo, kate- iz- i ln J° približali vsem ubogim.1 Prav letih od 1928—30 je vsako leto žtrniknln r0f\a toyariši funkcijonarji vrše za i: v.-f Iu®’ ki je prisvetila na prvi stfeti povprečno 7400' delavcev: Štraiki sn hili boljšanje delavskega položaja. Nato je i e,r’ mora zopet prisvetiti v naše de- povsem obrambnega^ značaia Dptavatvn Podal kratko poročilo še tovariš tajnik RG družine, v naša srca. Prav isto je postavilo zahtevo po zvišan in T?inV R 0 z m a n. Važno je bilo'to, da je »Stro- J P‘a > kovna zveza kovinarjev« v decembru preskočila tisoč članstva.' Ker je bil sklep zadnje seje, da naj se polaga ve-> ilika’ '>pwžnjal > statistiki,'‘'jevno^^skrbel' "in .•razdelil navzcičininodbornikom. ' Za 7-aključekj' je bilo sprejetih več važnih sklepov za ■ delo v prihodnjem letu. Blagoslovlfene ž in '>ve 'prosti' ”fe?«po9ve*i li"n j enem u 'mapTedku. Tovariši, do 'prihodnjega 1 dajmo naše delo posVetitt temu* da pritegnemo v našo organizacijo vse delavstvo v našem kraju! NAS BOŽIC Najmočnejši vtis napravijo lepi božični prazniki na človeka, ko se malo globlje zamisli v njih pomen. Kako globoko v duši dobi svoj odmev zvonenje svete noči, v kotu postavljene jaslice, polnočnica in veselo praznično razpoloženje svetega dne! Duša človeška išče umiritve, nečesa spokojnega, nečesa, kar je v popolnem nasprotju z današnjim življenjem ljudi in s splošnim pojmovanjem teh velikih dni v letu. Ze hipen pogled v družbo današnjega časa nam pokaže, da daje človek kljub vsem svojim modernim, že napol poganskim nazorom, še vedno nek pomen božičnim praznikom. Toda to je le v zunanjostih in le v nekem zunanjem razpoloženju človeka. Mnogi te dni le dobro jedo in pijejo, se fino oblačijo in zabavajo, pa lenuharijo. Pri drugih pa se v teh dneh vendarle toliko otaja okoli srca, da tudi ljubezen pride vsaj malo do izraza. Ti ljudje se hočejo nekako oddolžiti veliki ljubezni Stvarnika, ki je poslal svojega edinorojenega Sina, da reši človeštvo. Tak človek se spomni te dni kljub vsemu ubogih družin, ki trpijo mraz in pomanjkanje in krščanski čut mu narekuje, da se kot dobro situiran član družbe vsaj nekoliko oddolži tem žrtvam modernega časa. Nabirajo se zbirke, ki naj razvesele ob praznikih otroke revnih staršev, pa zapuščene in ostarele ljudi. Toda vse to delo je le medel odsev tega, kar bi moralo biti vsak dan v letu. Je le nekaka sramežljiva oddolžitev modernega človeka, ki se celo leto peha le za materialne dobrine in za čim večje dobičke. Človek morda vsaj te dni začuti, kako prav na ta način silno greši vsak dan zoper svojega bližnjega z zniževanjem plač, z brezobzirnimi odpusti iz službe družinskih očetov in z vsakovrstnimi krivicami, ki se odražajo v teh sirotah, brezdomcih, lačnih in bednih ljudeh. Le majhen odstotek popravljenih krivic predstavljajo ti božični darovi dobro situiranih ljudi in le majhno je zadoščenje in darilo božičnemu Detetu v primeri s socialnimi grehi, ki se gromadijo skozi vse leto. Čisto drugače pa obhaja božične praznike človek, ki v svoji duši stremi, da dojame resnično skrivnost teh lepih dni. V tem, kakor praznuje te praznike sedanja družba, bo doznal le senco velike ideje, ki jo predstavljajo veliki dnevi obhajanja Kristusovega rojstva. Odmev božičnih dni je angelska himna, ki so jo ob rojstvu Kristusovem peli: »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« Mir . . . Iščite mir danes med posedujočimi ljudmi! Ali ga najdete? Ne! Materializem, lakomnost, častihlepnost in samo-ljubnost kraljujejo v njihovih srcih. Nikdar nimajo zadosti, vsak dan hočejo več in več. Moderni kapitalizem je popolnoma zasužnjil duše teh ljudi, da nimajo drugega ideala kot kopičenje zemskih dobrin brez konca in kraja. Nikdar nimajo duševnega miru, lov za molohom jih žene preko vseh ovir človeških pravic in božjih zakonov. Kdor jih opominja na vekovita načela Kristusova, tega proglase za komunista, za revolucionarja, za nezadovoljneža, za godrnjača, v našem ožjem krogu pa vsaj za slabega katoličana. Ne čudimo se borbi proti nam, ki po neznanih temnih potih prihaja od ljudi, ki zaradi svoje duševne zasužnjenosti kapitalu ubijajo vse, kar jih opominja na nekaj, kar oni že davno več niso, vendar bi na zunaj še radi bili. Kje naj iščemo božični mir? Ali med delavstvom, ki je po večini še vedno pravi gospodarski in duševni suženj molohovega kraljestva? Delavec trpi, a ne ve zakaj. Rad bi si pomagal, toda ne ve kako. Vsiljena revščina gloda njegovo notranjost, kali njegov duševni mir, pomanjkanje in skrb mu jemljeta življenjsko veselje, ki bi ga bil tako potreben. Pričakuje pravice, usmiljenja in ljubezni, toda današnja družba teh božjih hčerk ne pozna. Mimo milijonov sirot, revežev, invalidov, pohabljencev, brezposelnih in komaj se preživljajočih se današnja zmaterializirana družba lovi za zlatom. Ali naj iščemo mir med tistim delavstvom, ki v svoji življenjski borbi za materielne pravice človeka ne pozna prave upravičenosti te borbe, ki ne pozna temelja, na katerem mora sloneti vsaka borba proti zmaterializirani človeški družbi, to je Boga, Jezusa Kristusa? To delavstvo se bori proti Bogu s silnejšim zanosom, kot pa proti viru vsega zla, proti materializmu. Sovraštvo razjeda njihove duše, v krvavi maščevalnosti se stiskajo pesti, v kletvi iščejo pomirjenja svojih notranjih občutkov. Ali je v njih srcih božični mir? Prav gotovo ne. Vse drugače praznuje božične praznike zaveden krščanski delavec, krščanski socialist, ki zna ločiti zrno od plev današnjega sveta. On doživlja božično skrivnost v svojem srcu brez obledelosti današnje družbe. V božičnem Detetu vidi svoje dostojanstvo in veliko resnico skrivnosti odrešenja. Kristus je nosilec enakosti vseh ljudi pred Bogom-Stvarnikom, nosilec pravice zatiranih in preganjanih, Odrešenik in Osvoboditelj človeštva in Zmagovalec ideje božjega otroštva nad suženjstvom materializma in teme. Vse svoje življenje se je boril za te vekovite resnice in neizprosno bičal usodne zmote človeštva. On sam je postal v tem neizprosnem boju žrtev nasprotujočih sil proti zmagi Resnice in Pravice. Kristus je premagal zlobo človeštva in večno živi med nami. On nam je poroštvo zmage Pravice nad krivico. Zato pa mi dobro vemo, da je vzrok vse hudobije v današnji dobi človek sam in mi se borimo proti tej človeški krivici in zlobi. Ta globoka zavest v naših dušah nam odkriva vso veličino božične noči, vso njeno veliko skrivnost in nam diha v srca pravi božični mir; mir, ki ga ne more doumeti nihče drugi, kot tisti, ki je zaslutil dostojanstvo človeka v božji luči. Srečni smo kot pastirji svete noči. . . To doživetje pa naj nam vliva tudi neuklonljivost in neustrašeno borbenost prvih mučenikov, ki so rajši vse pretrpeli, kakor pa da bi zatajili večne ideje. Božični prazniki nam bodo v svoji veličini dali novega ognja v borbi proti malikovalcem zlatega teleta kakor tudi v boju proti onim, ki hočejo služiti dvema gospodoma. Resnica je le ena, Pravica le ena in v borbi za ti dve se bomo borili za zmago ideje božičnega Deteta. Njega samega pa prosimo, da nam da dovolj moči in vztrajnosti, da v tem velikem boju ne omahnemo. Z. S V vse obrate delavske obratne zaupnike! To je važna ustanova v sklopu socialne zakonodaje. Najvažnejša naloga delavskih in nameščenskih zaupnikov ie posredovanje med delavci in delodajalci ter skrb, da se pravilno izvajajo kolektivne in delovne pogodbe. Pozivamo vse delavstvo in nameščence, da to svojo zakonito pravico povsod uveljavijo in izvolijo v za to določenem času (v mesecu januarju) svoje obratne Zaupnike. Jugoslovanska strokovna zveza. Po naših krajih Zanimiv Jesenice, dne 14. decembra. Za 12. december so strokovne organizacije JSZ, N SZ in ZZD kot podpisnice kolektivne pogodbe sklenile sklicati zborovanje delavstva KID. iNa tem zborovanju bi se poročalo o položaju delavstva, o obratnih zaupnikih in o bratovski skladnici. Sklep je bil storjen, podpisala se ju prijava na policijski kojnisarijat ter se afiširalo vabilo. Ko se je vse to uredilo, pa pošlje Z Zrl) dopis, da ne bo sodelovala in to radi dveh razlogov. .Prvi® radi nepripravljenosti, ker ne ve, kaj naj se govori, drugič radi sestanka fantov in mož farne skupnosti. Tako ZZD smatra, da je potreba za tako zborovanje več sestankov govornikov in morda tudi pismena predložitev poročil. Članstvo JSiZ se ni čudilo temu nastopu ZiZD, ker mu je beseda, »figura« dobro |)Ozn a n a, pač pa se čudi nepripravljenosti odbornikov ZZD, ker vendar vemo, kaj se je govorilo na njih sestankih, ter bi .ne bilo slabo za ostalo delavstvo, če bi se mu vsaj to pogrelo in tako pokazalo delo ZZD. V kakih gostilniških lokalih je toliko poročil in predlogov in se končno vname vroča debata, da na zadnje predsednik ZZD »frči iz lokala po kakem vročekrvnežu, ki ni delavskega stanu. O Gradbeno delavstvo Apače. LetoSnja regulacija Mure se je že začela kar v petili odsekih. Delo je prevzela ljubljanska tvrdka Emil Tomažič za vsoto 910.000 din. Sedaj je zaposlenih že 60 delavcev in najetih bo najmanj še enkrat toliko. Izplačuje se samo minimalna mezda 2.50 din na uro. Ker pa so ležka dela tudi deloma nevarna za živ-3j^nje, se delavstvo ne more zadovoljiti 8 tako nizkimi mezdami. Ugotovljeno je, da se ne izvajajo zakonite delavske pravice. pelo je nekako akordno, priganja se k cim večji storitvi, mezda pa je urna. Delavstvo se je odločilo vstopiti v borbo xii zboljšanje svojega položaja in se je 100% organiziralo v JSZ. V soboto, 11. t.. m. je bil sestanek, na katerega so prišli delavci pri regulaciji kljub skrajno slabemu vremenu in blatni poti polnoštevilno. Raz obrazov V6eh je bilo spoznati odločno voljo samopomoči in sloge. Strokovni tajnik Rozman P. iz Maribora je obrazložil delavsko zakonodajo in važnost strokovne organizacije za izvajanje zakonov. Za zaupnike so bili izvoljeni tov.: Vogrinčič Franc, Pfeiler Franc, Propst Rudolf in Herman Konirad. Določena je bila višina mezde, ki jo delavstvo hoče dobiti in s tem .je začetek strokovne organizacije JSZ in njene borbe tudi na skrajnem koncu Slovenije. Zopet ena postojanka več. I preklic takem delu verjetno ne morejo poročali na delavskem zborovanju in naj v bodoče še kar naprej tako rešujejo delavsko vprašanje. Delavstvo se pa za ZZD ne zmeni tin je že davno zavrglo teorijo o edinem grehu na tem svetu, o ubijanju človeka ibrez greha, o vrženem krogelcu, ker ee mi zdi, da ne prihaja iz zdravih možgan. Tudi izjava merodajnega faktorja, da je ZZD ustanovljena iz političnih potreb, daje jasen dokaz in popolno izpričevalo, da ta organizacija nima namena boriti 6e za delavstvo. Člani JSZ, kakor tudi ostalo delavstvo je že izpregle-dalo 'to komedijo ter odločno odklanja ZZD, četudi se mu vsiljuje pod raznimi firmami, četudi se premlevajo razne zanimive izjave funkcionarjev JSZ, ki so namerno potvorjene, vendar ne gredo v klasje in je delavstvo mnenja, naj vsak kida in počisti lasten gnoj. JSZ bo še naprej stala na stališču skupnega nastopa vseh strokovnih organizacij v borbi za delavsko dobrobit, ker iz tega namena tudi živi. V tem je imelo delavstvo zopet priliko razsoditi, v Ikateri organizaciji je njegovo mesto in katera organizacija je delavska. Zdraviliški delavci Slatina Radenci. Radi slabega vremena smo za dne 12. t. m. določeni sestanek preložili na poznejBi čas. Bila je samo ožja seja obratnih zaupnikov in članov odbora skupine radi nekaterih važnosti v našem obratu, zlasti v boračev-skem. Nekdo si je izmislil, da bi bilo potrebno izvajati silo in strah nad delavskimi obratnimi zaupniki. Volitve se bližajo in bi bilo najbrže dobro, če bi najboljši delavci ne hoteli radi pritiska od zgoraj ponovno prevzeti dolžnosti in skrbi delavskih obratnih zaupnikov. Toda to je račun brez krčmarja. Delavstvo dobro razume in zato vztraja na pravici svoje zakonite svobode, da bo volilo in izvolilo tiste in take tovariše 7,a zaupnike, v katerih ima popolno zagotovilo, da ee ne dajo ne prestrašiti, pa tudi ne podkupiti. Na seji je bil tajnik tov. Rozman Peter. Za Silvestrov večer pripravlja odbor skupine v gostilni Stemisa delavski družabni večer, s pestrim sporedom, na katerega vse člane že sedaj opozarja in vabi. Tekstilno delavstvo Maribor. Strokovna skupina tekstilnih delavcev v Mariboru se vedno bolj poživlja. V nedeljo, 5. t. m. se je vršil lepo obiskan sestanek tekstilnih delavcev iz tovarne Doctor in drug. Na sestanku je C«l>e Ncroilna zadeva. Kdo bi si mislil, da »Slovenski delavec« tako temeljito prebere »Delavsko pravico«. Celo naše ponižno poročilo o predavanju o Hohoffu je našel, se spravil nanj ter žrtvoval dragocene kolonice na prvi strani za napad, ki na koncu izzveni v neizprosno izzivanje na odgovor. Hohoffu, nemškemu katoliškemu duhovniku bi bilo gotovo zelo nerodno, če bi še živel. Kdo bi si mislil, da bo še sedaj delal zgago. Ti reč ti! Sedaj bomo morali vse dati na stran in misliti samo na odgovor. Le kako bi zelencem najbolj ustregli? Tem velikim skrbnežem! Da, res smo reveži, kar na komando bi morali v »pozoru« odgovoriti gospodu... Kar sam naj si napiše odgovor — v svojem zelenem listu. Bohtnijska B strca Prejeli smo tale uradni »popravek«: Šuniska uprava kraljevine Jugoslavije v Boh. Bistrici pošilja v smislu čl. 26., odst. 1. na besedilo odstavka 3., stolpec tretji, stran 3. v rubriki >Po naših krajih« v dopisu »Iz Bohinja«, glasila »Delavske pravice« od 11. nov. 1937, št. 46, popravek, ki ga izvolite v smislu čl. 26., odstavek 1. in 27., objaviti na istem mestu in z istimi črkami kot prvotni članek: »Ni res, da se gospodom ne mudi z obračunom, res pa je, da se v pisarni Šumske uprave marljivo dela, da bi bili obračuni prej gotovi. Ni res, da se gospodom ne mudi z obračunom, ker imajo svoje prejemke urejene, res pa je, da je poročal de,l. tajnik tov. Rozman Peter. Navzoči delavci in delavke so sprejeli soglasno te-le sklepe: Radi tega, ker tekstilno delavstvo v Mariboru ni organizirano, postaja položaj vedno bolj nevzdržen in obupen. Po nekih tekstilnih tovarnah tako strahujejo delavstvo, da niti na svoje sestanke ne upa, čeprav se ti vrše izven tovarne. Tako ne more, niti ne sme več iti naprej. Tekstilnemu delavstvu je potrebna enotna in močna strokovna organizacija in to po vse drugačni praksi, kot je bila dosedaj, ko so se delavci in njihove organizacije mnogo bolj med seboj trenjale in borile, kot pa skupno nastopale proti njihovim delodajalcem. Povsod med tekstilnimi delavci se mora začeti močno in obsežno gibanje za čim enotnejšo in močnejšo strokovno organizacijo. To organizacijo naj pa vodijo tekstilni delavci sami. Samo taka organizacija 1)0 mogla uspešno braniti in zastopati potrebe in koristi tekstilnega delavstva. gorje delodajalcem. Zato bi delodajalci morali sami želeti in delati na to, da ee delavstvo pravno organizuje, ker le pri organiziranem delavstvu se more računati na mir in red, le organizacija, in sicer strokovna, delavskih množic, more preprečiti. Potreba organizacije sledi nujno iz sedanjih razmer med delavci in delodajalci. Te razmere so se silno izpremenile tekom stoletij. V prvih časih krščanstva in tudi še v »temnem« srednjem veku je bil delavec ud družine, kjer je delal. Pri gospodarju je imel hrano, stanovanje in vse, kar je potreboval. Delavec je bil tesno spojen z družino, in ker je imel delavec več pravic in dobrot pri gospodarju, zato je imel tudi gos[>odar do njega več pravic. Sedaj so razmere drugačne. Sedaj ima razmerje med delodajalcem in delavcem popolnoma značaj kupne pogodbe. Delavec nima drugega kot svoje telesne moči in da se more preživeti, proda svojo delavsko moč človeku, ki ima denar. Če se vprašamo, kaj je več vredno, ali delo ali denar, moramo pač priznati: delo je neprimerno več vredno, ker delo drži človekovo življenje in življenje človekovo ee ne da odtehtati z zlatom. In vendar je ta kupčija delavskih moči na dnevnem redu. Kapitalist išče dobička in skuša poceni dobiti delavskih moči; delavec skuša zopet zase več dobiti. Kapitalisti so zase izrabili iznajdbe, .jtroje, ki izpodrivajo delavce in ee ra- sestava obračunov zaradi strogih in kompliciranih predpisov počasna, česar pa ni zakrivila Sumska uprava, temveč Okrožni urad za zavarovanje delavcev, ki nam je prepozno poslal obračune za delavsko zavarovanje, katere pa smo zato morali še dvakrat vrniti zaradi popravka. Delo se oddaja potom javne ustmene licitacije in so delavci pred licitacijo obveščeni, da ne morejo pričakovati končnega obračuna pred prvim četrtletjem prihodnjega leta.« Priobčujemo ta »popravek«, čeprav ne odgovarja v celoti zakonitim predpisom. — Uredništvo. Trbovlte Vsem prijateljem lepe knjige. Strokovna skupina rudarjev je nanovo spo-polnila knjižnico in nabavila mnogo lepih novih knjig, .katere priporoča čitateljem, posebno delavcem. Knjige se izdajajo proti skromno nizki izposojnini vsako nedeljo v tajništvu od 9—11 dopoldne. Škofja Loka Naše zborovanje — dokaz naše moči in zavednosti. V nedeljo dopoldne se je vršilo zborovanje vsega v JSZ organiziranega škofjeloškega delavstva. Na zborovanju je govoril tov. Lojze P u k š i č z Jesenic. V svojem jasnem govoru nam je očrtal tri važne stvari, katere so trenutno velikega pomena za posameznika kot za delavsko celoto. Te tri 6tvari so: delo v Jugoslov. strok, zvezi, obratni zaupniki in delavski tisk. Kot odločen delavec in katoličan in zvest sin nebogljenega slovenskega naroda nam je tov. Pukšič nanizal vse, kar je danes za delavca nujno da vš, natočil nam je pa tudi čistega vina brez omamnih primesi in fraz. Ker bi bilo točno poročilo preobširno ‘in ker so se istočasno vršila številna zborovanja širom naše zbičane Slovenije, bo gotovo govor o pomenu teh zborovanj na drugem mestu. Eno pa moramo poudariti, in sicer to, da je krši. soc. delavstvo dorasilo nalogi, katera ga čaka v bodoče. Požrtvovalnost naših vodillnih tovarišev je res junaška, ker pač danes ne morejo pričakovati za svoje delo kaj drugega kot nerazumevanje in zaničevanje. Kajti danes se gotovemu delu katoliških ljudi ne zdi boj proti brezverskemu materializmu in kapitalizmu trenutno potrebnejši kakor pa boj na življenje in smrt proti zavednemu katoliškemu delavstvu. Zborovanje je pozdravil tudi g. župnik Podbevšek in izrazil zadovoljstvo nad izvajanji tov. Pukšiča. Želel je, da bi prišlo do enotnega krščanskega de- bijo v njihovo škodo — ali naj pri tem delavci ostanejo brez pomoči? Ta samopomoč, pravična in poštena, je strokovna organizacija. Organizirano delavstvo etopi lahko pred delodajalca ter mu mirnim potom razloži: S takim plačilom ne morem preživljati sebe in družine. Ta samopomoč delavcev je v sedanjih časih tembolj opravičena, ker je sedanja država zaščitnica in zagovornica delodajalcev. Alko delavec malo ostrejše nastopi. Organizirano de- lavstvo, in sicer brez ozira na politično mišljenje, organizirano v strokovnih društvih, tako delavstvo lahko stopi mirno brez strasti pred delodajalca ter zahteva pravično ureditev plače. Ta skupna misel organiziranega delavstva, z drugo besedo, krščanska ljubezen, ki govori: vsi za enega, eden za vse — to je edina rešitev v sedanjem težkem položaju delavstva. In kolikor v tem smislu tudi socialna demokracija delavstvo združuje, smemo reči, dela, četudi nevede, vsled k r š č a n s k e ga duha, ki še več ali manj živi v nji. Aili je opravičeno tako združevanje delavcev? Ne le upravičeno, ampak naravnost sveta dolžnost delavcev! 'Sveta dolžnost vsakega človeka je, da si z zadostnim živežem in zadostno obleko ter stanovanjem ohranjuje življenje in zdravje, sveta dolžnost, da nedeljski počitek obrne tudi v korist svoji duši. (Dalje.) Iz Slovenije v dravsko banovino 20 let slovenske politike V delavskem strokovnem združevanju so bila dr. Kreku vzor strokovna društva, ki bi morala biti politično in kulturno popolnoma indiferentna.« V nekem referatu na Dunaju je zahteval dr Krek, naj država z zakonom ustvari obvezne, toda popolnoma avtonomne delavske strokovne organizacije, koder ne bi smeli priti vpoštev prav nič različni svetovni in politični nazori. Moškerčev referat, ki ga je dr. Krek pregledal in * njim soglašal, je zaradi jasnosti in ra-<‘|kalnih tez vzbudil veliko senzacijo. Enotna fronta ee je ustvarila 1. 1900 y®y£ah ob izbruhu stavke. Krščanski no«t uli in socialni demokrati so enot-tud' ran>'‘ vse do ikonca stavke. Zakaj Skuš ,naPrei’ b° marsikdo vprašal, v« .... bomo po danih možnostih odgo-neje 113 *° *ehtno vprašanje. Toda kas- kp ;JUu' v tovarni vžigalic v Ljubljani lavi? stavki leta 1900. združilo vse de-. v<} v enotno fronto. In pTav tako v MeJlvo'lah’°jŠih stavkah v Vev&h in Klasičen primer delavske skupnosti s*' Pa ('a^° delavstvo ob ve-■ «> stavki 1. 1904 na Javorniku in na Jesenicah. Pri Kranjski industrijski družbi lso hoteli ugoditi skromnim in upravi- čenim zahtevam delavstva. Javornik je zastavkal. Jesenice (Sava) so se solidarno pridružile. Po 12-dnevni vzorni medsebojni slogi vsega delavstva — krščanskih socialistov in socialnih demokratov — je imela stavka popoln uspeh. V Ljubljani so prav tako v tobačni tovarni ob odpustu nekaterih delavcev vsi delavci brez izjeme in razlike enotno in složno stopili v stavko. Delavska sloga Ln enotnost sta prisilila vodstvo tovarne, da je vse odpuščene delavce zopet sprejelo na-*aj na del«. ■ M?(1. štrajkom na Javorniku in Je-je,?S,ove,leM fine 26. aprila 1904 l'f(' ^Prepričano je pa tudi vse de-Kranjske industrijske družbe o L h™ ,OTne organizacije. Delavstvo dob o ve, da ie močno, nestrankarsko strokovno drušitvo bode izvojevalo delavstvu na miren in dostojen način svoje pravice.« " Dr. Krek je nato v Vevčah predaval o delavskem združevanju. Poročilo je napisal o tem predavanju Miha Moškerc, pred objavo pa ga je dr. Krek pregledal in cenzuriral. »Slovenec« ga je nato objavil. Tam beremo med drugim: »V resnih časih živimo — sredi resnega gibanja delavskih stanov. Ako se to gibanje ne spravi na pravi tir, potem Doma in po svetu 80 delavcev KID je slavilo te, dni 40-letnico dela v tovarni; eden (Rožtnan) pa je v toVarni že 58 let. Občinske volitve so bile v nedeljo v Ljutomeru (1467 volilcev): JRZ 850, opozicija 199 — in v Mozirj« (790): JRZ 427. Zastopnika pri generalu Francu je imenovala jugoslovanska vlada v Bel-gradu. Je to upokojeni 'mornariški kkpi-tan Mažuranič, ki je že odpotoval v Sa-lkmanco. Pogodba o kulturnem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo bo, kakor poročajo, kinalu sklenjena. V njej bo urejeno tudi vprašanje prosvetnega in kulturnega udejstvovanja Slovencev in Hrvatov v Italiji. Pravijo, da bo to zelo pomembna pogodba. V ožjem odboru JNS v Bclgradu so nekateri člani z dr. Kumanudijem na čelu nastopili za sodelovanje z JRZ režimom. Večina pa je bila mnenja, da sodelovanje ni možno. Dr. Kramer na seji ni bi,l navzoč. 600 milijard dinarjev se potroši na svetu letno za oboroževanje po poročilu Zveze narodov. 8 veleposestev, skupaj velika skoraj kot cela Gorenjska, je vrnila avstrijska vlada Habsburžanom. Vlada poroča zraven tega, da so ta veleposestva itak pasivna. Ubogi Habsburžanil Vsa pozornost je obrnjena na Kitajsko po napadu Japoncev na ameriške in angleške bojne ladje. Amerika je sklenila poslati novo močno brodovje v kitajsko-japoriske vode. Ameriško javno mnenje je zelo razburjeno zaradi potopitve knie-riške topničarke. Pričela se je agitacija, naj nikdo ne kupi nobenega japonskega blaga. Japonci kljub zgražanju in obsojanju vsega sveta — napredujejo. Pravijo, da je to »šele začetek«. Japonci hočejo uničiti kitajsko armado popolnoma. Tako se fašizem utrjuje iz dneVa v dan. Japonska je z velikim veseljem pozdravila izstop Italije iz Društva narodi v. Novo kitajsko vlado so postavili Japonci v Pekingu. Njen program je sodelovati z Japonsko in Mandžurijo ter pobijanje komunizma. Njena naloga dejansko pa je, spraviti kitajsko ljudstvo pod jarem japonskega imperializma. Napovedane ofenzive generala Franca ni. Po vsej Španiji je zavladalo slabo vreme. Na mnogih krajih jfe zapadel sneg. Pač pa so začele sedaj ofenzivo republikanske čete in napredujejo pri Teruelu. Shodi in sestanki Trbovlje. Strokovna skupina rudarjev ima svoj rodni članski sestanek v ponedeljek, 27. decembra ob pol 5 popoldne v prostorih tajništva. — Poročalo se bo o pravilniku brat. skladnice, oziroma njega poslabšanju. Za člane je sestanek obvezen. Naj nihče rie manjka. — Veselo in blagoslovljeno novo leto vsem članom želi — odbor. Rače. V nedeljo, 26. t. m. bo imela naša skupina opekarskega delavstva v Račah važen sestanek v gostilni »Falež«. Udeležite se ga vsi delavci! Sestanek bo ob pol treh popoldne. Govornik pride iz Maribora. lavskega pokreta v Sloveniji. Ker je g. župnik že neštetokrat zastaVil odločno besedo za delavstvo in ker se je do sedaj še vedno pokazal kot odločen nasprotnik vsake krivice, nemorale in nepoštenja, smo vsi tisti, ki vemo ža njegova tiha dela, g. župnika prav razumeli, njegove besede pa so nam dale tihega upanja, da na najhujše ni misliti. Kljub zastrupljenemu ozračju, ki ga je ustvaril gotovi del katoliškega tiska, bomo ostali zagovorniki dobrih del, dejanj in ljudi, kakor smo to vedno bili. Gospodu župniku pa tudi s tega mesta — Bog plačaj! Debata po zaključku govora tov. Puk-fiiča je pokazala, da je tudi delavstvo pričelo resno misliti s svojo glavo in da je in bo ostalo zvesto svoji JSZ in kršč. soc. načelom. — Delavec. Belavska pravica Delavska tiskarna Prejeli smo za deleže: 15. t. m. Juvan, Količevo 300 din, skupina Javornik pristopnino 5 din; 26. t. m. Zore, Kamnik 200 din. Pristopnino pa naj še pošljejo: Lavrenčič, Lešnik, Nagode, Pinter, skupina Huda jama in Jarše. Dalje na deleže vsi oni, ki ste z obroki zaostali. Položnice poš|jemo po pošti. Nk delo za nove člane »DelaVske tiskarne«! Več dopisov in člankov v tej številki zaradi pomanjkanja prostora ni moglo biti objavljenih. Na vrsto pridejo v novoletni številki, ki bo izšla v četrtek, 30. t. m. — Uredništvo. Manufaktura - konfekcija: se priporoča za nakup ženskega blaga in 'Ul ^ L. 5J oblek, ter želi svojim odjemalcem vesele Ljubljana — Stari trg božične praznike Oblat Aleksander ve>etr^ovtna s čevlji se priporoča za nakup vseh vrst čevljev, snežk, galoš itd. Sv. Petra cesta št. 18 Kože vseh vrst od divjačin kupuje stalno ZDRAVIC, trgovina Ljubljana, Stari trg nasproti kavarne Zalaznik tafcal« »»»ktstfl«* popold... » •*■*«!■ prasalka dn pr«) . Ur*dnl»l*o I« upr«.«: MM«llt«>« «. 21 I . Nalranklra«« pl«aw M m •pr«j«m«|p • Oglati. r«klam«cli* kt HrotnlM H upravo: Mlklollt«*« aaafta n/l • Oglati p«, caniku « Talala« HM • itavtlka Cakavnaga računa 14-tM . fpao^avat Mavllk« Din V-r . Capa: ta ,j ** »J aa.pal lot« Dl« J*'—, i« «a*0 '«•♦ Dl« «•'-( M IjOltlttrr stene mesečno Din 7'— ^ tf<«|.)« i« >« 1 **•?«•<• rravi«« * »lavaaaka ttakara« v lfubl|a«l: C. Ca« t.OII d«uu 41'' * c * v Razno V Ameriki je 15. decembra umrl g. Peter Bizjak, brat ge. Fani Gostinčar-jeve, žene našega staroste Jožeta Gostinčarja. Pokojnik je bil mizar v neki clevelandski tovarni. Letos je praznoval 25 letnico poroke. V Ameriki jo bil že dolgo let. Zapustil je ženo s tremi otroki, enega brata v Ameriki in v domovini'tri sestre, katerih ena je uršulinka v škofjeloškem samostanu, dve sta pa doma v Vižmarjih, ena na domu, g. Fani pa pri sosedu, našemu Jožetu. Pokojnik naj počiva v miru, nreostalim pa naše prisrčno sožalje, posebno pa ge. Fani, ki prav materinsko skrbi za našega osivelega Jožeta. asa v t v la božic: MALI OGLASI Beseda 50 par Vezavo vsakovrstnih knjig Vam izvrši solidno in poceni knjigoveznica Zupan, Ljubljana-Moste, Krekova 4. Pri večjih naročilih primeren popust. Gorenjski kovinarji Jesenice. Velika izbira manufaktur-nega blaga za moške in ženske obleke, na mesečne obroke. Dospeli so najnovejši modeli radio-aparatov, katere dobite na mesečne dbroke že od 150 din dalje. Velika zaloga najboljših šivalnih strojev »Grltzher«; tudi na mesečne obroke. Priporoča se vsem Marija Krašovec. Jesenice, Krekov trg 2. TRGOVINA A. ZIBERT LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA priporoča svojo veliko zalogo čevljev, lastnega izdelka za dame, gospode in otroke, dalje športne čevlje in gojzarce ter snež-ke in galoše najboljših svetovnih znamk po zmerno nizkih cenah. Kravate po S, 7, 9, 12 din Srafce po 17, 19, 25, 39 Nogavice po 2, 3, 4, 5, 7 din Rokavice po S, 7, 9, 12, 15 Jopce po 19, 29, 39 din Klobuki po 19, 33, 45, 58 din Kje? Pri « Kranju Delavske cene! Hitite! IVAN ROZINA, Ljubljana (prej »Orient«), telefon št. 39-25 trgovina barv, lakov in firnežev Velika izbira kemičnih in oljnatih barv, šolskih, študijskih in umetniških barv. firneži, laki, steklarski in mizarski klej, šelak, špirit denat- »Artk-tuši, pastele ter sploh vse slikarske in pleskarske potrebščine. Velika zaloga vseh vrst vedno svežega mavca. — Najnižje cene in najboljša postrežba. Prodajalna: Tyrševa cesta (Dunajska), poleg trgovine Sehncider & Verovšck Brezposelni Walter Briesley »Ha, moj mali deček!« jih je pozdravil dedek, ko sta stopila v hišo. »Fridi, da te vidim!« Deček je stopil k drobnemu, krotkemu, sivolasemu možu, ki je sedel na stolu in strmel predse. Lončena pipa mil je počivala na rokah, ki jih je držal na kolenih. »Stara mama je pravkar odšla na vrt. Čez eno minuto bo že tu.« Pogladil je dečka po svetlolasi glavi in nekam nagonski mu je pogled obstal iia sinu, ki je sedel na zofo. »Ivan, ali si že kaj slišal, kaj je s tisto službo za pometača?« »Nič'še ne. Odločilo se bo na seji nocoj. Če je kdo dobil delo, bo izvedel šele v sredo zjutraj.« »To bi bilo sijajno zate, če te sTeča išče. Vendar po mdjem bodo morali precej izbirati.« »Pravijo, da je neki uradnik dejal, da jih bodo sprejeli dve sto.« Spačil se je in zasmejal. »Jaz nimam nič izgleda.« Videl je, kako oče boža Janka po glavi in iieitkdbma se je domislil: »Ali je lom zdčhia?« »Ne, zgoraj v prvem nadstropju je. Ali ga kaj rabiš?« »Rad bi, da bi riii ostrigel Janka, če utegne.« 'V kuhinji se' je nekaj zganilo in v sabo se je -pri-zibala IvAnovamati, obilna žehiCa šestdesetih let. Hodila je počasi. Ko se je pojavila, se je pozornost vseh obrnila nanjo, l^ila je v' hiši kakor deklica z lutko, kak o h mlada mati s prvorojencem; kakor izmučena mati srednjih let" in kakor samozadovoljna staTa mati,' ki pdždrkvlja ‘svojo mladež. Ko je ugledala v!nuka, se ji je razžaril obraz. Njene počasne, malo otožne besede so presekale tišino, ki je nastala v sobi, ko je vstopila. »O, ljubček moj mali!« Sesedla se je na stol. »Pridi in poljubi staro mamo!« Deček je stekel k njej. Največ pennyjov in popolpeiinyjev je dobil od nje. Poljubila ga je vroče in ga toplo ljubeče prižela k sebi. Deček se je pohlevno dal poljubljati. Globoko pa se je oddahnil, ko so se odprla vrata pri stopnicah. »Stric Tom prihaja, kaT mirno sedi!« Toda deček se ji je izmuznil in je odhitel k mlademu, tankemu, zlikanemu možu, ki je pravkar vzel čevlje izza ognjišča. » Ali bi mi hotel porezati lase, stric?« »Da. Poreži mu te lase. Cela griva mu že Taste.« Mladi mož si je zavezal čevlje. »Mati, dajte mi škarje, prav malo časa imam!« Stara ženica se je rade volje dvignila s stola; čeprav je malo zastokala, s takim naporom je vstala. Odkar se je bila omožila (to je bilo pred osem in tridesetimi leti), je bila pri hiši za prostovoljno deklo in je nadzorovala gospodinjstvo. Na hišni opravi nisi videl tudi najmanjšega madeža. Miza je bila belo pogrnjena. Pohištvo je bilo zglajeno in Se i je svetilo. Tudi najtanjšega praška nisi videl na njem.'Toda preveč občutljiva” in m ahihkostna le ni bila stara mama. Ni se ' menila za Ijjidi, zlasti ne za otroke, ki so hodili po hiši. Če so kaj razbrskali, je takoj sama spravila v red. Čei'je’ kdo prinesel blato na čevljih, je pa šla kar za ' njim s ‘preprogo. Kadar je očedila sobo, jo je očedila in'moralo je biti vse snažno. Če je šlo vse gladko,'je pospravila in očedila hišo pred kosilom in šele drug dan zjutraj "si zopet videl njene priprave in orodje. • »Ali že kaj Veš o delu za pom'etača,: Ivan?« je vprašala'in položila na mizo' zeleno škatlico.