DOLENJSK u NOVIC I? Izliajajo 1, in 15. vsacega mesena. Cena jim je s poštnino vred za eelo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Boaiio in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. ~ Dopise sprejema urednik, naminino in ozutinila tiskarna J. Krajee nasi, v Novem mestu. Gospodarsko stvari. Najvažnejše čebelarsko opravilo v jeseni. liliža se čas, ko botle minula pasa v ajdi, ko bode čebular z zadovoljstvom mislil na spravljanje svojega pridelka in ko bode večje ali matije število panjev v prezimovanje odločil. Za umnega čebelarja je to naj-veaelejsa, a za nadaljiio čebelarenje najvažnejša, vsako jesen Be vračiijoča doba. Ako vže vsacega človeka veseli U3peh svojega truda, toliko večje veselje ima čebelar 8 svojimi čebelami, saj mu dadó pridne živalice obilo sladkega, zdravje krepiltiega medu in voska za svefavo, koji oboji pridelek od vseh kmetijskih pridelkov najlažje v denar spravi, zato je le obžalovati, da ta pridelek pada ter da ga i sicer ne unienio po svoji pravi vrednosti izkoristiti in ceniti. Če k temu dodamo, dav umnem p rez i m o v a n j u kaže čebelar svojo mojstrsko sposobnost ter da je od tega največ odvisno, s kakšno gmotno koristjo bode čebelaril, tedaj je v namen povzdige te tudi pri nas na Dolenjskem bolj in bolj propadajoče kmetijske panoge potrebno, da se zlasti začetniki in drugi čebelarji, ki ne polagajo na umno prezimovanje dovolj pozornosti, opozarjajo, kako naj to čebelarsko delo pravilno in umno opravljajo. Z odcvetenjem ajde — kot zadnja kultivirana rastlina, ki v veliki meri v mednikih izkrgava med — ntlia za čebele pasa na prostem, čebelna nrav to tudi dobro čuti in potem si nravna i svoje nadaljno življenje. Kakor je vse pomladansko in poletno delovanje merilo »a razširjanje prostora, na množitev ljudstva v panju, "" zidanje satovja in prinašanje na medu in cvetnega pialiu, tako se sedaj predrugači to stremljenje. Matična malega se zmanjšuje, delavke ne dobivajo več toliko lirane v svojem obkrožjn, da bi zadostovala za prekrm-'jenje panja in ako sedaj panjove večkrat tehtamo, ae Pi'epriČamo, da ne pridobivajo na teži, ampak da postajajo lalikejsi. Od slučajnega vremena iji od leže kraja jc zavisno, ali se to nekoliko tednov popřeje ali kasneje zgodi. Sedaj je pravi čas, da se čebelar odloči, katere panje bode prczimil, katere voičarju prodal oziroma doma zažveplal in pridelek spravil. To delo, odločitev panjev v prezimovanje le preradi in prepogostoma naši čebelarji neraeijonelno izvršujejo, ker puščajo najslabae najmanj jnedu imajoče panje, ki imajo dostikrat prestaro satovje, in ne pazijo na to, ali imajo panji mlado in rodovitno matico ali ne. Lhnni čebelar postopa pa tako-le: 1.) Za prezimovanje odloči močne, dovolj ljudstva imajoče panje ; 2.) on se prepriča, da imajo mlado in rodovitno matico ; 3.) da imajo dovolj meda in ne prestaro satovje, preobili med jim ne odvzame v jeseni; 4.} izbere take panje, kateri so se odlikovali z marljivim nabiranjem, kateri so dali zgodnje in močne roje in od katerili je pričakovati, da bodo dobro prezimili in bodo dali prihodnjo spomlad zopet zgodnje roje; 5.) ako nima vsled slabe letine zadosti močnili in pripravnih panjev, združi dva panja v enega, pri katerem zdniženju si obdrži mlajšo in rodovitnejso matico, kar se v jeseni prav lahko doseže s tem, da se dá obema panjema s tobakovim dimom enak duh ali če se jih z medeno vodo poškropi ; 6.) ako nima kak panj dovolj medu, dodá ga mu pred nastopom mraza (vsaj v oktobru) toliko, da ima srednje močan panj 10 —12 kg. medu, kujega naj delavke v celicah zadelajo. To dodajanje pa izvrši zgodaj zjutraj ali pozno na večer, da ne privabi tujih čebel, sploh da ûe pospešuje roparenje. S takim racijonelnim izbiranjem iselekeijoj zagotovi si umen Čebelar ne le, da mu v zimskem času ne pogine noben panj ali vsaj ne več, ampak se cdveže tudi skrbi, da bi moral zgodaj na spomlad krmiti svoje Čebele, da mu lakote nc pomró in kar je najvažneje, on sme opravičeno in sigurno pričakovati zopet zgodnjih in močnih rojev. — Kakor si umni živinorejce s skrbno izbiro vedno zboljsuje svojo pasmo v hlevu, istotako mora storiti i umni čebelar v svojem čebeljnaku! V interesu povzdige naše čebeloreje je želeti, da bi se vsi čebelarji popri jeli take skrbne izbire {)ri jesenskem določevanju panjev v prezimovanje ter si s tem sebi največ koristili, služili pa ob enem i stvari sami ! Dal liog! Iz življenja sv. Očeta Pija X. (KoDea.) S tO za dnlioviio iivljenie škofije pi'ekoristno odredbo obrnil je nase pozornost Leona XIII. T'esti» je škof Sai tt) sam fiznanjeval božjo besedo in kot izvrsten govornik nino^o erc pvidobd in prepričal za. Boga in cerkev. Nobena veëja cerkvena slavnost ni minula brez njega. Skrbel je z vso skibnoaljo sploh za vse, kar bi moglo koristiti katoliški stvari. Neomadeževano življenj.e, resnična pobožnost, brezmejna dobrotljivost, neutrudna delavnost, ghiboka ufenost, vse to je storilo škofa 8arto v Mantovi nepozabnega. 15. junija 1893 pa je nmrl kardinal Agostini, beneški patrijarh. Malo dni prej (la. junija) je bil škof Sarto imenovan kardinalom. Prav naravno je bilo, da je papež sedaj kardinalu Sarto poveril tudi veliko čast beneškega [jatrijarlia. Ljudstvo in duliovàéina se je vzratiostiia te^a imenovanja. In niso se vavHli ne eni ne tlrugi. Tii v Benetkah iireteklo mu ,je novili 9 Ifct med delom in dobrodelnostjo Jako hitro. Dasi ni nikdar skrival svojega nnjodlućnejsega katoliSltega preprićanja, vendar ni imel sovnižnika. Vedel se je namreč vedno jaki» taktno in priziinesljivo, Prizadeval si je s ki'aljevimi uradi in oblastnijami živeti v miru in dobrih odiioHaj]li. In ko je |)rÍ8el kralj laški nekoč v Benetke, ga je prišel pozdravit tudi kardiiml-patrijarh, kar je na kralja napravilo najboljši «tis. Znto je njegova beseda tudi pri najvišjih krugih dokaj zalegla, dasi mu je vlada ol) nastopu beneškega patrijarhata delala velike težave, it »d je xaliajal med meščanstvo; pogosto je bil tu ali tam v gostéh, povsod priljubljen, čislan, povsod delujoč mirno in tilio za stvar Gospodovo. Úa je !e količkaj utegnil, šel je peš in sam po benešl(ih ulicah ali pa se vozil v gondoli. To je bilo veselje, koderkoli so otrofii zaglelali „dobrega kardinala". Vedeli ao, da ima kaj zsnje v ži?pih : centesime (laške vinarje) in bonbone, Kakor na Markovem trgu golobje obsujejo lotnika, ki jim deli piče, tako so otroci drli za kardinalom, Pa tudi priprosto ljudstvo ga je obsipalo: težaki, ribiči, perice, delavci, rokodelci, in mu tožili svoje nadloge. Mirno in ljubeznivo jih je poslušal, svetoval, pomsgal. Bil jim }e najboljši prijatelj, ki se je vedno rad spominjal svoje ubo/.ne mladosti ter Često rekel r „Vesel sem, ker sem sin revnih starištíVí saj poznam bêdo ljudstva iz lastne skušnje." — Ustanovil je kardinal v Benetkah in po Beneškem obilo delavskih podpoinih društev in tako dejanski segel v socijalno vprašanje, iiivo se je potegoval za katoliške liste in jim naročal, kako uaj se vojujejo za sv. cei'kev. Pa jili je tudi izdatno in požrtvovalno podpiral. Njegovemu prizadevanju je pripisati, da je občinska uprava v Benetkah prišla v roke katoliških mož. Kaj čuda torej, da so Benečani v Rim odhajajočega kardinala mi>đ potjo in na kolodvoru burno po/,drav]jali ? Kakor da so slutili, kaj čaka njili ljubega patrijarha. Župan mu je tudi ždcl, da bi postal papež, a oh enem obžalovaje pristavil: „Žal bi nam le bilo, ker bi se več ne povrnili." A patrijarh odgovori: „Nič se nn bojte, vzel sem karto za sem in tja." Rabil jo je za Rim, a za nazaj je pač ne bo rabil več. Svitli zbor kardinalov je nekdanjega kmečkega župnika in sina priprostili starisev po nugiini sv. Daha izvolil za papeža. Sarto je nehal biti oČe Benečanom, postal je sv. Oče Pij X, oče celemu svet«. Nuj podamo cenjenim bravcem še nekaj zanimivih črtic iz življenja sv. Očeta Plja X,, ki kažejo njegovo dobro in plemenito srce. Ko je postal Sirto patrijarh, prišla je k velikim slav-nostim tedaj še živa njegova mati. Priprosta stara ženica, ki je doslej veduo nosila na glavi malo rutico, je mislila, da bo z I uto delala sinu sramoto, in si je na glavo nadela priprost mestni klobuček. Ko je Sarto zagledal staro ženico in njen klobuček, spoznal je takoj, da je mati to storila v mnenju, da se bo sin sicer sramoval svoje matere. „Mamica", ji je dejal kardinal, „klobuček morate odstraniti, prosim Vas za to. Veliko ljubši ste mi v ruti." In kardinal ni prej odnelial, predno mati ni zopet prišla med odlično gospođo s priprosto rutico na glavi. In kardinal je s ponosom kazal na ljubljeno matei'. Ljudje, ki so ga -ža prej silno spoštovali, so ga častili odslej še bolj radi plemenite njegove sinovske ljubezni. Pač lep vzgled marsikomu! Še nekaj druzega se poroča o veliki ljubezoi kardinala Sarto do (natere. Ljubil je svojo mater s pravo otroško ljubeznijo. Ko je Sarto postal kardinal, prišla je mati k njemu. Komaj ga je ugledala, pokleknila je pred njim na kolena. Sarto jo je dvignil in srčno poljuboval njen od starosti nagubati obraz. Sarto jo je obdržal pri sebi v Benetkah, a ženica kar ni mogla ostati v mestu. Skoro se je vrnila zopet v liiese ter semtertje prišla obiskat sina. Salzano, kjer ja bil Sarto žnpnik, jo silno reven kraj. Pomagal je, kolikor je mogel. Nekoč je prodal celo svoje konje, da je pomagal revežem. Da bi celi kraj povzdignil do blagostanja, pričel je lediti kokoši in golobe ter učil ljudstvo rejo in prodajo perutnine. Danes je Salzano bogat kraj, ki pošilja perutnino po vsej Italiji, in tudi izven Italije je znana perutnina iz Salzana. V Benetkah, kjer je bil kardinal, je večkrat zastavil nek dragocen prstan, da je mogel obdarovati reveže. Nase je le malo mislil. Pij X. nima druge Žepne ure, kakor nikelnasto. Ko ga je nekdo opomnil na nikelnasto uro, odgovoril je: „Boljše radi mojih revežev nisem mogel imeti." Papež Pij X je bil kot kardinal v Benetkah poseben prijatelj blagopi^kojnega slovenskega kardinala Missia. Pred dvema letoma, ko so v Vidmu na Benečanakem praznovali stoletnico milostne Matere Božje, sta slovesnost povečala s svojo navzočnostjo dva kardinala in sicer kardinal Sarto in pokojni kardinal Missia. Tudi s sedanjim nadškof™ Jordanom v Gorici si je jako dober in je bil lansko leto dné 5., (>. iii 7. oktobra njegov gost v Gorici. Mnogo še drugih zanimivostij pripovedujejo razni listi o sv. Oietu Piju X. A vse potrdijo resnico, da živi tudi kot papež prav skromno in priprosto, kakor je bil navajen izza mladih let. Vse to nam pa le more potrditi neomejeno zaupanje in neomajano ljubezen do novega papeža Pija X., ki obeta biti res ljudski papež. Politični pregled. 73. rojstni dan presvetlega cesarja praznovali s« narodi avstrijski z večine povsod prav slovesno. Ni z lepa kak vladar toliko prestal bodisi v domači družini bodisi v javnem življenju, kakor ravno cesar Fran Josip I. in ravno tiati narod, 8 katerim je Avstrija vsak čas preveč prizanesljivo ravnala in nm dajala vseh ujïodnosti) in pravio, véasili celo na svojo in svojiii narodov skoilo, ravno Ogrl prizadenejo sedaj cesarju največ skrbij. Po vsej slU hočejo razbiti skupno avstrijsko-ogrsko armado. Zalitevajo namreč za ogrsko vojsko ogrski uradni in poveljevalni jezik in same o^rrske častnike, in ie drugili reČij, ki bo celi nionarliiji v škodo. Ogri hi bili strašno radi popolnoma sami svoji, a denar naj hi jim tudi Kanaprej še dajala avstrijska državna polovica. Kaj ne, jako pametna zahteva ! Cesar ni pri volji odjenjati, toda ogrski velikaši so si znali pridobiti naklonjenost nekaterih avstrijskih državnikov, ki hi jim kaj radi dovolili to in še več, četudi Avstrija oslabi ill izkrvavi. Bržčas Klnicn-lledervary, bivši miiii-sterski predsednik, ni podkupoval samo na Ogrskem, ampak — sumi se — tudi drugod. V teli razmerah tudi nihče ne mara biti niinisterskî predsednik in bo še najbrž dalj časa trajalo, predno dobé koga. Naj-žalostneje je in je tudi cesarja zelo bolelo, da mii, kakor je sam izjavil, celili 36 let ni nihče pravega povedal o razinerah na Ogrskem! Ni torej nič čuda, daje cesar vznemirjen in nejevoljen, ker ga tarejo velike skrbi za državo. Kajti, če se ustreže predrznim zahtevam Ogrov, kdo vé, če ne bodo tu li Oehi in drugi avstrijski narodi zase zahtevali takih narodnostnih pravic? In najlepša zmešnjava, polna novili prepirov, je gotova, ko bo vsak vlekel na svojo stran, a popolnoma pozabil, kaj koristi in treba celi državi. Kaj pa šele, če se vname kaka vojska! Tako Ogri, kateri bi bili samim sebi prepuščeni m brez zveze z Avstrijo Že zdavnaj propadli oziru, povračujejo dobro s hudim. Oloveka kar skeli v prstili, če resno prevdarja to nesramno predrznost Ogrov. A kri mii mora zavreti, čej)oniisli, kako delajo s Hrvati. Ko je prejšnji ban odšel, zasvitalo je upanje, da bo odslej boljk. A ni. Tudi novi ban draži in sili ljudstvo k uporu. Na kraljev rojstni dan je vlada zopet ukazala razobesiti poleg hrvaškiii zastav tudi mažarske, kar nikakor ne sme storiti^ po stari pog.xlbi. Ljudstvo ss je v Zaprešiču blizu Zigreba razjarjeno navalilo na postajno pjslopjc, koder je visela zastava, in zahtevalo, da se odstrani. Orožniki so streljali in dva moža ubili, enega Imdo ranili. Tiidi od drugod priljajajo podobna poročila, in tekla je zopet kri. Ta nedolžna kri pa bodri Hrvate k novemu boju za svoje pravice. Na grobeli umorjenih žrtev 80 prisetjli, da ne odnehajo za nobeno ceno. V Hiaku so bili nabiti lepaki s pozivom, naj kmetje ubijejo vaai.:eifa uradnika, ki se bo upal razobesiti ogrsko zastavo. Pri volitvali, katere so se ponektitli vršile, je tudi tekla kri, ker si Hrvati niso pustili vsiliti vladnega poslanca, in 80 se lindo spoprijeli z vojaki in orožniki. Poglejmo sedaj kar v sosednjo Srbijo! Kri na kraljevem prestolu poganja svoje zlè kali. Kralj Peter I. je sieer dober kralj, ki res misli na blaginjo svojega naroda, a nima poguma, da bi kaznoval morilce prejšnjega kralja. In le ti so mit sedaj zraatli Čez glavo. Oni liočejo vladati, kralj naj jim je le slepo orodje. To pa zopet drttgim častnikom ni vse« in grozé, da zapuste vojsko, ako kralj ne odslovi morilcev, lies ni prijetno biti kralj srbski v teh razmerah. 1'ovrli pa narod čedalje glasneje tirja in zahteva vojsko proti Turčiji, iiolgarski knez, ki je, kakor znano, pobegnil, ni maral vojske s Turki, a narod jo hoče. Istotako je v Srbiji. Sosedje pač ne morejo mirno gledati, kako divji Turčin mori in kolje njih krvne in verske brate. A da so Macedonci zgrabili za orožje in v tem mesecu zanetili splošen vstanek, kdo se bo čudil? Vzeti niu hočejo vero, (lom, ženo, otroke, kri, imetje : pa bi se pustili mirno daviti in oropati? Turske čete namreč divjajo na razne nepopisne načine kot besna žival in prelivajo kri v potokih. Evropski državniki se samo posvetujejo in si pisarijo, Rusija včasih malo poropota z orožjem, Turk pa vse objjubi, a ne stori niČ, marveč pripušča grozovito klanje. Če bodo kje kacemu oderuškemu Židu malo pretipali kosti in ga postavili na hladno, ali če se kacemu Nemcu skrivi samo las: precej bodo vsi gospodje po koncu in bo vpitje, kakor da ima biti konec sveta. Ti pa — slovanska krščanska para — trpi, mólči, pa umri! — Politični preroki pravijo, da bodo Uiisija, Italija in seveda tudi Avstrija napravila mir na tak način, kakor pred 25. leti v Bosni. A takrat bodo nasi slovenski in hrvaški fantje pa zopet dobri, da bodo povsod šli po kostanj v žrjavico. O ti šmentana politika, ki te ne smemo razumeti! — Najbolj ostudno pa je v teh balkanskih zmešnjavah to, da so se pred par' leti od Turkov tepeni Grki ponudili, da hočejo zajedno 8 Turki ukrotiti macedonske vstase! Ti ljudje S" tudi kristjani! To je splosni politični položaj v Avstriji^ in na Balkanu. Dodajmo še par drugih političnih novic. Vladarji se obiskujejo med seboj. — Angleški kralj Kdvard se mudi na Dunaju pri našem cesarju, koncem septembra pa pride tja ruski car. V Pariz se odpravlja ua pot laški kralj. 1'ri našem cesarju je želel biti vsprejet tudi belgijski kralj, a ga cesar ni maral radi neljubih družinskih razmer. Ravnokar prihaja vest, ki bode 60.000^ družin užalostila. Ker puntarski in trmoglavi Ogri nočejo dovoliti vojaških novincev, je vojno ministerstvo ukazalo, da vojaki-tretjeletniki ne gredo' na dopust koncem meseca septembra, marveč morajo dalje služiti._ Torej za grehe predrznih naših sosedov bodo naši ljudje prizadeti. Ta krivica se natu zvestim podanikom godi na ljubo nezvestim Ogroni ! Dvorni svétnik Šuklje je imel dné 13. m. m. v Ljubljani kandidatni govor, v katerem se je izrazil tudi o kmetskem vprašanju. On bo glasoval v državni zbornici le za tako pogodbo z Ogrsko, v kateri so varovane zahteve naše državne polovice in zlasti zaliteve naših kmetov, lirazil se je za prisilno deželno zavarovanje proti požarom in proti toči in za državno zavarovanje živine ter tudi za zavarovanje poljedelskih delavcev za slučaj starosti in onemoglosti. — Njegov govor so mnogoštevilno zbrani zaupniki dotičnega vo-livnega okraja sprejeli z navdušenim odobravanjem in ga proglasili kandidatom. Gotovo bo tudi izvoljen, vkljul) silnemu hujskanju od liberalne stranke. Da je Šuklje prestopil v nase vrste, mu ne morejo odpustiti. Skrajno snrovi napadi pričajo, da imajo velik strah pred njim: že vedó zakaj. Volivci: storite dnč 10. sep-temljra neustrašeno svojo dolžnost in volite svojim poslancem dvornega svetnika g. Sukljeta ! LISTEK. V EIM! Loreto. *) Ravno pod kupolo prostrflne bazilike je sv. bišica, iiaj-veĚji zakliid mesta in baziliko. V tej h:ííici se je iz nngeljeviti ust oglasil prvikrat prelepi pozdrav „Zdrava Man^a", tu se je Tčlovečda Beaeila Božja, tu bivpla sv. Družina. Pii kako priđe tft liisica seinV Saj so se one ćuđovite dogodl>e godile daleč tam na vzhodu v Galileji, v malem Nazaretu. Napis ua vzhodni strani sv. hišice pové, da so 1. 1291, za Ěiisa papeža Nikolaja IV,, prenesli angelji to hišico na Traat pri Keki, tri leta prziieje, ob začetku vlade Bi-niiacija VIII., v obHžje mesta Ricanati in slednjić tu sem v Loreto, Sveta hišica atoji tu že stoletja nepoškodovana, a bitz temeljev; ti so ostati v Nazaretu. — Morebiti pridejo te vrstice pred oći tudi kakem» manj vernemu ćloveku, ki se bo smejal, čtŠ, kakšne „t-ajke" nam hoće natvesti ! No, dragi moj, res da to ni veisku resnica ali dogma i da le dtugn vse veruješ, kar te vera ući, dobro za te! A 600 letno izrodilo, potrjeno po premn<'gili preiskavah in primerjavah na obeh krajih, v Loreti in Nazaretu, to nam resničnost poročila tako temeljito utidi, da more le nespameten aH pa hudoben ćlovek dvomiti nad tem. Pa kakšna je sv. hišica? Nje zunanja prvotna oblika je izginila. Kajti papež Klemen Vil. dal jo je 1. 1.516. obdati z marmornimi ploščami. A ta marmoroa pievhkii ae ne tišči hišice same, marveč je vm^s prostora za kako dlan. V marmor pa so vdolbljpue prelepe podobe, ki predstavljajo d( godke iz življenja preblažene Device Marije. V dolbinah med posameznimi podobami pa atojé kipi prerokov in sibilj, ki so judom in poganom napovedali Odrešeuika in njegovo ilater. Laliko si mislite, kako krasen je pogled na to hišico: ko sneg bel marmor, poln največjih umetuij, to je nje zuoanjščina. Kapele se na eni strani drži oltar Marijinega Oznanenja, nad njim pa je okno, akozi katero se vidi v sveto hišico. Krog in krog visi lepo število svetilnic. Vstopimo! Pa ne gre tako lahko. Pri vsakih vratih stoji možak, bradač, z veliko, lepi) okovano palico v roki, in srjio gleda vsacega, ki gre notri. Njegova naloga je paziti, da kaj dragocenostij iz hišice ne izgine in da se ljudje po nepotrebnem ne prerivajo, marveč da gredó pri enih vratih notri, pri drugih vun. Tatovom nsmreč tudi ta sveti kraj ni dovolj svet. Ni ravno dosti ljudij v hišici. Oe so dá kje na svetu moliti pobožno, dá. se pač tu. Nehoté že poljubljajo romarji te svete stene, ki so uglajene od neštevilnih poljubov in tuđi aolzâ. Star duhovnik mi je pravil, da se le malokateri nifšnikmore ubraniti ginjenosti, ko moli po sv. masi „CešĆeua Marija". *) Glej Bt. 14,! Jc imel prav ta gospod. Priporočimo torej ljubi Materi Bažji vse, za katere smo (îolï.ni moliti iz dolžnosti, l)ubeziii, prijateljstva, hvaležnosti. Ljuba Mati tiaŠa naj izprosi vsem pri Bogu, Ćesar smo jo prosili zase in za druge. Vse te prošnje pa aeji izročil še posebej Bjgu pri sv. maši, katero sem opravil za —. Pnatimo to; ćemii oneËastiti najsvetejsa trenutke in najlepše SMniine a tem, da jih razkrivam v javnosti? Hišica je znotraj dolja 9in., s roka in visoka nekako 4m., zid je debel kakili 30 em., brez ometa, 52 zlatili svetdnic visi na očrnelem strešnem tramo/ju iz cedrovega lesa in r.izsvet-Ijuje svriti kraj. Alfcar je po ustnem izročilu oni, ki ga je postavil in posvetil sveti Peter, seveda je tudi preoblečen. Nad alLarjem je milostna podoba Marijina z Božjim Detetom. Našla je to sôli » že pobožna cesarica Helena, ko je I. 336 prišla v Nazaret, V kapelici je tudi več drugih znamenitili starih spominkov; križ, ki je s sveto hiš:co vred prišel iz Nazareta, topova kroglja, ki jo je poslal papež Julij II. iz hvaležnosti do Marije, da ga ta kroglja ni nhila, ko je padla v njegov šotor, itd. Za altarjem se kaže kraj, koder je stilo ognjišče in kraj, koder je Marija sprejela angeljevo oznanilo. Tudi več lončenih skledic je tam, o katerili se trdi, da je Marija v" njili pripravljala jedt. V zlato so sedaj okovane in romarji dadó vanjo položiti svoje spominke, da jili tako blagoslové. Zanima nas še prav posebno venec kapelic za kuplo in sveto hišico. Vsak narod ima tam eno kapelico; kaj lepa je slovanska kapelica, k ider so imeli naši romarji popoludne sřojo službo boiijo s pridigo in petimi litanijami, ki so mogočno odmevale po veliSaátuili prostorih in privabile mnogo radovednih poslušalcev. Popoludne smo si se nekoliko ogledali okolico in se jezili nad usiljivo otročadjo, ki ae nam je stavila na pot in valjala pod nogami. Ni prosila, marveč zahtevala smodkinih ostankov in centeaimov. Ko smo jim zmetali eno in drugo, imeli smo mir pred njimi, ker tepli in i'uvali so se za imenovane reči. Se in se smo šli molit v sveto hišico, dokler niso varuhi svetišča zaprti bazilike. Po večerji prinese „signorina", ki nam je stregla, krožm'k s pomenljivim obrazom, katerega je vsakdo razumel: daj! Že radi ljubega miru položimo ji par soldoi^ na krožnik, na kar sledi „prisrčno" slovo. Treha namreč iti na vlak. Mračilo se je že, ill dokler se je dalo, ozirali smo se nazaj na Marijino svetišče, ki se nam je tako priljubilo. Ne malo truda nas je stalo, dobi.ti svojo prtljago, koder smo jo bili shranili- In koliko čisa je trpelo, predno smo bili vsi vkup ! Slednjič vendar pride vlak, ki nas popelje dalje proti R>mu, a še prej se ustavi pri Asizijn. In o tem prihodnjič. -B— Piše se nam: Krapina, 3, avgusta. — Kneippovo kopališče v Krapini obiskalo )e do seda) preko 200 gostov; in če se poinisli, da je bilo kopališče otvorjeno šele početkom meseca julija — je vendar dosedanji vspeh jako povoljen. Med drugimi gosti so tu( i rektor niagniflkus, g, Vekoslav Kliiič, državni pe.slanec g. Vekoslav Spinčič, precast, g. Ivan Fabris, kanonik iz Dubrovnika, vsenčiliščni profesor g Bauer iz Zagreba in mnogi drugi odlični gosti. Včeraj bilo je tukajšnje taiiiliurasko in pevsko društvo vprizotilo opereto „Matek i Janica", ki je izpadla na občno zado.'oijnost. lîili 30 tudi tamburaši iz Vukovara, kateri ao odigrali in odpeli poslancu Spinčiču pri njegovi mizi 2 hrvatski pesmi, nakar se e on globoko ginjen med klici „živio SpinČić" zahvalil, nag asivŠi osobito, da je tu našel pravo hrvatsko zavest, nakar je zopet iz tisoč grl zaoril klic „živio SpinČić". Zvečer zažgal se je ninetalai ogenj, nakar se je pričel prav živahen ples. S tem smo zaključili našo včerajšnjo zabavo z željo, da nam slavno kopališčno ravnateljstvo priredi še več takih izvanrednih užitkov. Domaíe vesti. (Provincijalom kapucinske provincije) na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem je bil 25. avg, izvoljen P. Edvard Bervar, rodom Novomeščan. (Duhovniške prementhe.) Premeščeni so bili naslednji častiti gospodje: Josip Demšar, kapelan v Kočevju, kot prefekt v knezoškofijsko Alojzijevišče; Josip Koblar, kapelan v Ribnici, kot ekspozit na Goro pri Sodražici ; kapelan Anton Skubic iz Cerknice v Kibnico; Frančišek Zupančič iz Črnomlja na Ig; kapelan Ivan Jane od Sv. Križa pri Litiji kot župni upravitelj na Gol; Evgen Legat iz Planine k Sv. Križu pri Litiji; Alojzij Merhar iz Šinartnega pri Litiji v Planino; Janez Erjavec iz Boštaiija v Šmartno pri Litiji; Josip Ocepek iz Čemšenika v Boštanj ; Jakob Ogrizek iz Hinj v Vreme; Josip Perz iz Crmošnjic v Hinje; Jak. Žust iz Rideč pri Zid. mostu v Ki'ško; Josip Podlipnik iz Št. Janža v Predoslje; Valentin Reinskar iz Preddvora kot ekspoait v Matenjo vas pri Slavini; Alojzij Podobnik od Sv, Trojice pri Tržišču na Htudeuec; Josij) Sever i/. Ceikljan pri Krškem k Sv, Trojici pri Tržišču; Jakob Pokoren iz Starega trga pri Poljanah na Dole pri Litiji; Peter Jane iz Toplic v Stari trg pri Poljanah; Andr. Magajna iz Loškega potoka v Kuežak; Leopold Kol bežen iz Dol. vasi v Faro pri Kostelu, (Na novo nameščeni) so bili naslednji čč. gg. seme-niški duhovniki: Josip Logar kot kapelan v Kočevju; Leop. Podlogar v Črnomlju; M. Drolc kot drugi kapelan na Igu; Martin Pečar i č v Ćemšeniku; Matej Ahačič v Radečah pri /jid. mostu; Martin Stular kot drugi kapelan v Mirni peči; Mihael Kmet v L'jškem pofcokn; Janez Kozi na v Dol, vai^i, — Na novo nameščeni čČ. gg. novomašniki: Jos. Kraker v Ďrmošnjicah; Frančišek Steržaj v Št. Janžu; Josip Gl-o-stiša v Preddvoru; Leopold Černe v Cerkljah pri Krškem; Peter Natlačen v Toplicah. (Samostanske premembe.) Za učitelja pride v novomeški frančiškanski samostan P. Atanazij A vser. — Preč. g. subprjor usmiljenih bratov v Kandiji, P. Leopold Dane v odpotuje v kratkem na svoje novo mesto v Palestino, Blagemu, povsod priljubi (Učite" tinja gdč. Emil enemu gospodu : Srečno pot I ske vesti.) Absolvirana učiteljska kandida-ja Ažman je imenovana za učiteljico v Ore-hovici, — Gdč. Etna Klemenčič je resignirala na mesto učiteljice v Šoštanju. — Goapica Etna Zaj c v Gribljah je imenovana za definitivno učiteljico v Žužemberku. (Škofijski cerkveni zbor) ali skofljska sinoda se vrši te dni v Ljubljani v stolnici. Že 129 let v naši škofiji ni bilo sinode. Po vsej pravici smemo pričakovati od te sinode obilo in lepih sadov za versko življenje naše škofije. (Praznovanje sv. Feliksa), katerega telesni ostanki počivajo pod velikim altarjem ' kapiteljske cerkve, vršilo se bode kakor običajno v nedeljo Marijnega Imena, 13. t. m. (Novo magistratno poslopje) v Novem mestu je sklenil zgraditi občinski svet novomeški. Zgradba bo stala okolu 45.000 K. Za načrte bodeta razpisane dve nagradi v znesku 400 in 200 K. Poslopje ho stalo na mestu, kjer sedaj stoji staro poslopje, katero prično podirati irihodnjo zimo, Mej tem Časom bodo uradni prostori obč. ura( a in mestne hranilnice v hiši g. Antona Hočevarja. (Razširjenje šole.) Dvorazrednica v Mirni peči ae razširi s prihodnjim šolskim letom v trirazrednico in ustanovi novo nčno mesto. (Vpisovanje učencev) na tukajšni deški ljudski soli bode v pondeljek 14. in v torek 15. od a-12, ure dopoldne in od 2.-4, ure popoldne. (Začetek šolskega leta na dekliški ljudski soli.) Šolsko leto 1903/1904 se bode začelo v sredo dne Ifi. septembra t. I, s slovesno sv, mašo ob 10. uri v kapiteljski cerkvi. Vpisovanje učenk bode dne 14. in 16. septembra od 9.-12. ure dopoldne in od 2,—4. ure popoldne. P. t, stariši ah njih namestniki novovs topi vsili učenk naj se blagovolijo preskrbeti k natančnimi podatki, kakor dan, mesec in leto rojstva, liišna štev. itd. Šolsko vodstvo. (Vojaško veteransko društvo za Dolenjsko v Rudolfovem.) Z odlokom z dne U. avg. 1903, št. 3365 spoznalo je dež. predsednistvo v Ljubljani, da v smislu društvenega zakona z dne 16. novembra 1867 št. 134 d. z. ne prepove ustanovitve društva „vojaško veteransko društvo za D,j-lenjsko" s sedežem v Rudolfovem po vsebini predloženih pra- vil. — Vsled te naredbe imajo k isteiim pristop kakor pravi udje osebe, kaleie so ćastno služile v c. kr. armadi ali dcrnio-liraiislvu in kateri se morajo [Kmašati z neoinadeievanim iiv-Ijenjem v mesčanskem stauu. — Vsprejem je moguč do šestdesetega leta starosti; po določitvi odbora se sprejemajo tudi stařeji. — Udje se sprejemajo vsako nedeljo od 10. do 12, ure dopoludiie pri gospodu Možina v Rudolfovem do 30. sept. 1903. — Vsakdo, kateii namerava vstopiti kakor pravi ud, se ima pri sprejemu izkazati z vojaško knjigo ali ^Abscbied, Militar-Pass". — Natančna pravila se bodo razglasila pri ohéuem zboru, kateri se bode vršil dne 4. oktobra 1903 popo-ludiie ob 2. uri v gostilni pri „Slonu" v EtidolfoveDi. Kot podporni udje zamorejo pristopiti k društvu tudi isti, ki niso bili vojaki. (Preselitev okrajnega glavarstva v Novam mestu v novo uradno poslopje.) C. kr. okrajno glavarstvo v Novem mesUi preseli se v novo uradno poslopje in sicer se bode selitev visila diié 31. avff., 1., 2. in 3. septembra t. 1,. o katerih dnevih se stranke ne bodo sprejemale. Uradi so v novem poslopju tako-le urejeni : v I. nadstrojjji na levo cd prihoda: pisama deželuo vladnega svetnika in voditelja okrajnega glavarstva, okrajni komisar, deielno-vladni kon-cipist, okrajni tajnik, «loini urad in pisarniski oddelek; na desno od prihoda je stanovanje okrajnega glavarja. V pritličji ua desni strani so uradi: okrajnega inženirja, stavbenega pristava, okrajnega zdravnika, okrajnega višjega zdravnika in deželno-brainb. evideiiÉnega oficijula; na levi pa: davčnega in gozdarskega nadzorstva. (Pet! ti dvajsetletnica b0Ben.ske okupacije) se je v Ljubljani praznovala na zelo slovesen način. Po slovesni maši v minski cerkvi, katero je služil sobojevnik profesor dr. Svetina in pri kateri je bil navzoč nadvojvoda Jožef Ferdinand in mnogo častnikov, je bil slavnostni banket, katerega se je udeležilo nad 400 veteranov iz bosenske okupacije. 17. pešpolk je poslal tri častnike kot odposlance. Žalostnn pa je bilo, da je zastopnik polka nekdanje hrabre slovenske vojake pozdravil samo v nemškem jeziku. V Bosni so častniki govorili večinonja le slovenski iu takrat so se prav dobro razumeli z možtvom. Čisti dobiček ljudske veselice se porabi v to, da se v Ljubljani postavi spomenik padlim vojakom. (R o m arski vlak) v Oglej in na Sv. Goro. Romarski vlak v Oglej in na Sv. Goro odide iz Ljubljane na Mali Šmaren v torek, 8. septembra, okolu 11. ure zvečer. Ob 6. uri zjutraj prihod v Villa Vincentina (zadnja postaja), ob 6. uri v Oglej. Ob 7. pridiga, tiha sv. maša z blagoslovom, vmes sv. Obhajilo. Zajutrek. Ob 9. pridiga in pontifikalua sv. maša Po maši ogledovanje bazilike kripte, muzeja, na stolp itd. Ob 12. obed. — Ob 1. odhod iz Ogleja, ob 2. iz Villa Vicen-tina, ob pol 4. prihod v Gorico, odtod z omnibusi ali peš v Solkan in od tam peš na Sv. Goro. Ob pol 7. vhod v svetišče in pete litanije. — Zjutraj ob 6. pridiga in tiha sv. masa ^ blagoslovom, med njo sř. obhajilo. Potem zajutrek. Ob 9. pridiga in pontiflkalna sveta masa. Ob 11. obed, ob 12. odhod 2 gore, ob 4. iz Gorice, ob 10. v Ljubljani. — Prosilo se bo v Rimu, da vsi udeležniki, ki prejmejo svete zakramente dobé popolni odpustek. — Sedaj torej še enkrat prosimo, da bi «gla Senci vozni no Čim prej'mogoče vpodali (za II. razr. 12 K, za III. 7 80 K). In ker v tem času ne izide niti „Domoljub" liti „Bogoljub", zato prosimo gospode duhovnike, da to naznanijo udeležnikdm iz prostega ljudstva, ki „Slovenca" ne iitajo. Nanovo se more še vedno oglasiti (in ob enem denar poslati) kanoniku dr. Fettich-Frankheimu, toda kmalu. Vozne karte se bodo dobile pri istem gospodu, Pred škofijo št. 6. (Na Vačah) pogorelo je U.avg. 38 hiš in 43 gospodarskih poslopij. Ostalo je samo 11 hiš, župnišče in cerkev. Na Vačah prej ni bilo bogve kakega blagostanja, požar je pa prov-Zfočil res skrajno revščino. Rešilo se je kaj malo. Zgoreli so vsi pridelki, vsa oprava in nekaterim celo gotovina. Na pošti So rešili samo par denarnih pisem. Orožnikom je zgorelo vse, samo uradna jiisma so oteli. Tako ae je skoraj povsod pokazalo, kako je Slovenec zvest v službi. Svojo lastnino pusti, da mu jo plamen uniči, samo da resi, kar mu je od drugih izročenega. Pogorèlce priporočamo občinstvu. Hvaležni bodo za vsako najmanjšo podporo. (Velikanski požar) je upepelil 8. m. m. v Bovcu 73 hiš, cerkev, občinsko poslopje, kaplanijo, šolo za izdelovanje čipk in ubožno hišo, Oseba je ena ponesrečila, živine je zgorelo veliko. V eni uri je bilo skoraj yseh 73 poslopij v ognju. Le največjemu naporu na pomoč priliitelih najbližjih sosedov se je posrečilo ogenj nekoliko omejiti, dingače bi bil ves ti'g pogorel. Škodo cenijo nad 900.000 kron. Ct^sar je podaril 10 000 kron. Beda je velika, ker so zgoieli tudi vsi spravljeni pridelki. Županstvo v Bovcu prosi milih darov. (Cvetoča jablana) polna sadežev bila je videti sredi meseca avgusta na vrtu g. Strajnerja v Kandiji. Pač redka prikazen ! (Obrtna zadruga) v Novem mestu imela jo svojo sedmo letošnjo redno sejo dne 14. avgusta 1903 v zadružnih prostorih gostilne „pri Slonu" v Novem mestu ob na-izočnosti sledečih gg. odbornikov: Frančič, MaloviČ, Mramor, Cigler, Appe Val, Horvat, Goleš, Agnitsch in Stefanovič. Seji je predsedoval načelnik zadruge g. D. Fi'ančič, Prebere se zapisnik zadnje Sfje in se enoglasno odobri, — Nadalje se rešuje : 1. Prošnja za samostojno izvrševanje kleparske obrti, ki se enoglasno priporoča; 2. prošnja za samostojno izvrševanje krojaške obrti, došla z odlokom c. kr. okrajnega glavarstva v Novem mestu z dne 5. avgusta 1903, št, 17,085; se enoglasno zavrže, ker prosilt-c nima uiti učnega niti pomočniškega spričevala; 3. prošn;a za saniostojmi izvrševanje prekajevalne obrti za meso, ki se enoglasno priporoča; 4. prošnja za samostojno izvrševanje krojaške obrti se enoglasno odloži do prihodnje seje v svrlio doprinesbe pojasnil gledé predloženih spričeval in delavske knjižice; 6, prošnja za samostojno izvrševanje mizarske obrti; enoglasen sklep, kakor pri točki 4. — Slednjič se izvolita računskim pregledovalcem za račun iz 1. 1902 gg. Horvat in Stt-fanovič, na kar g, predsednik sejo zaključi. (Obrtna zadruga) je v svojem zadnjem sejnem poročilu pod tem naslovom napačno namesto g. Stniid-na kot pri pevskem zboru podpredsednikom izvoljenega g. Stukl na navedla, kar se tem potom popravi. (Važno za gostilničarje in krčmar jel Novo naredbo je izdalo ministerstvo, katera bode velikega pomeua za gostilničarje in krčmaije, kei' po obrtnem redu bodejo morali pripadati k obrtnim zadrugam. Imeti vajence di-Iočeni čas, šele isti bodejo smeli pozneje obrt izvrševati, vsem druf^.m se ne bode več dovoljevalo. Seveda se sedaj obrt izvršujočim ne krati s tem pravica. V drugem oziru jim bode ta naredba zopet veliko koristila, ker se konkurenca zelo omeji. Dobro bi bilo, ako bi ae od strani „obrtne zadruge" sklical shod, da se jim natančno razloži pomeu te odiedbe. Odločilne bodejo zanaprej obrtne zadruge v tej zadevi, ne več toliko občinski zastopi. Več piihodnjič o tem. (Zabavne knjižice za mladino), kal ero izdaja dobroznaiii g. učitelj Ant. Kost, je izšel VI. xvezek v Ljubljani, v zalogi izdajateljevi. Vsebina je iiiiiogolična in pi'av zanimiva. Cena 30 h. Priporočamo knjižico pi'av toplo, (Današnji lil t) obsega dvanajst strani, Na/nniiila mcstiioga iiuigistratii. (Seja obÉiiiskega odbora) v Rmljlfuvem iliio 14. avguKta H)03. Navaoii: žiijma g. pl. SlndoviS; Bvetovakd gg. Rdsiuaii, Umah; oillnjiiiiki gg. : Barborić, Bnmer, FerliS J., Golia, Gustiu, nniievnr, Kojjnû, llríiiiiur, y na Diinaju iii JoBipa Olivo v Rudolfovem, Ker je ponudba g. Jotiijia Ulivo bila iiajiii/ja, se je s taistemu akleuila pogodba, ila ima delo do ki>uca mesca argiiNtu t 1 izvršiti, katero fie je tiuLi precej pr.čelo in bo liravočasiio dogotovljeno. Poročilo županstva ae soglasjio odobri. Gospod župan omenja H toplimi beiseilami delovaujo luil, g proHta ob priliki itidaiija kanala do Krke, ker je isti mestni obiini odstopil brezplaiiiia Eemljilče za izpeljavo istega ter predlaga, da se mil. g. pro.Hu dr. Seb, Elbertu izrefie od strani mestne obćine za tu prijaiiiLint in uaklunjenoit pismetia zalivala. Isti (reillog se sogluaiio sprejme — 5. Poroč li» županstva o proSiiji Terezije ílažié gte'le nastanitve dijakov. Ail 6. Gosjiodarski odsek predlaga z ozironi na to, lia je stauovitnje premajhno kakor tiidi, ker služi ta biia ïa bolniške Gvrlie, da se. prušiija odkloni. Pri glas<)vanju se jiredloi; gospodarskega od^ ieka Boginsno «prejme. — 6 Ptiroćlo županstva glede zagiitKvitve dmiio-Tinřke pravice if. Dimitriju Stefauoviću. Ad G Skleae se, da se g Ditn. Stfefanoviíu domovinstvii zagotovi, pod pnj^'ojeui, da prej zadiibi avstrijsko državljanstvu. — 7. Fiiročilo ubužiiega udseka radi podelitev pudpure raznim revežem. Ad T. Ubužtii odsek predlaga, da se sledeiini revežem podelijo podpore: Frane Uuduii se uaj knjii par škurtij, MIhi Jazbecn in AutO' niji Stiipar se nHj dovuli podpora za kupelj v Tujilicah vsakemu iO kron, Antiiiiiji SiidI v Ljubljani naj se poviša ineseina podpora od 6 na 10 K in sif.tr od 1 sept. t. 1. poíeutíi. Predlu^; se suglasmi sprejtue. — 8. Poročilo stavbeuega odseka gledć Kidanja n )ve mestne biše, ter preskrLljenja prostorov za me-tni in brinilnični uraii Ad 8. Stavbeni odsek je v svoji seji 25.junija 1903 sklenil sledeči: 1| da se opusti vsako popravilo obstoječa Diefitiie lii.še ia sicer radi tega, ker bi prispevki raziueruma veliko stali, od-gnviirjali pa vaejedno ne bi današnjim zahtevam, posebno pa glede na to, ker lii priKemuu o.talo vse pri starem iu veudar se mora gledati na to, da gasilno dribtvo, /viiori in stri>žiiica doliijo primerne prostore, ker sedanji nikakor ne odgovarjajo zahtevam. 'Î) Predlaga, ila ss sezida nova meitna hii«a na istem prustorn z zueskum 40.0UO K. Da se sravba do jeseni 1904 odda v občinsko porabo. 4) Da se raz):i£ejo 2 nagrade za načrte in pro-račiin in sicer I, z 400 K., drugo jia z 200 K. — Pu daljši debati, katere so se udeležili razni gospodje odliurniki, bil je predlog stavbenega oiUeka »oglasno sprejet — i), Slnčajiiosri. a. Županstvo poroča, da se je stavbena črta vsled prezidanja hiše Blaži Kač spremenila, ker je ista pj stavbenemu redu bila priitioraui, ulico ita nekoliko razširiti ter je s tem zgubila neko* liko tia prostoru ter predlaga, da se mu za ta prostor da primerna odškodnina. Sklene s*; soglasno, da se dovoli avota 140 K. b. Policijski odsek poroča o napravi iu potrebi javnih periSč ter ]iredlozi v ta namen načrt in stroškovnik. 1'erilče bi bilo dolgo 22 m in široko 4 m, ter bi hilo pokrito in pri vsaki vodi rnbljivo, ker bi plavalo na sodih. Tako perišče bi stalo okolo 40(í K., — predliga, da sa za sedaj postavi etio pri nekdanji stari mestni meíiiioi. — PovilarjajoČ od vseb strani potrebo take javne naprave se sprejme predlog policijskega odseka, da se letos mredi eno perišče ter potrebna svota stavi v proračun za leto H)04 t°r županstvo pooblasti, da ti perjšče kakor bitru mogoče izdela, c, Pr.tšnja Glasbeoe Matice v Rndol-fovem za podporo. Z ozirom na to, da 1.) itna mestna občlua letos razne izdatke, kateri ni«<) bili v proračunu in se vendar morajo dodelati in 2) ker je (.flasbeaa Matica dobila letos že podporo 100 K, da jej mestna občina za letos nemor^ še kake podpora podeliti, da se pa bode v prlhudujem proračunu na isto oziralo. — Ker je dnevni red končan, gospod župan sejo zaključi, _ Ker se je opetovano zgodilo, da hišni gospodarji svoje stavbe po« pravljajo, brez da bi naznaaili popravilo stivbeni oblasti (mestno županstvo) in ker v vsakem ttkein slučaju nastajajo za dotičnega posestnika razne neugodnosti iu kazni, se hišai post^staiki opozarjajo na določbe stavbenega zakona z leta IBTf) za vojvodino Kranjsko, ki se doslovno glasi: S 1. Kedaj je treba stavbne privolitve? Oblastnijske privolitve k stavljenju je potreba, če se hoie kaj na novo zidati, prizidati, prezidati, ali na posiopjib že stoječih in drugih stavb-ndi stvareh kaj bistvenega popraviti ali prenarediti. Za bistvene popravke naj se imajo vsi tisti, kateri vplivajo na trdnost ali varnost ognja kake stavbne stvari, ali na pravice inejnšev, ali po katerih zunanje lice poslopja drugo podubo dobi, ali se sploii preuaredi vseskupni stan poslopia. Tu sem posebno spada: Èe 80 napravljajo kleti ; ie se na novo stavijo ali prenarejajo kurilne naprave iu dimniki; čl se prenaredé stanovanja v stacnue. Supe, preSalnice in v druga gospodarstvena poslopja, ali se narobe te stvari jirenaredč v stanovanja; če se o Istrani ali izpelje kakiršnokoli inedstenje; če se prenaradi zunanja stran pruti ulicam; če se zid predera za dnri in okna na ulice ali prati sosednim liisam ; če se predrugačijo in poviSajo strehe; če se kaj prenaredi ali odpravi na nadstropih, podporah in vpravil-nicah itd. Opoiarjajo se liišai posastuiki na sklep mastnega odbora, kateri je bil javno razglftšoii in kateri aa glasi: Vsak hišni posestnik je primoran postaviti žleb na hiši in izpeljati istega v podzemeljski kanal, ako ni isti oddaljen čez tri metre od poslopja; i\o tri metre mora vsak biSai posestnik vodo podzemno na lastne Btr,)ške izpsljati; ako je daljava večia, prevzame večji HtroSek mastna blagajna. Ker je zdaj za to delo najugodnejši čas in ker se bodo v jeseni vse ulice popravljale oziroma nasipavale, poživljajo se liišni gi)H)iodarji, ila to delo izvršfi v laítui oskrbi, ali pa da naznanijo lueatni občini, da bo ista del» izvršiti dala ter istim račun v poravnavo položila. Za spominsko ploščo f P. P. Ladislava in Florentina Hrovat so nadalje darovali: C. g, dr. Gregorij Pečjak, veroučitelj na gimnaiiji v_Ljubljaui, 5 K; Neimenovan 20 K; S. g. Josip Kos, župnik na Selih pri Šumbregn, 2 K; gasp. Andrej Mejaš, deželni poslanec, v Komendi, tO K; Č g. Vid Hribar, župnik v Clevelandu v Ameriki, 16 K; £. g. Janez^Kljun, župnik v Smartiuu pri Kanmiku, 10 K; S. g. Ant. Zorè, kapUu v St. Rupertu, 2 K; dva iskrena čestilca 10 K; Č, g. [van Plevaneč, ž ipnik v Soteski na Dolenjskem, 6 K; g. Julij SlapSak, nadučitelj v Vodicab, 2 K; g. Jožef Smolnikar, posestnik v Zgornjem Tuhinju, 11 K ; zbirka gg. profe.norjev iia drž, giniuaiiji v Ljubljani 23 K, in sicer so darovali: g. ravnatelj Andrej Senekovič 5 K, g. pro-fejor Antou lîartel 1 K, gosp. dr. Jos. ýjrn 1 K; po 2 K so darovali gg. profesorji: Fr. Hrežaik, Lud. Lederboa, Alf, l^aulin, Rajko Perušek, Mart, Petelin, dr. Jaiez Svetina. August Wester, France Novak. — (5. g. France Ùeàarek, župnik v Zigradcu, ti K; č. g Hiba Trček, dekan v Šmariji, 10 K; gdč, Mici Ribulj na Krki 2 K, gdí. Marija 1'rjsenc na Krki 2 K, gdč. Pavlina RuMva, učiteljica v Zijornjeiti Tiihinju, 8 K; gosp. Janez llrovat. mizar v Zgor. Tuhinju, 10 K. — Ker proračnnjeni stroški še vedno mnogo presegajo di»sedanje prispevke, zaradi tega se podpi.^ani odbor obrača do vseb ostalih čestilcev pukojuiii literatov s prošnjo, naj po možnosti pripomorejo k temu, da bode spomenik, ki se postavi že meseca septembra, res dostojen za tako odlična moža. Vsako dirilce vsprejme z najtojilejšo hvaležnostjo Pripravljalni odbor. V Zgor. Tuhinju, dne 25. julija 1903. Umrli so: 13. avgusta; Šproc Marija, hči o. kr. deželno via d nega kancelists, 1 mesec, driska, b. št. Gil. 14. avgusta; Pollack Fani, samskft posestnica, 61 let, omehčauje možganov, b. It. 43. 25. avgusta: Mdiella Aua, hči pisarniškega pomočnika, 1 niesee, življenjska slabost, h, St. 180 24. avgusta: Qrbančič Oirila, hči c. kr. kan^^elista iz Znže:iiberka, 4 leta, umrla vsled opeklin, b. St. 201. Loterijske številke. TRST, avgusta 48 67 83 64 74. GRADEC, 29. „ 56 83 17 28 37. P t Dne 14. avgusta ob poln sedmi uři zvečer, ntnrla je po dolgem bolehanjrt, v božjo voljo udana, previđena s svetimi zakramenti, 61 let stara, na.^a iskreno ljubljena sestra, ozir. svakinja in teta, gospodičina FIHI POILICK posestnica v Novem mestu. Truplo blage pokojne bilo je v nedeljo líí. avgusta na novomeško pokopališče k večnemu počitku položeno. Za vse izkazano srčno sočutje povodom bilezni in smrti uepoKahne naše rajnse kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo pri pogrebu ter za poklonjene krasne vence izrekamo vsem ljubim prijateljem in znancem našo najiskreuejso zahvalo. — Posebno sa še zahvaljujemo visoko častitim kapiteljskim gospodom, čaatitim gospodom frančiškanom in čast. gospodom nsniiljeaim bratum. Novo mesto, duĚ 19. avgusta 1903. (108) Žalujočj ostali. iz spodnje gimnazije se sprejme v stauovniije iu liraiio. — Kje, pove iipravništv« „Dol. Novic". Za Častite gospode izšel bode v eiieni tedim jako pripraven Naročila s številom solskili otrok najse blagovolijo takoj doposlati v tiskarno (-11-" J. Krajec nasi, v Novem mestu. Iz j !iva. .ZAHl^JLA. Globoko ganjen po mnogih ilokazih srčnega soEutja oli nagli smrti svoje preljubljeiie soproge, oiir. matere, goape Jožefe Radovan roj. Majer, katera je dne 20. avgutta t. 1. mirno v Gospodu lasiiala, si Štejem v dolžnost, v.a to, kakor tudi za mnogcšteviliii» spremstvo rajne k zadnjemu pnĚitku post'buu pa Se gg, c. kr. postnim uradnikom iii poštnim nsluibeniiem v Notera mestu tn iijiliovo spremstvo iti z«, darovani Itrason venec, se uajtopleje znlivaliti. V Kandi)i, iliie 26. avgusti 1903. (103) Anton Ratiovan. Naziiiiiiilo. Na C. kr. gimnaziji v Rudolfovem se prične novo šolsko leto dné 18. septembra 1903 s slovesno službo boijo na čast sv. Duliu. Ućenci, ki ž(-lé vstopiti v I. razred, naj se oglasé s svojimi staiši lili n|iii iKlgi>vorninii ziistopniki 16. septembra pri gininazijaketu raviiHteljstvu ter prinese s seboj krstni list in ■obiskovnlno izjjriĚevalo (šolsko naznanilo). SprejeiJini izpiti za I. razred se vrše 17. sepíembra. V ostiile razrede (II.—Vili.) se bodo sprejemali uéenci 16. in 17. septembra. Takse znašajte za n5eiit:e, ki na novo vstopijo, po 6 K 20 h, za druge po 2 K. C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo, v RudoHovem, 1. septembra 1903. VABILO k izrednemu obcilOinU zboi'U dolenjskega kletarskega društva v Novem mestu, rcj^istr. zatlrtig'C z oiaojciio zavezo, ki se lio vriil V ćelrtek, dné 10. sept, ob 3. popoludne v (Iruštvoiiem [irostoru v Novem mestu (v hiši g. Jakseta). V s p o r C d : U Prememba druStvenih pravil z ozirom na dopis c. kr. roljeilclskcga ministrstva. Iver nosti polovico udoložé poJnošteviliio toga zborovanja. Novomesto, diié 2B. avg-usta 1903. Načelstvo. kateri je dovršil vsaj drugi gimnazijski razred, ae takoj sprejme Y tiskarni J. KRAJEC nasi, t Rađolfom m poil jako ugodnimi pogoji. Podpisana preklicnje s tem žaljive besede, katere je rabila dné 3. in 7. aveusta t. 1. <» moki gosp. Josipa Dularja v Vavti vaai, in obžaluje, da jih je izrekla, Marija Tomič (I!Í7) Gor. Straža 5t. 22. Izj ava. Obžalujem vse, kar sem govoril fiez p. Ig. Koritnika, strBŽaika v Novem mestu, in ga prosim odpuščanja. (194) Janez iVIali, posestnik. Razpis ! Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, z dveletnim slovenskim poukom je oddati Šest deželnih ustanov (200) ir je treba za spronioitibo |»ravil po g 40. d. ]). navzoč-.lovice danov, so i», n. idani nujno naprošeni, da se za prihodnje šidsko leto 1903/04, ki se prićne dné 3. nov. 1903. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskili kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, ívrstega zdravja ter so z aobrini uspehom doiršili ljudsko Štdo. Prednost gre takim iiilatleničein, ki ostanejo po dovršeni šoli gotovo na svojem donni in se bodo peiali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom. Učenci z ustanovami imajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šolskem zavodu, ea obleko, životno perilo, obuvalo ter šolske potrebščine pa si morajo sami skrbeti. V šolo 86 sprejemajo tudi plačujoči in zunanji učene!. Piačujoči učenci plačujejo za hrano po 60 h na dan in po 40 K šolnine na Itto ter stanujejo in se uèé brezplačno v zavodu. Za vse druge potrebščine pí morajo sami skrbeti. Zunanji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na leto. Hrano je pliičevati naprej v mesečnih obrokih, šolnino pa v dveh letnih obrokih in tudi naprej. Prošnje, svojeročno pisane in kolekovane s kolkom 1 K, je poslati JJt^ do 15. septembra t I. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, izpričevalo o dovršeni ljudski ali kaki višji Šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju in Izpričevalo županstva in župnega urada o lepem nravnem vedenju prosilca. Prošnji za sprejem jroti plačilu je priđejati obvezno pismo (reverz) staršev oz roma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Vsak prosilec mora delati sprejemno iiknšnjo iz slovenskega jezika in priprostega računstva. Od vspeha to izkušnjo je odvisen sprejem v šolo. Učenci, ki Grrasko šolo dovršé z dobrim uspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do te dvfletne prezentne službe. Ako namreč zadosté svojim vojaškim dolžnostim prvi dve leti brez graje ter dokažejo, da bodo po izstopu iz prezentne ehube kmetovali na svojem ali na syojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe visokega c. kr. vojnega ministerstva z dné 22. julija ]. 1895, štv. 4643, prositi proti koncu diuzega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje leto. Kedaj bo delati sprejemno izkušnjo na Grmu, nnznani vodstvo vsakemu prosilcu posebej. Deželni odbor kranjski, Ljubljana, 25. avgusta 1903. (216-1) Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je začelo v Novem mestu Glavni trg št. 90. poučevati tm-3) .Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da bodem od 15. avgusta naprej peč kuril tudi za ^^ doïïxaoi Vsajalo se bode ob polu deveti uri dopoludne. Tudi bodem kiuh na vago prodajal. Spoïtovanjern se priporoíujem Janez Mehora. (187—2) pekovski mojster v Euiiolfovera. □ HSHHaSBSHHSSBHHEZS E5B5H5a5Z5E?E5il52H?5E5B5 B£25SSa52£2Ha5H5Z5:E5BHH5HHH5E5H5H5H5H5EEH5 B v> o C?" r O' i- a: ^ » __PT 'O i ? PT b£. p - o -1 I-" TS <1 »t _ rt D < 3 -a C ř5 o M t-i. ai ^ n D » S- D » ■ —. 'O g s a f® « ^ w tsi 5. —■ 3 ÍE w s" M* D''« O (VJ o ^ O g-^i s-l I re s SL i-t cn en c c —' m 3D la -"O ■dp C — • M T T3 r+ s ^ Û3 o o ft .Si CuXJ p fii o< r-t- " P tp fi ta r ^ œ o OJ« ^ C irj< D D ÏS -t»-O B cs v u n o< i» S f?, 3 p g o ta- ro so n< p n< tt ^ w ^ a P o to ^ D. (JI B t= o C < M B PT P j*: iZL a 5 ?r o cr o ^ fti ■ B ■ o ■ CPÎ o Ctt p < o a> 'T 3 tr ^ 3 - iS. 5 'ft' ^ B 2. S- (t 13 t^ O a" < o p to » on CL o c ^ n> 13 o o S o- — -n O {J} « CT B ^ o o J i ^-S s ■ (O tK! O O O O 2. íT> B PT tU ■ S ET.'«-. g'I^P S Et : ^ E o - w l/i ^ ._ O" p (û ^ " o ^ " 2 r i' f fVJ ^ ÍJ □ " t ce re .a a o a> b m Cti B « B o •-1 ft o 01 cc cr' C O flo œ ft o^ Ví 3 B 2 rt« p ■g § ft> ^ 'H sr^ 5 C r^ p a « ^ S B 2' rti H fB ■—I w (5 3 2 ÙO rt ~ (t J"'>73 rt< 1-1 tn P. PT - ri P" 1 ÍD TS O « K o« = I ^ f^-O = 3. -J -o m o -S C " ' O- B g-l.l fD cr- 'I ft N "H- Cî'i ft o N P 5 00 p-i ^ ft o 3 -a C ■ ITS eu ^ - ■ w ET. 'S p C g ti; S' "P" < p _ ft ITS S p ■ > D -S I p I-. TT <, O o -s I-! p o S ^ rt _t S a o- N O P) "" S = % < o -a S.' = ftl = E» sr C 1 S CL, ^ ë i. řT ft S t^ P;-cr E ^ ,t> m -•ft os« ří' s; p C cr 13 o PT o » te —. r« CU ft ď p sr OD es 5: ?r ET. o tï- Q- p O N Oj ft ft B 1 ® A i p a. tt N se B C ■o< S3 i I Cj Gi Bi BisESEsssESBSBsasBsa sagasasasBEBsasasEga sasasBSgsEBBsaBssasasa SESHsssasHSESHsasasssHsa □ llîlZglUH. Podpisano županstvo proda iz svoje hoste v Cegouci pri Kndolfovem, kake dva kilometra od novomeškega kolodvora oddaljeno, okoli 500 hoj ali smerek iu sicer po kosili, kateia drevesa ao za prodajo vže zazna-iiiovanft, V to svrlio bode dcé 10. septembra 1903 ob 11. uri dopoldan v mestni hiši v Rudoifovein javna dražba. Pismene poiÉiidlie naj se do istega diié vložé pri podpisanem župan.stvn in je vsaki ponndbi priložiti 10% varščine v gotovini, hranilnih knjižicah ali veljavnih vrednostnih papirjih. Mera dreves je 39 do 63 centimeti-ov, in vsakdor, ki h(>če vložiti pinnidbo ali se sploh dražbe udeležiti, si lahko zaznamovana drevesa poprej ogleda z mestnim gozdnim čuvajem Pavlicem, ki stanuje v Cegunci. Oziralo se bode v prvi vrsti na tiste ponudnike, ki hočejo kupiti vsťh ('koli 500 dreves. Mestna občina ni vezana sprejeti najvišjo ponudbo, paé pa je vezan vsak ponudnik na svojo ponudbo do 1. oktobra 1903, kar se ima v popudbi omeniti. Pogoji gledé plaéevanja kupovine, sekanja dreves in kedaj je spraviti les iz hoste, kakor tudi vsi drugi pogoji izvejo se v obéinski pisarni v Rudolfovem in iuia vsak ponudnik v svoji ponudbi izjaviti, da so luu vsi pogoji znani iu da se istim podvrže. RUDOLFOVO, dné 30. avgusta 1903, (8iio Mestno županstvo. Zahvala. Za moj god rH imenilan sem letos [irejel toliko iSeatiteli, da. se itn^ram tem potom vaem třeštěno íii lejto stftUvaljevati. Fonebui) se tudi ouenm za-bTiiljujem, ki mi je tako lepo torto Íe Ljiiltljnue poflla,!, pa ne iii uiu pod-liifiaL Eog plati vsem Ûeetiluâm, ter jim vtse nazaj yoSŘiui, da bi tudi uui Íiaríico svojega življenja wiiruo iu zadovoljno Se muoço let plovili, kakor tudi blaga Evgeiiie želi. Bog Vas poživi vse gratulante! Hvala! Janez glavosek Saje, tiailučitelj v p, v ěent-JerueJu. ! Pozor pintarji! v metliSkem sodnem okraju se zel<> potrebujejo pintarji^ torej se le íez Gorjance podati, ker tu Caka trajen in dober zaslužek. Za stanovanje naj se dotični obrne na (214) Jože Hrelioriča v Metliki št. 21. Lepa fïieWovaea soba (z razgledom na Glavni trg) je oddati pri gospej pl. Fichtenau. Na prodaj je tudi večja množina C2i5-i> Oddaja se tudi od 56 litrov naprej. Si»® s popolnoma v dobrem stanuje po nizki ceni na prodaj. — Kje, pové uprav-J ništvo tega lista. (ai9-l) (218-1) sprejme se pri tvrdki A. Pauser ml., „zaloga špecerijskega blaga In železnine v Rudolfovem." át, 100. Hazglas. Prav lepa prilika Podpisani ukrajiii cestni odbor bode rftbil v svrtio popravljanja deželnega mostn v Vftvti vaei več kosov hrastovega tesa iu sicir brei te^ar-ekega dela. Pragov — Saumschwellen : komad, desui, dolg 4 m 30 sm, moían 16/23 cm. „ 4 m 70 ciD, , „ 4 m 80 cm, „ „ levi „ 4 m 10 cm, „ „ „ 4 m 80 cm, „ „ 4 m 30 cm, „ Dr^jev — Gelander: 29 m GO cm, moĚuili IC/IC cm. Srednji trami — Mittellagerruten : 1 komad dolg 8 m 70 cm, močan 2ÍI/32 cm. 1 , „ 7 m 40 cm, , „ „ 1 „ „ 8 m 10 cm, „ 1 , „ 7 m 60 cm, „ „ „ 1 „ „ 7 111 80 cm, „ „ „ 1 „ „ G m 90 cm, „ „ 1 „ „ G m CO cm, „ „ « 1 „ „ 6 m CO cm, „ „ „ 1 „ „ 7 m 60 cm, „ » „ Ne Kalitava se, ila hi bili na itraueh ojgtro otesáni (scharfkantig), lahko imajo T cm okragllite. Krajniki — Endlagerruten: 1 komad, dolg 6 m 80 cm, močan 2G/32 cm, 1 „ „ 7 m 10 cm, „ „ „ 1 „ , 7m 10 cm, „ Piloti : 1 komad, dolg 5 m 60 cm, močan 24/24 cm. 1 , „ 5 m .-in cm, „ „ „ 1 „ , 6 m 00 cm, „ „ „ Lesene vezi — Bander: 1 komad, dolg 3 m. 1 „ „3 m 05 cm. 1 komad, dolg 4 m. 1 „ „6 m 35 om. Lee mora hiti zdrav, hre« gnjile grfe in norasKebljen. Bolj nataučiio se izve pri podpisanetun načelniku. Ponudniki, kateri imajo tak lea, naj vložijo pismene ponudbe (ofert«) tili pa ustmeno oglasijo do 7. septembra 1903 popoldne do 3. ure v pisarni okrajnega cestnega odbora v KandijI. Okríyni cestni odbor Rudolfovo, dne 22. avgusta 1903. Načelnik : (212—1) Jos, Zurc. Dné 12. septembra, to je v soboto pred kvaterno soboto je v Brusnicah na Dolenjskem Služba opravnika je oddati pri gospodarstvu deželne kranjske kmetijske šole na <ïi-nm pri Novem mestu. Plača znaša 900 K na leto, namestek kurjavo 40 K. S to službo spojen je tudi deputat enega iitra mleka in enega litra pijaie na dan ter užitek prostega stanovanja, proste svećave (petroleja) in malega zelenjadnega vrta. - Prosilci vložé naj svoje z originalnimi sprićali podprte prošnje do XO« e^opt©»ab3ra 1.1- pi'i podpisanem vodstvu. V prošnjah navesti je tudi, ali je prosilec oženjen ali ne. ter kolika mu ,je v prvem slučaju «Wtelj. Kdor ni kake kmetiške službe z dobrim uspehom dovršil ter se po dovršeni šoli s poljedelstvom in živinarstvom v "zdalni meri ui bavil, naj za to službo ne prosi. Nastop službe s 1. oktobrom 1.1. Vodstvo kraryske kmetijske šole na Grmu, dné 27. avgusta 1903, hiSo z lepirn saduîni vrtom ležečo na ugodnem prostoru kupiti, nudi se v Stopičaii blizu Novega mesta. Po dogovoru dobé se tudi njive. Natančneje pové g. Jožef Šimec v Stopicali. (g02—l) GLASOVIR v najboljšem stanu ter po najnovejšem sistemu narejen na 7 oktav z jako prijetnim in močnim glasom se po primerno nizki ceni proda. Natančneje pové upravništvo „Dol. Novic" (205—1) ^ Mm p J v obstoječe iz treh oziroma štirih sob in kuhinje je s 1. decembrom 1903 za oddati v Drgančevi hiši v Kandiji št. 37. (209-1) Dva Ta Ô Q m. P a r::;:::::^; za mesarski obrt se ta k oj sprejmeta pri xcccc: (210-1) Ljudevik-u FERLlČ-u v Novem mestu. iTshi poniočnill m ucenec se takoj sprejmeta v trgovini j^osp, J. Ogoreutz-a " (207—1) v Rudolfovem. Kuharica izvežbana za kuhinjo In gospodinjstvo išče službe v kakem župnišču ali tudi dnigej pod primernimi pogoji, SCj." Več pové upravništo „Dol. Novic", (i>04-l) UCENCA sprejmem v syojo trgovino mešanega blaga in deželnih pridelkov. Vešč mora biti računstva in pisave prav dobro ter poštenih starišev, (193-1) Fr. Skušek, trgovec v Metliki. Kmetijska sola ]ia Grmu ima na protliij Šest lepili Čistokrvnih ^ murbodenskih telle v starosti od 1 do 1 in pol leta. ,|a I(a U 1 oddá se a 1. oktobrom t, I. pritlično stanovanje, obstoječe iz treh sob, z lepo kiihinjo in dvema shrambama. Vodovod v hiši. Natančne pogoje pri lastniku. Sij.* Istotam se oddaja na dan nekoliko litrov mleka. (213) (167-3) Franc Šuklje, \f i ki leži zraveu gU\ne in stare eeste n^ prav dobrem prostoru ter ima veduo veliko dela pusebiU) s kovanjem kôuj, se odda v najem s 2'3. oktobiom «li g 1. uoyembrora 1903, Ziaven prostorne kovBČnice se odda tudi v najem stanovanje in nekoliko vrta ali njive. — Natančneje se izve pri lastniku, liisna štev. 243 v Novetn mestu. (173-3) z vsemi gospodarskimi poslopji v Kočevju pri Črnomlju št. 2, zidana, ležećH oo okiajiii cesti, obstoječa iz treh sob, kuhinje, jedilne ebrambe, a kletjo pod hišo — je iz proste roke xxa psrodsij. Pi'ipravna je tudi za trgovino ali krĚmo. Proda se tudi celo posestvo, obstoječe iz njiv iu gozda, posamezno ali skupno. Ker sta prodajalca že stara, proda se to posestvo tudi tako, da se taista v oskrbo prevzameta. — Natančneje se poizvé pri posestniku Martin Klobučar, (182—2) V Kočevju pri Črnomlju št. 2. Za dva jarma svoje ob Kolpi stoježe iSage z veliko vodno močjo, na kateri reiem neč in dan, potiebujem dobrega Žagarja. Isli bi moral imeti d>a sprttna pomočnika, ŽHgarja. Belo je trajno. Pogoji ugodni. Nastop s 1. septembrom t. 1. Ivan ŠuteJ, (186—3) Zapeč (pošta Stari trg pri Kočevju). S a kožo 1 glil,, brez kože 95 kr., Urez kosti » kožo 1 gW. 10 kr., pleûeta lirea kusti 90 kr, sulio meso 78 kr., elaLiua 82. preiiiievi jesiki 1 ^Id., euveji 1 ^lil. 20 kr,, içlaviiina lirez kosti 4& kr. Duuajske Malaine 80 kr, prave, bol.iše 1 \z butike 1 gld. 20 lir, ogrske 1 gld, 80 kr kiio, velkii klobasa ena 20 kr. — PoSilja le dobro, poSteno blajfo od 5 kl^. naprej proti povzetju. (188-2) Janko Ev. Sire v Kranju. rn Pozor! -TO (14-16) Kupujem Ženske lase, odrezane, izpadle in zmešane. Plaćam po najvišji ceni, Izposojujem tudi viasulje (Baroke) po nizki ceni. Ivan Svetec, lirivec (Glavni trg, nasproti mestne hiše.) Janez Grobušck, posestnik in krčmar v Brežicah, zgradil in otvoril je na svojem posestvu v Št, Lenartu tik brežiškega kolodvora novo opekariiico ^Bf ciglano, opozarja tedaj in vabi uljudno stavbene podjetnike, posestnike in posameznike k mnogobrojnim naročilom na opeko, ki so jo zvedenci spuznali za najboljšo v brežiškem okraju. Postrežba točna, cene najnižje. (158-3) i o Naznanilo in priporočilo. Slavnemu ob Si us tvw in prei^stiti duhoTÍiini iiajuljuil-neje uasnaujam, da sem utvořil v Žabji vasi št. 1 pri Rudolfovem i®" kiininoseSko delavnico v kateri bom izdeloval vsa v katciiosřško stroko spadajofia ri Novem mestu je za seiev oddati résEÍca (203 1) (ozinka) [Kolbtiinveiztin . Dobro ohranjeno (201-1) katera je pripravna za dećke v starosti od 12 do 18 let, proda Franc vitez LANGER v Bršljinu. 2 mebloTani sobi 2 za gospode ste takoj za oddati. Natančneje pové upravništvo „Dol, Ninic", (208—1} se taki») sprejme, kateri ima veselje do pekovske obrti ter naj-bode 16—Ifï let star. — Kje, pove upravniiitvo „Dol. Novic". (277 SO) 17. ste v. DOLENJSKE NOVICE. 167. Za v Avstriji koncesijo vano francosko prekmorsko družbo „Coiiipiigiiie generale Triinsiitliintique" Edina direktna in n^kraJŠa črta poštnih brzoparnikov, ki prevažajo zanesljivo, bres prelaganja, samo 6 dni ¥ Iz Ljubljane se odpotuje vsak ponedeljek. Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev roinai'skili vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna Md* Ěmmiiém v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6 blizo znane gostilne „pri Flgabirtu", (300—20J Kmetijsko društvo v Dobrepoljali priporoča za jesensko setev seme -v ■ oziroma se vaa ki je pritieienM iz A aerilte ter se tudi v naših krajih izborno spQnaša. V vsakem osim je iDoljša, kakor navadna domaća pšenica. Razpošilj« se v vreiah po 60 klg, za 15 kron, in v vrečicah po 5 klg. za 3 krone. (i(í4—2) V najem se dá hiša proda pod ugodnimi pogoji v/îibji vasi št. 1. pri Novem mestu. Hiša je novo zidana ter spada zraven vrt. V hiši se nahaja že več let dobra gostilna; pripravna je pa tudi za vaaki drugi obrt. Oddá se tudi v^a gustilnižka oprava, sodi itd. — Natančneje se izvè pri lastniku i'avno tam, (1C5-2) kakor tudi manjše za Šolske, bolniške in druge zavode ter večje delavnice, izvršujem najaolidueje in najvestneje dobro in točn » idoće po najnižji ceni. Ure mojeg* izdelka preneso lahko najhujši mraz. Pi'iporočam se praiS. duhovščini in slav. obfiinstvu^v blHgoh')tna naroČila in bilježim z oiîliénim spoštovanjem Ivan BriinsKoIe, Vrčiče št. 18, p. Semič, Belokrajina. Spričevalo. S tem piaauiarn tmziunjftm aloiđtiskiiii žuiinikoM pisibno v U')-vem sretu ZBitiaJatiili driiv r AnHriki, ki bi monla ustiieravali si ofliirbati aa sfoje cerkva stoljme ure, ila je Jati. Bruttskole Iz Vrčit, poŠta Semič Krftiijsko, Austria Europa, iivriits« ur«. Naredil nam je lausko leto turnako uro, ki je calo zimi) ilubrj ila iu je ni untivil uajliujši mraz. Vsi meSiani tu na Elj Sliiiti, smo ž njo iaiiovoljni. Stala nas je na pil ceneje, kalîor bi jo mo^li dobiti tii. Djbro daio livftli svojega mojstra. Ely, Minil. U. St. Amorica, 2, maja 1903, (177-2) Msgr. Jos. F, Buh, župnik in vic. gen. ťP za mlatit, žito čistit, slamo režat, gepeljne, kiinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi ©ří^ ©^ts Fran Zeman-a, Ljubljana, Poljanska cesta št. 24. (23G-a2) Proda se iz proste roke hiša Št. 224. v Eudolfovein pod ugodnim pogojeni. - Več pové slavuo uredništvo „Dolenjskih Novic". (1G6-3) Brockhauser Konversations-Lex ikon, 16 zvezkov, od 1. 1894, dobro ohranjen, je na prodaj za 90 kron; — in Osterreicilisch-ung. Monarchie in Wort und Bild 20 zvezkov, za 120 kron, torej vse pod polovico prvotne cene. Kje, pové uredništvo „Dol. Novic". (i7i)-2) Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo ►aladiio knve«, ampak izrecno vselej — Katbrcinerjcvo — Kneippovo sladno kavo in odjem a j te jo le T iïvimih zavojih, kakr&noga kaže ta podoba. Stanje vlog 31. dec. 1902 : čez 9 milijonov kron. Najboljša in najsigfurnejša t prilika za štedenje: ^ Preje: Gradišče št. 1, Denarni promet v I. 1902: Čez 32 milijonov kron. sedaj : KONGRESNI TRG št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ....... . O brez kakega odbitka, tako, da sprejme O vložnik od vsaoih vloženih 100 K čistih - 4 K 50 h na leto. stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v letu 1902: 32,596.882 K 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot golov denar, ne da bi se obreatovaiije kaj prekinilo. — Za nalaganje po poSli so postno-hratiiliiične položnice na razpolago. V Ljubljani, dné 1. jaiiuarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, Josip Šiška, knezoškofljslii kancelar, (136—6) predsednik. Iiodpieduednik. Odborniki: Anton Belec, posesdiik, podjetnik in trgovec v Št,. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jarc, veleposestnik v lHedvodali. — Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani, — Karol Kauscliegg, velepos. v Ljubljani. — Matija Kolar, Župnik \ni D. M. v Polju, — Ivan Kregar, naćelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pus". — Karoi Pollak, tovarnar in pos. v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku. — Dr. Aleš Ušenicnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. gf^ Zahtevajte pri nakupu Scliicht-OYO štedilno milo 1 Varstvena znamka. OnJ je zajamčeno Èisto in tirez vsake škodljive primesi. Pere izrrstiio. Kdor hoče dobiti zareK jainĚnno pristno, iierii« ueškodliivo milo, uftj pazi dobro, da bo imel vsak kumad ime „SCHKJiiT- iti VHTfitceiii> znamko „JELEN", (16:i-3) str^* u I Dobiva se povsod! Otvofjcnjc kleparske obrti! Slavnemu obiiiistvn in Èantiti duliovSSiiii dovnljnjein M uljirliio naznanjati, ila izdelujem vaa v to stroko spadtijoia ornametitna stavbena in galanterijska dela, ornamontna okna za střelíc s kiniom, strešno Špice Iti jiezimso po najnovejšem modelu, po iiaročeiuli um rtili. tud) modeliraiti «ara in (lelain âkiee. Uzorci na rai!]iolago. Pukrivani iii prekrivam pločasto Ipiehaate) streho na cerkvah, hišah ali vilah, kakor tinli stolpe (tnrue); iste hidi barvam, popravljam in napravljam strelovode itd. Izdelovanje razttovrsniil) žlebov iti cevi za pod kap ali nad kap (Hfitigriniien mid Sauniriniienj' iti snogoiovo (Sdíueeťíínger). Nadalje izdelnjeni prav lično galanterijsko blago h rnzitib kovin, nftpruvljam bane za kopanje vsake vrgte, kotlo itt štedilnike (Sparherd) bakrene ab tielega ploia. Vbb kuhinjsko in kletarske oprave itd. Pacinjanje bakreno posode, popravljanje žganjarskib kollov in drnffe stvari. Sprejemam vsakovrstna popravila proti primerni ceni. (18&—2) Za mnogobrojna uarHÙiia se nljudno pripnroĚn S : : : Odgovorni urednik Fr. Sal. Watzl Dobro in trpežno delo! Točno izdelovat\je ! Primerne cene! ortiamentnl, stavbeni In galanterijski klepar, RtidoHovo, (Kraujskoj, Jj j uiul janska ceata. št. 236, (v nekdaj Polákovi bisi nasproti drevoredu.) : i I Izdajate^ iu založuik Urban Korval. Tisk J. Krajec nasi.