Štev 1.	V Trstu 28 Februarja 1869.	Tečaj I.
JURI S PUŠO zabavlja zadnjo nedeljo vsacega meseca. — Ako bi utegnola gospa Policija kako število tega lista konfiscirati, napravimo druzega.
JURI S PUŠO velja veliko, ali pošiljamo ga za malo denarjev, i sicer celili pet mesecev (po vsi avstrijski deželi) za 25 soldov, zunaj za 2 franka.
JURI S PUŠO se dobiva v Trstu: pri lcnji-garju Ministru, in v tobakarni nasproti pošte. Za pet soldov ga lehko vsakdo — v žep vtakne.
URI S PUŠO bo imel prav železno dušo!------------Nobenemu ne bode prizanašal,
vsacemu, naj bo kdor koli, zasoli jedrnato resnico v obraz. — Posebno bo na nemškutarje in lahone prav tako, kakor preži — lovec na zajce, ali —
na miši! —--------Trebil bode z vsem trudom naša polja i hiše
škodljivih živalij: na nemškutarje bode neusmiljeno streljal ter jih pobijal kroglicami, na lahone pa spusti — povodenj, da potonijo kakor miši ! Posebno bode čuval, da se spolnujejo SLOVANOM vse pravice, ktere jim gredo po Božjih in človeških posta vali: zato tudi pogosto pokuka skoz ključavnico v državne in občinske urede, i kar najde tam napčnega, vse pobere v svojo torbo i na sredi trga požge, da bo tako gorelo, kakor je zadnjič na tržaškej kolnici !
V	v
Se v MINISTRE bo JURI metal goreče iskre in ubite piskre, če se s CEHI ne porazumé i našej SLOVENIJI preté; zato se morajo kar hitro spokoriti i SLOVANOM pravični biti!
Pa tudi v družbinsko živenje se bode vtikal m razvade, napake i neumnosti brez usmiljenja bičal ; da bo pa vse to laže opravljal, vzel je v službo dve hudi sestri, kterim se pravi HUMORISTIKA in SATIRA: tema pridruži še razne podobe, mile in jezne, dobre i hudobne, ozbiljne i smešne, in s to silno vojsko bo vojvoda JURI S PUŠO — čuda delal po svetu; hujše bo delal, nego je nekdaj hudi K j u k e c, z vsemi, ki so našemu narodu sovražni i nimajo dobre vesti!
Zato opominja uže danes: naj se najprej in prav hitro spokoré vsi nemškutarji in lahoni, ker — sodnji dan je blizu!!	v
fS 9 9 SU 3 ipi (3TS5IS
TRSTU j 25. februarja 1860.
Slovenci !
Ne udajmo se ! ! Živio ! ! !
Slavjani! Zjedinimo se ! ! Živio ! ! !
Dolgočasen list — za Lahone, Nemškutarje i druge nerodne ljudi.
Strela udri iz višine — Izdajalca domovine !-—
PROGRAM.
JURI S PUSO
em duša pobožna, Kaj trdo živim; Vse butare nosim I jako trpim.
Mi sina za sinom Na vojsko vzemó, Iz nje pa se vrne Z ošabno glavo.
Le jaz sem ta reva, Da molze me vse ; Le mene da dere, Imam kaj al’ ne.
Brez mene pa ne bi Gospode bilo,
A ta me na tešče Pogleda grdo.
Me plašijo z zlodjem, S peresom, sabljo: Da skoro ne vidim, Kaj bilo, kaj bo.
Vsi z mojo pšenico Se dobro masté: Drobtinice zame Pod mizo lete.
Naj kopljem, naj orjem, Naj sejem, kosim:
S tem bolje vse druge Ko sebe redim.
Jaz trto okopljem, Da vince rodi: Gospoda ga pije, Men’ vodo kali.
Naj najdem gospode V nebesih preveč: Poberem kopita
I dirjam koj preč.
Iz rezanih kamnov Sezidan jej grad : A jaz le hodevam Na slamico spat.
Krog mene se vedno, Kak briček vrti : Ko služim dva groša, Z e tirja me tri.
Nad vse to pa reže Globoko v srcć, Da nihče še hvale Za to mi ne vé.
Zdaj grej o še švabski Z menoj govorit: Bog zna, da bedakov Do grla sem sit.
Mir.
<^ilP®©ILOSiriK.%L>
Denašnja ljubezen — kaka je!
IZVIRNA NOVELCA Gašperjeva.
I.
J okel je ljubil Ju ciko, in Jucika je ljubila Jokelna. — In zakaj bi se ne bila ljubila ? Saj smo vsi vstvarjeni da ljubimo drug drugega, ne pa, da se sovražimo, kakor se n. pr. sovražijo Sokolci in Garibaldinci,
—	Francozi in Prusi, Grki in Turki itd.
In prav zategadél, ker sta se Jokel in Jucika iskreno ljubila, sklenola sta se vzeti.
Veselila sta se tega, kakor malo detice , ko prvikrat bele hlebčke zagleda, i komaj sta ure pričakovala, da se
—	za večnost zvežeta.
Zakaj i česa sta se Jokel in Jucika tako zelò veselila, tega — še j a z ne vem, kako bi potem mogel svojim bralcem o tem kaj povedati ? !
Ali — veselila sta se Jokel in Jucika, in gotovo
sta tudi morala imeti vzrok za tako veselje!-----------
Kdo je bil Jokel, kdo je bila Jucika? slišim vpraševati tisoč i tisoč radovednih čitateljev. — To jim uže lahko povem, pa ne da bi se legal.
Obadva sta bila trda Slovenca; Jokel je zagledal luč hudobnega sveta na Kranjskem, Jucika pa je bila rojena v tržaškej okolici.
Bilo je, ne vem prav, dva ali tri dni pred poroko ; tri dni je bilo, tri, — ravnokar se spolnim.
Naša dva ženina sta — čičkala, ravno ko je rumeno solnčice v adrijansko # morje — i* plosknolo , blizo stanovanja Jucike pod staro lipo, ktera je
tako košata bila, da ni Jokelna ni Jucike videti nij bilo. Le vrabci, ki so se na vejcah zibkali, videli so zaročena, in večkrat od veselja začivkali.
„Kuškal te bom, Jucika“, dé Jokel, in hoče jo po sili objeti.
„Ne bodi tako neroden, Jokelček“, odgovori Jucika, in pokaže svojemu ženinu — zobe.
„Ne bojim se te“, govori Jokel, „kuškati hočem tvoja 'ustica, krasen tvoj tilnčik, tvoja ušesca, tvojo nožico, — 0 joj, b joj, kako majhno nožico imaš, Jucka moja: ves zateleban sem v njo !“
?
Pogovori.
Juri. čemu skrivajo neki možicelni zlate križe?
Mihec. Ker še sami ne znajo, zakaj so jih dobili!
Mihec. Je-li res, da dohtar Turniček, Poper in drugi, le nemški pisarijo?
Juri. Se vé da! Da je pisarija kroftna in žoftna, da je črna na belem in draga, to velja; za kmeta je vse dobro!
Juri. Zdaj bomo plačevali davke od psov !
Mihec. Da le od bolh ne!
Mihec. Zakaj volijo neki grajščaki uradnike v deželni zbor?
Juri. Ker čutijo, da nijmajo dovolj veljavnih mož mej seboj.
Mihec. Večkrat čitam o nekih prvakih; kdo so ti ljudje?
Juri. Prvaki so tisti, ki so prvi mej temi, ki najmanj darujejo za narod in od dalječ ogenj pod-pihavajo.
Mihec. Kaj bi zdaj Diogen v beli Ljubljani iskal?
Juri. Levstika II., ki bi slovar za vinarje moško dodelal.
„Nehaj čenčati, nehaj“, reče Jucka Jokelnu.
„Oh Jucika! oh Juci, Juci, Jucika ! ako bi ti vedela, kako strašno da moje srce za te gori!“
„Neki tako kakor — tvoja smotka, ki si jo uže stokrat prižgal !“ de Jucika, i zareži' se tako , da — vsi grabci kihati začno !
Jokel pogleda svojo smotko, sramota ga oblije, ko vidi, da ne gori, in srdito jo preč zažene s tako močjo, da se mu — hozentregerji strgajo.
„Kar se mene tiče, jaz te gotovo iskreno ljubim in zvesta ti bom — do smrti , in — — —
Se neke besedice je Jucika Jokelnu na ušesa šepetala, ali razumel jih nisem, ker so — vrabci na lipe vejicah zopet hudo glasno čivkali in kihali.
„In jaz? meniš da bi jaz brez tebe, dete moje, živeti mogel?“ govori Jokel, ravno ko si drugo smotko pržiga.
„Jaz bi vedno jokala, i zelò nesrečna bila, ako bi ti danes ali jutri, ali pa pojutrišnjem nehal me ljubiti!“
„Jaz bi nehal te ljubiti?“ vpraša Jokel; „kako moreš kaj tacega misliti ? — ali ne veš, da to je celò nemogoče?“
In tako rekši, z neizrekljivo gorečnostjo objame Jokel Juciko in jo — na svoj lajbelc pritisne.
Trdna noč postane.
Luna se prikaže, bleda i bolehasta gleda doli — iz domovja nesmrtnih bogov.
Jokel in Jucika postaneta resna. — On še zmerom drži svojo roko okoli njenega vratu, ali — kušuje jo ne več. — Molče gleda Jokel nebo, luno, i spavajočo zemljo pod svojimi — škornjami.
V
Crnogorska liimna.
Strela pade, hrast pod njo!
Oj želoda več ne ho !
Pruske puške pokajo,
Švabi Švabe žokajo,
Oj želoda več ne bo!
Strela pade , hrast pod njo !
Oj želoda več ne bo!
Frankobrodci stokajo,
Po miljonih jokajo, —
Oj želod i več ne bo !
Strela pade, hrast pod njo ! vi,
Oj želoda več ne bo!
Bizmark kakor blisk dr Sivo zvezo razdrobi, —
Oj želoda več ne bo !
Strela pade, hrast pod njo!
Oj želoda več ne bo!
Igla zmaga, um in meč, Foterlanda ni ga več,
Oj želoda več ne bo !
Strela pade, hrast pod njo !
Oj želoda več ne bo!
Hrast propade in trohni,
Lipa naša zeleni, —
Oj želoda več ne bo !
Mir.
„Ali sanjaš?!“ vpraša Jucika.
„Nikakor ne“, odgovori Jokel.
„Zakaj si pa tako umolknil ?“
„Zmerom se mi ne ljubi noriti in bedaštvo uganjati.“
„Veseli me, Jokel; da tako govoriš; nekoliko resnosti je treba, posebno potem, ko se je človek že preveč smijal!“
„Bodiva tedaj resna“, de Jokel.
„Nijsem temu protivna ! Govoriva o prihodnjosti, o naši ženitvi, o — — —
Jokel molči in zamišljen v tla gleda.
„Po moji misli“, de on čez nekoliko časa, „treba bi bilo te-ie prijazne minute za — neko potrebno razlaganje porabiti.“ — — —
„Za neko razlaganje, praviš? Je-li naša ljubezen tako nejasna ah dvomljiva, da še zmerom kakega razlaganja potrebuje?“
„Naša ljubezen ?“ pravi Jokel; še o misel mi ni prišlo jo komentirati; menil sem temveč, da je potrebno, da si priobčiva kake male skrivnosti, ktere bi utegnole mi dva še imeti drug do drugega. Tako razlaganje je veliko bolji pred poroko nego potem, ker v prvem prigodku potrdi, v drugemu pa velikokrat razruši pravo ljubezen.— Razen tega je najboljši, da sva odkritosrčna, ker zagotavljam te, da bi se vse svoje živenje kesal, ako bi ti jaz pred poroko kako reč zamolknol, ktero bi ti po poroki vsekako morala zvedeti.“
^Te-le besede, možko i krepko izgovorjene, zadele so globoko globoko v srce Juciko, in prepričana o resnici taistih, reče :
(Konec prihodnjič.)
Tcl(;<^ i 'JArn i.
Iz Trsta. Mestili magistrat je v svojej očetov-skej ljubezni do Slovencev v okolici sklenol vsakej čitalnici podariti 1000 cekinov. Gospod Bratić je dobil nalogo, naj ta sklep izvrši.
Iz tržaške okolice. Iščemo dopisnika v Presse, da ga izvolimo v mestno svetovalstvo.
Iz Ljubljane. Sklenolo se je, da se imajo vpri-hodnje soditi slovenski pesniki po papirju, na kterem so pesmi pisane. Vsaka druga kritika je pregrešna. To je nemškutarje tako oplašilo, da se je Turniček obesil i Dežman ustrelil. — Tak’biat ima črn rob.
Iz Mariborja. Slovenski prvaki so poslali zđatno podporo Slovenskemu Narodu. Slava jim!
Z Duuaja. Ministerstvo na vse kriplje dela, da se hitro ustanovi Slovenija. Bismark se je tega tako ustrašil, da je v Petroburg pobegnol.
Iz Rima. Papež je uže spet umri. Jutri bo pa spet živ in zdrav.
S Kozjeka. Garibaldi je podaril Kozjek papežu.
Iz Pariza. Mi hočemo mir, zato pripravljamo vojsko. Vsak dan imamo več svobode.
Iz Carjigrada. Sultan se je pokristjanil in svoj harem poslal v Petroburg. Kristijani so po vsem Turškem zelo zadovoljni i tako srečni, da od samega veselja streljajo. I
Iz lune. Govori se, da tudi pri nas hoče Napoleon intervenirati, ker je naša zemlja — vulkanska. Napoleoni so poskočili.	!!)
-“<380”-
Razne črtice
Gašperjeve.
*	Nek magistratih uradnik, ko je slišal, da hočem jaz „Jurja“ publicirati, iskal je precej v anagrafičnih registrih: od kot sem doma. — Je-li hotel mi diplom čestnega meščanstva napraviti ali — me s Trsta segnati, tega ne vem ; le toliko sem zvedel, da se je on v jezile vgriznol, ko je našel, da sem okoličan, na Občini rojen! Lehko bi jaz tega magistratnega uradnika imenoval, ali med nami Slovenci, hvala Bogu, nije navada, da bi izdajaj brat — bratiča!
*	Gosp. Her met nam je poslal naročnino za 27 istisov „Jurja“. Gotovo je njegov namen: naš list vsem njegovim „partitantom“ ponuditi.
* O volitvah v tržaški deželni zbor se prav gotovega še nič ne vé. — Kar pa prihodno starešinstvo mesta Tista zadeva, slišimo, da so namenjeni : za podestata gosp. Nabrgoj; za prvega vice-predsed-nika gosp. Cegnar i za drugega gosp. Zor. Slovenci, ali ne bo vse po naši želji?
*	Tržaško družtvo „Società di progresso“ je poslalo gospodu ministru dr. Giskri — kije te dni v Trstu bil — deputacijo s prošnjo: naj bi na to gledal, da se prej ko mogoče vstanovi — Ilirsko kraljestvo. Dr. G iskra je odgovoril, da še nima pripravnega kanclerja. Deputacija je na to ministru nasvetovala, naj bi gosp. Antonaza, vrednika „Cittadina“, za kanclerja izvolil, ker on je gotovo — mož za to! — Dr. C i iskra se je sarkastično zasmijal rekoč: „Potem bi sigurno „Cittadino“ v slovenskem jeziku izhajal“, in se obrnil, deputacijo z dolgim nosom pustivši.
*	„Popolo“ je zadnjič — se vé da svojo — željo izustil : naj bi vlada prepovedala nositi skozi mesto Trst slavjanici prapor, ki ga po rabuki meseca julija, noben meščan več videti noče! %,Sonst, keine Schmerzen?“ bi Göthe rekel.
if „Popolo“ pravi, naj bi se viši pasji davek v tr-
žaški okolici vpeljal, in praša če je to pravično, da okoličani vse privilegije vživajo? — O ti pre-strrrrra-šen popolo!
*	„Cittadino“ toži, da so vojaki policijske straže v Trstu vsi — Slovenci! Ako bi „Cittadino“ vlada bil, poklical bi za policijskega vodja v Trst nobenega druzega, nego — Favettija — i ta bi, to se vé, policijo vso predrugačil!
*	Akcionisti prve (ali prav za prav zadnje!) pivarnice v Verdeli so pred nekimi dnemi v občnem zboru sklenoli: naj se opravništvu pivarnice pismo pošlje, v kterem se akcionisti za prejeti dobiček — lepo zahvaljujejo!
*	Pretekli teden so Lahi v Gorici tiskane liste na zide pribili in prebivalce tega slovenskega mesta opominjali, naj bi brž —- črno obleko oblekli, ker Fave tti, znani izdajalec Avstrije, je sè svojo družino vred — na Laško pobegnol! Slovenci na Goriškem in v Gorici: prosim vas, zgrabite mokro cunjo, i spodite čez mejo take — guerjerje!
-^*<380”-
Uganjka.
(D-va sloga.)
Imam dva prav kratka sloga;
Nad menoj je le nadloga;
Noč i dan se le vrtim,
Brata pa ne dohitim.
Brezi repa, brezi glave,
Sladke, mokre sem postave;
Dragi Juri, ak’ si žen, 'ij;
Pij me, pa ne boj se pen.
Mir.
Kebus.
MIE.
(Imena istih naših čč. naročnikov, kteri nam do 15. marca rešitev uganjke in Rebusa pošljejo, oznanimo prihodnjič, in zagotavljamo vsaeemu 10 srebrnih rublov.)
LISTNICA.
Prostora je premalo, da bi mogel tukaj odgovor dajati na sto i sto pisem, ki so mi te dni od vseh krajev SLOVENIJE došle. Zahvaljujem se ponižno ^vsem svojim čč. naročnikom, i veseli me, da jim morem naznaniti, da JURI S PUSo že danes — na krepkih, nogah stoji! Pripravil sem vam vrli Slavjani, listek lep i čeden, nisem na veliFe stroške gledal, in ponosno rečem: tace g a listka ni Lahi ni Nemci v Trstu nijmajo ! Izročim ga Vam, dragi moji naročniki, z dobro vestjo, in prosimo: priporočil j te ga vsakemu Slavjanu, da bom mogel J UR JA S PUŠO vsak teden na — stražo poslati. — Živio Slavjani!
Gašper H. Martelanc.
Lastnik, izdatelj in odgovorni vrednik Gašper H. Martelanc. — Tisk austr. Lloydä v Trstu.