Ifcatoll&k cerkven list.
Danica iahaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti z» celo leto 4 gld.60kr., za pol leta 2 gld. 40 kr.. za «*fct*-r*!et.n : gld. kr. V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold.; ako »adme na ta dan praznil i*ide I>»ii»«
dan poprei.	_
Tečaj XXVI.	Vr Ljubljani 24. vinotoka 1873.	List 43«
Cerkev.
Da je Bog človeka vstvaril, je bilo prosto delo njegove božje ljubezni in vsegamogočnosti. Pa potem, ko je bil človeka vstvaril, ga ni mogel pustiti brez svčta in pomoči tavati po zemlji; treba je bilo, da je stopil z nami v ožjo zvezo, nam se naznanil, razodeval. V neskončni milosti in dobrotljivosti je to tudi v resnici storil. Njegovo razodenje je shranjeno v sv. pismu in v ustnem izročilu.
Da se pa razodenje varuje kaženja in napačnega, samovoljnega razlaganja, je bilo potrebno, da se je vstanovila naprava, ktera naj bi to izročilo svete vere neskaženo ohranila, zanesljivo in prav razkladala. Zato je vstanovil Kristus vidno Cerkev, in v ti vidni Cerkvi z njenimi štirimi vidnimi znamnji edinosti, svetosti, vesoljnosti in apostoljnosti, je postavil vidno učeništvo, ktero je izročil aposteljnom in njih pravim naslednikom, škofom. Zidal je Cerkev na skalo edinost? in nezmotljivosti, na skalo poglavarstva, ki ga je izročil sv. Petru in njegovim naslednikom na rimskem prestolu, rekoč: „Ti si Peter, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev, in peklenske vrata jo ne bodo premagale". Obdaroval je svojo Cerkev s potrebno veljavo in oblastjo, ktere ne more nihče pogrešati, ako
i'e poklican druge voditi in vladati, ko je rekel: „Ako (do Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik". Sv. Cerkev se tudi v sv. pismu po predpodobi imenuje „kraljestvo Božje, nebeško kraljestvo, kraljestvo Kristusovo, čeda Kristusova, telo Kristusovo".
Kdor tedaj hoče biti deležen Kristusa in njegovega kraljestva, ta mora Cerkev poslušati, nji se vdati, biti otrok sv. Cerkve, vdeleževati se njenih pripomočkov k zveličan ju. Da si Cerkev po pravici more pri-lastovati to visoko oblast, mora biti „steber in terdnjava resnice", biti mora nezmotljiva za vse čase. — In tako je !
Kristus je obljubil v ta namen cerkvenemu uče-ništvu viši pomoč, pomoč sv. Duha: „Jaz bom Očeta prosil, in bo vam poslal druzega tolažnika, da bo ostal vedno pri vas, Duha resnice, kterega svet ne more prejeti, zakaj ne vidi ga in ga ne pozni; vi pa ga bote spoznali, zakai on oo pri vas ostal in bo v vas". „Tolažnik pa, sv. Duh, kterega bo Oče poslal v mojem imenu, on bo vas vse učil in vas opomnil vsega, karkoli sem vam govoril."
Binkoštni praznik je prišel ta sv. Duh nad apo-steljne, in s tem je bilo vstanovljenje sv. Cerkve dokončano; zamogla je začeti svoje visoko poBlanje.
In ta Cerkev, ki jo je Bog Sin vstanovil in jo Bog sv. Duh vlada, misli kdo, naj bi se vdala lainji-vemu „liberalnemu" dubu sedanjega časa? Naj bi se
sprijaznila z novošegnimi izveržki brezbožnega in nei verskega modrovanja 19. stoletja? Sv. Cerkev, misl-kdo, naj bi od Kristusa prejeti in neskaženi nauk, njegovo napravo in vredbo popustila, in se dala „libend-nemu" duhu časa podučiti, kaj naj uči, kaj dela in kako naj vlada? Kakor je nemogoče, da bi se Kristus in sv. Duh učila od vstvarjenega človeškega duha, ravno tako malo se je Cerkvi mogoče ravnati po tiijat-vah tatinskega „liberalizma".
Cerkev je živa vladba in djanje sv. Dul.a in Kristusa samega; na vse večne čase se ne more ravnati po prostomišljaštvu, »liberalizmu", ker ona se motiti ne more. Ako bi se hotla dati „liberalizmu" podučiti, bi se bila že zmotila, razderla bi bila božje delo odrešenja. To se pa še misliti ne more. »Liberalizem" žuga: „Ako se Cerkev noče spraviti s tirjatvami duha časa, le sama sebi škoduje; vesoljni svet bo odpadel od nje".
Tudi to so le zmote in lažnjive prerokovanja „li-beralizmove". Zakaj, ako bi ljudje tudi odpadli, Cerkev ne more škode terpeti, ampak le odpadniki sami. Dalje pa tudi ni res, da bi le en sam vernik zato odpadel od sv. Cerkve, ker se noče ravnati po spačenem duhu časa. Edina vzroka odpada sta le dva: nevednost in pa strast. Stotere razkoinije in krivoverstva so temu
Eriča. Te ločine se ravnajo Jcaj pridno po duhu časa. .e poglejte na odpadnike v Švici, na Nemškem in drugod ! Ali imajo pa zato več priveržencev, kakor katoliška Cerkev? Kavno zato, ker se ravnajo po duhu časa, ker so prav za prav le zanikarni sad duha časa, nimajo vse skup toliko priveržencev, kolikor ima katoliška Cerkev sama udov! Od Cerkve zahtevati, naj bi postala „liberalna" v pomenu novošegnega „liberalizma", se pravi toliko, kakor zahtevati, da naj odpade od Kristusa in od sv. Duha. In ravno zatč, ker Cerkev tega noče, ker tega ne sme in ne more, se vsi milijoni katoliških kristjanov stanovitno derže sv. Cerkve, stebra in terdnjave resnice, edine resnice, milosti odrešenja in zveličanja po smerti.
Pa ko bi zamoglo tudi res biti, kar je po božji obljubi nemogoče, da bi vse ljudstva odpadle od Cerkve, ako ne bo „liberalna", Cerkev bi so zato ne spremenila, kakor resnično se Bog sam ne more spremeniti. Pač zamore človeški duh od Boga odpasti, zamore po deržavnem sklepu in vradnem določilu terditi, da ni Cerkve in ne Boga, kakor je trancoska prekucija dvakrat storila. Pa Cerkev zato ne neha vladati in svojih zvestih otrčk posvečevati, in Bog ne neba biti in odpadnikov soditi po svoji nespremenljivi postavi. Bres števila nebeških angelov je bilo od Boga odpadlo, in Bog se zavoljo tega ni spremenil in tudi svoje postave ne prenaredil, ampak odpadnike je zavergel po svoji nepremenljivi pravici in postavi. Ali ni bilo vesoljno
človeštvo razun Noeta in njegove hiše od Boga odpadlo? Ali se je Bog zato spremenil? Odpadnike je kaznoval po svoji nespremenljivi pravičnosti. Kakor resnično se tedaj Bog ne more spremeniti, kakor res nično sv. Duh ne more hoditi k zmotljivemu človeškemu duhu v šolo, tako resnično se tudi Cerkev ne more spremeniti, se ne po tako imenovanem „liberal-nem" duhu časa ravnati, si ne od nevernega, keršan-stvu nasprotnega „liberalizma" dati zapovedovati, kaj mora verovati, kaj učiti in storiti. Zakaj Kristus, naš Gospod, ni postavil ,,liberalizma", ampak postavil je sv. katoliško Cerkev za svojo namestnico in vidni kažipot v nebesa; njo samo moramo v verskih resnicah poslušati. poslušati papeža in s papežem zedinjene škofe. (Po Volksatgi.)
Zatiranje vere prestole pndkopnje.
Veliki Pij IX je 7. avgusta 1873 pruskemu cesarju povedal veliko resnico, da zatiranje vere kraljem njih lastno prestole podkopuje. Kralj, ne da bi rekel: bora nehal katoliško Cerkev preganjati, je na to ie le odgovoril in zaterdil, da bo ,,s posvetnimi poraočki" od podložnih pokoršino izsilil za nove svoje postave, to je, za tiste postave, ktere so z vero in sv. Cerkvijo na-skriž. Kteri je imel prav, pruski cesar, ali papež
Pij IX?
Gotova resnica je, da postava sama (ieržave ne ohrani ; naj on svoj prestol varuje tudi z vsimi kano-uaini, ki jih je vzel Francozom, slabo bode varstvo. Neki liberalen pregovor pravi, da so deržavne postave očitna vest. Kaj pa, če so postave krivične? Kakošna bode p< tlej ta očitna veet? In če se danes postave dajo, jutri pa tem postavam nasprotne okličejo, kje ima potlej očitna vest svojo pcdlago? In če se človeške postave ne strinjajo z Božjimi postavami, če človeške postave celo še zatirajo Božje postave: kakošen razdvoj mora biti v sercu podiožnikov, kakešen red v deržavi, kakošno spoštovanje do tacih postavodajcev?
Pravo, na ktero mora biti vsaka postava zastavljena, mora izvirati iz vikšega vira; kakor pa so človečke nestavitne misli, ideje. Ta visi studenec je vera, in sicer prava vera, ktere podstavne nač?la se ravno tako malo dajo spreminjati, kakor pravica sama ne.
Prava vera daje človeku stalne pravila, po kterih notranji postavodajalec, vest, človeške djanja plačuje ali pa strahuje.
Ako deržava vero zanemarja, ali hoče celo brez-verska deržava biti, ali še tudi vero zatira; ona s tim vero v sercih podiožnikov oslabuje, odpeljuje studenec, iz kterega izvira občutek za pravnost in zoper neprav-nost. Z vero vred zamorjena vest ne more več jasno ločiti med pravim in nepravim, med pravico in krivico. Le je pa v kaki deržavi občutek za pravico pokopan, je tudi deržava spodkopana. „Justitia regnorum funda-mentum." V kolike brezna nepravnosti, napdk in krivic tedaj deržava tira podložne , ako je vnemama do ven-, ali jo celo zatira! Naj n. pr. deržava dopusti, da nič vredno časništvo mori spoštovanje do vere in njenih služabnikov, zasmehuje naj svetejši njene opravila in pomočke k čednosti, ali da se mladina po šolah iz-neverja, se prazniki z delom skrunijo itd , ter se tako včst zamori : bode mar deržava zmožnu z zunanjimi pomočki svoje ojstrosti to domestovati, kar je sama za morila? Bode zmožna zunanji red obvarovati, ko znotranji red podiožnikov sama tare in razdira? In ako poslednjič zgine vsa veljava, vse spoštovanje do viših raznih stanov, kako se bode ohranilo tudi spoštovanje do prestolov? Neoveržljiva reč je toraj, da deržava,
ktera vero in Cerkev tare, ali je merzla do nje, sama sebe spodkopuje.
Vsak Iažnjivi nauk, ki' ga deržava dopusti razširjati, je oče mnogoterih nraivnih zel in ima škodljive nasledke za občinstvo, za devžavo in za prestol.
Iz Strasburga n. pr. se piše v „Vaterld.", da profesor ondotnega vseučilišča Oskar Šmid še zmiraj opi-čari, a^oravno je ta bedarija bila že davno overžena.
Zato pa tudi dopis pristavlja, da med tujimi vsi-ljenci so res taki ljudje, ki bi človek mislil po njih življenji, da so mlajši kacih pošast, in ne „podobe Božje". Kopičijo se pregrehe na pregrehe, odkar so Prusi zemljo v oblast dobili. Da take pošastnosti niso podpore prestolov, priča zgodovina Rimljanov, Grekov, Bizantincev. In če stari Olem meni, da po zmagi Av-strijanov in Francozov tako terdno sedi na prestolu, se utegne ravno tako ogoljufati, kakor se je Napoleon III, ki se je še pred malo leti ves svet tre«el pred njim. Kje je zdaj njegov prestol?
Ali mar laži-liberalci, prekucuhi podpirajo prestole? So oni blagor ljudstva? Vidi se, kako zdaj ri-jejo na Francoskem s starim Thiers-om načelu, ko ;ina opravičeni kralj zopet na prestol priti. „Radika!ci", prekucuhi menda celo obetajoljudstvu", to je, derhali, da bode tri dni smela ropati, ako zmagajo sedanjo vlado in odvernejo volitev kralja.
K temu pa še ponavljamo: Ali ne mara take načela, kakor jih terdi pruski cesar v pismu do sv. Očeta, podpirajo cesarske in kraljeve prestole? Nikoli in nikakor ne! Pij IX je apeliral na pravico pri vladarskih postavah ; pruski cesar je odgovarjajo pokazal na ječo, na globo, na katione ; pravice pa še omenil n». Ne čudimo se, da list, ki se je ponašal, ,,vero mi spoštujemo", tlaČivca naše vere hvali, češ, da je „pruski kralj papežu nekoliko resnic*) povedal", ker je zdaj že vsakemu znano, da „spostovanjc vere" pri tih ljudeh je tako, kakorsno je pri turčinu spoštovanje keršanske glave! Kakošne resnice je neki Olem povedal papežu? Take, kakor jih pripovedujejo bravcem tisti od katoličanov vredovani listi, kterim je ljubši luteranski pre-ganjavec katoličanov, kakor pa njih lastni vesoljni poglavar sv. vere, namestnik Jezusa Kristusa na zemlji.
Kako živa je potreba dobre izreje ali odg oje pri otrocih.
Omenili smo pred nekaj časom verlih bukvic.: „K*;ršanska iz rej a" slovenske mladine od go?p. Ažmana (na svitlo dala katoliška družba 1873). Na nobeni reči ni t-diko ležeče, kakor na dobri odgoji mladine, ako ima domovina boljših časov doživeti; toraj bodi še enkrat priporočena omenjena izverstna knjižica, in da si narod živo potrebo dobre odgoje bolj k sercu vzame, naj danes naslednji spis iz vvoda te knjižice podamo čest. bravcem:
Dobra je ta. Slovenci imamo že podučne knjige in knjižice o „umnem gospodarstvu in gospodinjstvu," o poljedeljstvu in čebeljarstvu," o „ živ in o- in sadjereji" — le o „ljudski odgoji ali otroški izreji" še nimamo nobene. In zakaj ne? Al nam mar takega poduka ni treba? Skoraj se tako zdi, kakor da bi ga treba ne bilo: vsaj vidimo, da se je za vsak stan, za vsako umetnijo, za vsako rokodelstvo treba učiti in pripravljati: le „otroke dobro
* Učeni bogoslov dr. Hurter v „Vtld." je dokazal, da v t®m kraljevem pismu so silovite verske smote („enorme dogmatisehe Irr-thiimer44) in da take nadela so hud napad na monarbilki in drui-binski ted narodov.
odgojevati" si že vsak upa. brez poduka. In vender je največa umetnija otroška izreja; naj teži stan: odgoji-teljski stan. Čevljar se mora dolgo učiti, da primeren čevelj skupaj spravi, iz otroka pa kaj prida odrediti, mislite, da je teko lahko! Ali je mar otrok manj kot čevelj V Dajte kmetu, ki se ni nikdar podobarstva učil, kos lesa ali kamenja in recite, naj vam svetnika iz njega naiedi. Naj še toliko rezljd in rezljd naredil bo k večemu kako spako. — Res, da je z otroci drugač. kakor z usnjem, lesom, ali kamenjem. Modri stvarnik j« otrokom že take dušne moči, um, voljo in spomin dal, da bi ž njimi svoj namen dosegli. Ali te moči so z grehom oslabljene in podpore potrebujejo. In ravno zato je Bog otrokom dal starše in odgojitelje, da bi te moči vzbuiaii, vodili in vterjevali. Kako pa bodo to dolžnost opravljali, ako niso nikdar slišali, ako ne vedo, kako je treba dušne moči pri otrocih voditi in vterje vati V Res da imajo starši v dosego tega namena že nektere naravne zmožnosti in da jim tudi Jezus v zakramentu sv. zakona nadnaravno moč k temu podeluje; ali da bi se otroška izreja brez vsacega poduka in stalnih pravil prav dobro sponesti mogla, kaj tacega terditi zamore le kak lahkoživec.
Pa čemu tak poduk, zna kdo ugovarjati? sej vsak ve, kako so ga starši izredili, enako naj izreja tudi on svoje otroke. Res je, ako so ga dobro in prav odgoje vab, kaj pa, če je bila izreja pomanjkljiva in slaba? Potem bodo tudi sami 3labo odgojevali, kar nam vsakdanja skušnja zadostno priča. Koliko zlega in žalostnih nasledkov pa se iz slabe izreje izhaja za posamezne osebe, cele družine in soseske, za cerkev in deržavo, vsakdo lahko vidi, če nalašč ni slep Slaba tzreja je večidel kriva, da otroci, veči in manjši, zmiraj manj ubogajo ; da starši pred lastnimi otroci trepetajo. Slaba izreja je večidel kriva, da mladina tako pijančeva in zapravlja, da je toliko pobojev in pretepov. Slaba izreja je večidel kriva, da se Gospodovi dnevi zmiraj bolj skrunijo in da je število nezakonskih otrok od leta do leta primeroma veče. Slaba izreja je večidel kriva, da je toliko slišati o tatvinah in goljtijab, o tožbah in krivih prisegah; slaba izreja je večidel kriva, da se ječe in bolnišnice tako polnijo in da so tudi norišnice že pre-majhine. Slaba izreja je večidel kriva tiste surovosti in neotesanosti, ktero našemu ljudstvu nasprotniki — velikokrat po pravici očitajo, in lastni nam prijazni listi obžalujejo! Slaba izreja je večidel kriva - pa kaj bi dalje govoril pri tako očitnih dokazih o reči, o kteri gre le en glas - da je namreč današnja mladina siio razujzdana in spridena. Ako tedaj hočemo boljšo mladino imeti, mora pred vsim odg.»jh boljša postati. In prav ima tisti keršanski modrijan, ki je rekel : Dajte mi dobrih mater (dobrih staršev), in ves svet vam bora predrugačil.
JLašn/iri libfraiizem, la&i-Hbera-Hzem.
(Dalje.)
V miru in zložnosti, v blagostanji in obilnosti so se prevzeli pervi starši, Izraelci in drugi, izneverili se, zoper svojega začetnika in dobrotnika se sperli in spun-tali. Tako seje bila tudi Nemčija v svojem blagostanji prevzela in izneverila, zoper svojo rešiteljico in dobrotnico — sv. Cerkev se spuntala, jo je zapustila in se vdala lažem, čenčam, sanjarijam, sleparijam, zmotam, krivim naukom Luter Martina in njegovin zapetačev.
Martin Luter, sin nekega rudarja, rojen 10. novembra 1483 v hlebi ji na Saksonskem, se je isučil
pravoslovia. Ko je pa nekega prijatelja v pričo njega strela ubila, je bii tako prestrašen, da je v tem strahu in v vsi naglosti obljubo storil: menih postati. In res, zoper voljo svojega očeta, le v strahu, brez pravega
{»oklica in namena stopi v samostan avguštinski v Er-urtu, in 1. Io07 je bil za mašnika posvečen. Pa kmalo se je začel svojega stanu kesati.
Bil je zgovoren, poveršno učen, zraven pa ošaben, togoten, strasten, terdoglaven in nepokojen.
Lutrove novote, sanjarije, bedarije, laži, zmote, goljufije, ali z eno besedo, Lutrov krivi uk je dovolj znan in že tolikokrat overžen, da je kon>ej vredno o njem besedico ziniti. Zavergel je Cerkev in njeno oblast in ustno izbočilo, le samo sv. pismo je pustil veljati, pa tako, da le on in njegovi verni učenci imajo notranjo luč sv. pismo tolmačiti ali razlagati, ne pa katoliška Cerkev, ne njen poglavar ali drugi njeni pastirji. V svojem napuhu se je samega sebe štel od zgorej navdihnjenega učenika, ter je terdil, da po Adamovem grehu je človek tako popačen, ua celo nič dobrega ni v njem ostalo in da je še prosta volja vsa zaterta; da
^ri opravičenji človek ni < d znotraj posvečen in ponov-jen, ampak se le po verhu pokrije s Kristusovim za-služenjem: da gola vera človeka opraviči. - To je tes gladka in lahka pot v nebesa. Ker mu je bila gola vera zadosti, zato je Luter zavergel ss. zakramente, zunaj sv. kersta in sv. obhajila; zavergel daritev sv. maše, zavergel vse dela pokore, nepotrebne imenoval vse dobre dela, prepovedal je prošnje za mertve in grajal klicanje v svetnike itd.
Vsi ti in drugi krivi nauki Lutrovi niso bili nič novega, posnel jih je iz nekdanjih krivovercev, jih malo prekuhal, pre varil in predrugačil.
Pravi, pristni denar je le eden, ponarejenih zna pa več sort biti. Prava pot je le ena, napčnih, krivih,
{>o kterih se zaide, zna pa veliko biti. Resnica je tudi e ena, njej nasprotnih zmči zna pa obilno veliko biti. — To se kaže pri vsih zmotah in krivoverah. Zmo tenci in krivoverci nimajo edinosti med seboj, ampak se v mnogoverstne stranke razhajajo. Za Lutrom so se vzdignili drugi krivoverci; Lutrov krivi nauk o izvirnem grehu je n. pr. Cvingli prekoval tako: da izvirni greh nič dolga seboj ne prinese, tudi človekove volje ne uniči; ampak je neka dušna bolezen, po kteri po-čutno poželenje prevaguje. Lutrovo krivo misel, da gola vera človeka opraviči, je Kal vin prekuhal v to strašansko zmoto, da bi bil Bog po svojem večnem skl pu ene naravnost za zveličan je, druge naravnost za pogubljenje vstvaril, tako da so uni svojega zveličanja že na-prej gotovi; ti pa svoji nesreči nikakor oditi ne morejo. Luter je le samo sv. pismo terdil za studenec verskega spoznanja; modroslovci, racijonalisti, umoverci so pa človeški um in pamet nad vse povzdigovali, in pripovedi sv. pisma ko gole basni zasmehovali, kakor Volter. Da ob kratkem rečem, luterstvo se je v več kot 150 strank razcepilo, in kar imajo vse te stranke skupej edinosti v svoji veri, se d& na noht persta zapisati.
Nekaj pa je, v čemur so vselej vse stranke Lutru zveste in med sabo edine ostale in so še sedaj, namreč:
a) Sovraštvo in zavid, obrekovanje, psovanje katoliške Cerkve, njenih naukov, določil, naredb, pa njenih služabnikov, papeža, duhovnov, redovnikov, in vsega, kar je katoliško. Znauo je Lutrovo geslo: Calumniare audacter, semper aliqoid haeret: „prederzno obrekuj; vselej se kaj prime!" — Lutrove zasramovanja, ger-denja, psovke, obrekbe zvesto posnemajo vsi krivover-ski, judovski, brezverski časniki.
Te ostudo osti so se močno natrosile tudi na Slovensko, ker nekaj novih časnikov se od Lutra skor
samo t tem še loči, da Luter je krehal po nemško, le ti pa po slovensko.
b)	Dru^o je prilizovanje, vstrezvanje človeškim željam, nagnjenjem, strastim: napuhu, lakomnosti, me-senosti.... To je bila Lutrova glavna mika in vaba, da je vse to grajal in odpravljal, kar ljudem ni bilo vseč, n. pr. post, molitev, spoved, daritev, milošnjo. Zato mu je Vicel pisal: „0, to je bila sladka pridiga, nič postiti se, nič moliti, nič spovedi, nič darovati, nič dajati!"
Komur se vse na voljo da, tacega si je lahko pridobiti. Ko je Luter vidil, da Filip braniborski se želi od svoje žene ločiti, berž je učil, da je zakon razvez-ljiv. Ko je vidil, da so vradniki in oblastniki cerkvene oblasti željni in cerkvenih posestev lačni, berž jo je z njimi potegnil itd. Tako si je lahko ljudi pridobil, in tako delajo še dandanes njegovi in drugi strančarji.
c)	Silovitost, grozovitost, ljutost, s kterimi krivo-verci navadno tistim vrivajo in vsiljujo svoje novotarije, zmote in krive nauke, kjer s psovanjem niso nič opravili. Zoper take vso moč, silo in ljutost napenjajo. Cerkvena in svetna zgodovina pripoveduje, kako so luterani zveste katoličane, kterih niso mogli s prilizovanjem in zvijačami na svojo stran dobiti, strastno z mečem in ognjem preganjali in terpinčili, jim posestva, imetja, pravice, službe jemali, jih v ječe zapirali, celo morili.
To so eni glavnih vzrokov in pripomočkov, s kterimi se je luteranstvo okrog po svetu razširjalo, in povsod, v cerkvi in deržavi, je vzrokovalo hude zmešnjave in homatije, upore, boje in kervave vojske.
(Dalj nasl.)
„iWi smo iufii katoličani:"
So pravi, pa so tudi lažnjivi „dragi kamni". Enako so pravi, pa so tudi lažnjivi katoličani. Več plemen katoličanov je, ki so prav po ceni.
Na Nemškem so razun druzih ,,starokatoličani", ki so že dve celi leti „stari". So tudi v Bizmarkovi tovarni „deržavo katoličani", ki še niso čisto dopečeni. So še ljudje, ki jim pravijo „češ katoličani" ali „tudi-katoličani", ki o lepih prilikah, n. pr. o kaki volitvi „tudi" naznanjajo, da so katoličani, zakaj sicer bi tega ne vedil nihče.
Naj novejši so „vero-spoštujem-katoličaoi", ki imajo dva jezika, — z enim vero spoštujejo, z drugim pa po nji bi jejo.
Govoriti bi se utegnilo o , zlodej katoličanih", ki vse s katoličani delajo, kadar koli pa pridejo volitve, bi raji volili zlodeja, kakor pa pravega katoličana.
Ni brez tacih, ki so svojo velikonočno spoved in obhajilo opravili, pa so vendar strančarji in serčni prijatli tistih, ki zoper okrožnice papeževe protestirajo, Dollingerju, prevzetnemu odpadniku, pa pohvalne pi9ma (adrese) pišejo; taki so „reva katoličani".
Kdo tedaj je pravi katoličan? Ali tisti, ki je kos pokazati kerstni list? O, kerstni list nikakor še ni zadosti.
Le kaj si bfl, to kerstni list tvoj ve;
Al kdo pa zdaj si, tega ne pove.
Ako tedaj pri katoličanu kerstni list še ni zadosti, kaj pa stori pravega katoličana? — Odgovor. Le tisti, ki je pokoren otrok katoliške Cerkve, kteri se v rečeh sv. vere in katoliškega življenja ne derži svojih lastnih vodil, ali pa ukov liberalne čre, ampak po8luša sv. Cer kev in se ravni po njenih zapovedih; kteri se sv. Cerkvi nasproti ne želi s svojo omiko in učenostjo poviševati in skazovati, kaj vse znd in ve, ampak svojo človeško vednost podverže modros i, ki je od zgoraj, m
je sv. Cerkvi podložen, — ta je pravi katoličan. „Ako kdo spol nuje vso postavo, greši pa v enem, je vse prelomil". C e podložnik spolnuje vse deržavne zapovedi, le to napako pa ima, da bankovce ponareja, se ne bo reklo: ta je pošten deržavljan, ampak reklo se bo: ta je slepar in goljuf, in pride na 15 let v ječo. In če kdo vse Božje zapovedi spolnuje, slepi pa ljudi z lažmi ponarejenih, lažnjivih naukov o civiloem zakonu itd.; ta je pred Bogom krivi prerok in slepivec, ne pa katoličan.
Neklere iolazlfire misli za seclattfi
čas.
Čolnič v viharju na genezareškem jezeru je pred-podoba Cerkve Božje na zemlji. Valovi se pomirijo v tistem trenutku, ko se zdi, — da je čoln naj bolj v nevarnosti. To resnico nam priča cerkvena zgodovina od sv. Petra pa do Pija IX, in jo bo pričala do konca sveta. Vse, kar se je Cerkvi ustavljalo, je poginilo, po-ginja in bo poginilo krog in krog; pa ravno takrat, ko se bo zdelo, da se Cerkev pogrezuje v prepad, se pokaže v naj svitlejšem veličanstvu, v zmagi jo sv. mir obda. Ni poginila, in ne bo. Vedno se zdi, da se utop-Ijuje, vedno ostane čversta, močna, nepremagljiva.
To je naša vera, ktero poterjuje skušnja in zgodovina nad osemnajst stoletij. Opiraje se na to vero zamoremo mirno živeti tudi še po zmagah, ki so sovražnika pripeljale prav do Vatikana. To je njegov čas in čas njegovih priveržencev, kakor je rekel Bog v Get-semanu: „To je vaša ura in moč temote." Je pa tudi čas maloserčnikov in omahljivcev. Rečem, čas omahljivcev in maloserčnikov; zakaj tacih je veliko, in prav določnih katoličanov premalo. Lažnjivi prostomišljaki so jih zlasti veliko zmotili in zapeljali v terdni veri in zaupanji ravno kar se^ tiče Skale, na ktero je Kristus sv. Cerkev postavil. Ce ti revež v tem omahuješ, kam se misliš pa naslanjati, na kaj opirati se?
Ali sedanji čas, ki ga je večna modrost Božja na minute preštela, bo minul, in prihodnjost bo boljši za Cerkev in za njene otroke, kakor je bila kedaj svoj živi dan. Pokazalo se bo, da so bile satanove zmage le začetek zmag sv. Cerkve, in nič druzega ne; ravno tako, kakor tudi morski vihar poskusi terdnost neraz-rušljive ladije.
Ako bi nas nesreča ne žalila, bi ne bila nikakor-šna poskušnja za nas. Nam zadostuje zagoto vije nje, da je nadloga prišla po Božji previdnosti, in da bi jo Bog ne pripustil, ako bi ne bila nam v srečo, in sicer v preveliko srečo, ktera bi brez viharja ne bila prišla. Dasi smemo biti žalostni, se ravno tako tudi lahko pomirimo, ker smo zagotovljeni, da poslednjič bo le dobro premagalo. Pisavec nasledovanja Kristusovega ima čisto prav, ko z vzvišenimi besedami k Bogu govori: „Ti pa, o Bog, si vedno dober, pravičen in svet. Popolnoma pravično in sveto delaš vse, in modro ravnaš." Kolikor bolj te besede in njih pomen premišljujemo, tolikj bolj jih moramo občudovati. Prava keršanska učenost je v tem, da se nesreča ne opazuje s človeškega stališa. Ako se pa povzdignemo na visočino božjega stališča, se nam nesreča zdi le memogredoč primerljej , in poslednjič pripomore vse k povikšanju, razodevanju in zviševanju veličastva Božjega.
Naš čas je zelo podoben četertemu in petemu stoletju keršanstva, ko je bil rimski svet razpadel in so divjaki (barbari) privreli od vsih strani, da bi si razdelili zapuščino. V resnici se divjaki sedanjih časov malo ločijo od barbarov Atilovih, Alarikovih in Gense-rikovih. Kaj bi bili mi rekli, ako bi bili živeli v onih nesrečnih časih? Lz te zmedene homatije, iz večletnega nereda.je
E oklica! Bog keršanski svet, deržino keršenih narodov, i so veljali še za obstoječe keršanstvo, da si tudi so v njem novošegni barbari vse prekucnili. Tudi zdaj ne bo dolgo, da se bo tako zgodilo. Hudo res grozno napreduje ; toda Bog bo to hudo tako v dobro obernil, da bodo vnuki in mlajši stermeli in se čudili.
Blagor toraj njemu, kteri v viharji ni zgubil vere, upanja in ljubezni. Blagor mu, kdor je v vsem zvest otrok svoje svete Cerkve, kteri ne zbira sam, kaj bi veroval in kaj ne; temuč kdor vse veruje in terdi, kar je Bog razodel in kar veruje, uči in veleva verovati sv. Cerkev. Blagor mu, kdor je močen v veri, upanji, ljubezni, kakor Pij IX! (Po „kat. V." v Balt.)
Oglett po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Vprašanj« pri poslednji duhovski poskušnji. 7—9. vinotoka. — Etheologia dogmatica: a) Quaenam est origo religionis? b) An cultus Cordis Jesu probandus, atque ex quibus dogma-tibus idem derivatur? c) Quid requiritur ad validam, quid ad dignam et licitam susceptionem sacramenti Or-dinis? — E theologia morali: a) Placitum Libera-lismi: „Minime opus est, ut humanae leges ad naturae jus conformenter aut obligandi vim a Deo accipiant" in SyIlabo errorum merito damnatum esse ostendatur. b) An lex ecclesiastica, qua certis aliquibus diebus opera servilia propter Dei cultum prohibentur, prineipiis opti-mae publicae oeconomiae obsistit? c) An lectio Sacrae Scriptusae adminiculum est omnino necessarim Virtutis christianae? — E jure ecclesiastico: a) An Eccle-sia juste requirit titulum ordinationis et quae sunt hujus tituli species? b) Quaenam veniunt servanda in bapti-sandis prolibus judaicis? c) Sponsa Anna, quae solum-modo quasi — domicilium habet. nuptura Simoni de mutua ipsam inter et Simonem relatione interrogata de-clarat: Pater meus Petrus est avunculus Joannis soceri mei sponsi Simonis. Potestne juxta conficiendam arbo-rem consanguinitatis sponsa Anna simpliciter admitti ad nuptias cum Simone, et ubinam locorum instituendae sunt harum nuptiarum proclamationes?
Iz duhovnega pastirstva: a) Zakaj mora duhovni pastir tudi znanske resnice oznanovati? b) Kdo ima pravico, naravnost odvezovati od uderžanih grehov in kazen? c) Kako naj ravnd duhovni pastir z otožnimi ?
Pridiga: Naj se napravi pridiga o gorečnosti v službi Božji v dven delih. Vpeljava in sklep naj se popolno izdelata, izpeljava pa naj se samo osnuje.
Keršanski nauk: Naj se prašaje razloži resnica: Prava Jezusova Cerkev je katoliška ali vesoljna:
Ex exege8i biblica: Paraphrastico modo re praesententur pericopae: a) Evangelii s. Joannis c 14. usque ad v. 15. inclusive; et b) Epistolae ad Ephesios c. 2. usque ad v. 10. inclusive.
— S papeževim pismom od 7. avgusta imajo mav-tarski listi neznansko veliko opraviti. Teh postavnih besed sv. Očeta nikoli ne morejo zadosti opsovati. Mislimo si pa, da bi bil to pisal stari Olem, kar je Pij IX; Pij pa, kar je pisal Olem, in gotovo je, da Pija bi ravno tako zasramovali, Olema pa do oblakov povzdigovali, kakor tak6. Zakaj svet resnice noče, ampak laž in zmoto. — Druga je pa ta: Zakaj se pa vesoljni svet pečd z nekterimi versticami od starčeka v Vatikanu? Slepi svet ne vidi, da ravno s tim on spoznava in poterjuje nezmerno tehtnost in imenitnost papeževega pisma. Koliko pisem in prošenj najberže dobiva cesar Olem od odbobnanih podložnikov; zakaj teh Bizmark po svetu ne raztrobentava, kakor je Pijevo pismo do
kralja? — Pravijo pa, da je Bizmark to zato storil ravno zdaj, ko je pruski cesar šel na Dunaj, da bi mu dunajski judje in mavtarji veči ploskavo koderncali. Mogoče, tudi zato. da bi ta hrup zatopil Lamarmarove razodetja? Bizmark jih ima za ušesi.
Razglašenje omenjenega pisma razodeva tudi še to, da stari Oiem in slabočutniški Bizmark ali zarad starosti, ali pa zato, ker se močna čutita, sta pozabila vso spodobnost ali „maniro". Za druge čedne ljudi velja ta ozir, da ostane osebno in skrivno, kar kdo zaupljivo piše drugemu; kako, da ravno pri pruskem cesarji in Bizmarku to veljave nima? — Pa kaj se če? „Quod licet Jovi, non licet bovi!" Ako bi n. pr. judu v Vala-hiji kdo dva groša po sili vzel, kmali bi imeli dokaj opraviti in lagoj bi gnali vsi judovski listi. Viktor Emanvel je pa ravno te dni poštenim lastnikom k tolikim drugim zopet ugrabil šest kloštrov z vsitn njih posestvom, in k večernu konzul amerikauski in portugalski sta nekaj protestirala v imenu svojih rojakov. In ako bi se zgodila volja ljubi j. Tagblatta, pride tisti na Žabjek, ali celo na Grad, kdor tako djanje imenuje to, kar je res.
— Valentin Dolžan, bivši bogoslovec tretjega leta, je za pljučnico, za ktero je dolgo bolehal, umeri 15. oktobra letos v Ljubljani. Obilni sprevod na kraj „miru" dostojno dokazuje, kako priljubljen je ranjki zavoljo svojega značaj nega, odkritega serca, poštenega in pohlevnega obnašanja predništvu in vsem svojim součen-cem. Gospodje bogoslovci pa so mu napravili veličastno-glnljiv pokop. Ker je rajni sam leta in leta drago struno umetnosti ljubil in kjerkoli mogoče s svojim takrat še zdravim glasom k muzikalni izpeljavi pri Božji službi rad pripomogel, si je zaslužil poslednji mili gla* žalostne nagrobnice, ki so mu jo njegovi tovarši žali-bog prezgodaj ginljivo zapeli.
Da pa tudi njegovi prijatelji in tovarši v daljavi zvedo nemilo osodo nekdanjega součenca ter ga ohranijo v blagem spominu, te prosim, ljuba „Danica", dovoli mi prostorček, da tužnega serca podam žalostinko :
Prijatelju v slednje slovo.
Tukaj v mirni tihoti ležiš,
Prijatelj predragi!
Ob, prezgodaj pod zemljo že spiš
V	persteni podlagi!
Iše solzeče zdaj tebe oko — Oh, saj žaleče te najdlo ne bo!
Pustil Kranjske gor&ti si dom,
V	Ljubljano šel belo —
Kak' spominjal se tebe ne bom, Prijatla veselo,
Ko sva živela uč6ča se skup — Griček zeleni zdaj skriva tvoj up.
Konec! — Bog ti je uro odločil — In šel si počivat,
Staršem, bratom, prijatlom poročil, Da tje greš prebivat, Kjer prijatli nekdanji že spe — Najdlo počitek bo zvesto serce.
Spavaj, križ ti je slavni porok
Zaspalih vstajenja!
Kratek pa v jami je časa odlok —
Začetek življenja!
Truden objemi prijatelje tam —
Oh, saj ni daleč, da pridemo k vam !
Hrabroslav Perne.
— Slovenec" 6t. 2. v vvodnem členku govori o doveršenih volitvah po kmetih in zaterjuje, koliko je s tem pridobljeno, da je izvoljen na Kranjskem gr. Hohen-wart, kteri je kot minister pokazal, da želi porazum-Ijenje avstrijskih naiodov. Centralisti in vstavoverci so se ga neizrečeno bali. Dr. Pcklukar je moško delal, ko je Hohenwartu na Gorenjskem kandidaturo odstopil, kadar se je skazalo, da na Notranjskem ne zmaga. Pa tudi Gorenjci so se pri tem pokazali za prave in politično zrele možake, ki so tehtnost te volitve precej spoznali in eo ga izvolili s tf ko ogromno večino. — Pri volitvi gr. Barb« ta v Ljubljani so bili mladoslovenski načelniki že zadnje trenutke postavili kandidata gosp. P. Kozlerja. Oblegli to vrata, v vse prostore so se vri vali in so s svoj m vsilovanjem volilce prederzno nad-legali ; pa jih je bil tudi zlasti eden kmetov po zaslu-ženji splačeval.
St. 3. v vvodnem spisu: ,,Liberalizem hinavstvo" dokazuje, da absolutizem (samovoljno vladarstvo) v več osebah je še nevarnUe, kakor pa v eni sami. Ali kliče en sam : „deržava sem jaz" (1' etat c" est moi), ali pa jih kliče U00—SM, ni narodom nič pomagano, ako se ne spolnujejo njih želje, ampak le volja liberalne in brezverske stranke. — V političnem pregledu kaže, kako se dunajsko juaovstvo tres« pred Hohenwartom, ki je na Kranjskem izvoljen, ter se bojo zdaj federa-listi zbirali pod njegovim vodstvom zoper vstavoverstvo. — Obilni dopisi, naj novejše razne naznanila, denar-stvene, teržne cene itd. delajo list prav zanimiv. (Veljd do konca tega leta po pošti in na dom prinašan 2 gl.; na mesec 80 sld.)
li Terfta, 17. okt. (O naših volitvah.) Volitve v Terstu bo se včeraj, 16. t. m., končale in moram reči, da z boljšim izidom, kakor je bilo upati, ako mislimo na zadnje volitve v mestno svetovalstvu. V pervem volilnem razredu, kakor je že znano, je bil voljen dr. Karol Perenta, povse poštenjak, Teržaščanom v dobrem spominu še iz dobe ko je bil mestni župan. Tukajšna dva naj bolj zagiizena lahonska in liberaluška lista mu nista mogla druzega očitati, kakor da je c. kr. činovnik namreč svetovalec pri tukajšni višji sodniji.
V drugem volilnem razredu je bil brj piecej hud. Ako ravno je list „Progre8So" ene dni pred volitvijo rekel, da liberalna stranka se volitve ne bo vdeležila • z:.kaj neki ne, raorebit je grozdje previsoko viselo?), je vendar dr .gi liberaluški in prav lahonski list „Cit-tadino" postavil kandidata, nekega dr. Buzzia, dosihmal i.eznanega človeka, ter je pridusal svojce, da naj se obilno volitve vdeležujejo in tega kandidata volijo, kajti coinovina (laška?) je v nevarnosti. Nemškutarska (Ver-lassungctreue^ stranka je zopet postavila svojega kandidata dr. Rabi a: konservativni so se tudi delili v dva tabo rja, eni bo se deržali kandidata od te (konservativne) stranke podtav 1 lenega, dr. Sandrinelli-a; drugi pak so se p< tezali za Paskotini a. Tako seje bilo bati, da se bodo glasovi cepili, in da bi ravno za tega del dr. Buzzi premagal. Pervi dan volitve so se glasovi res tako razdelili, da nijeden kandidatov ni dobil absolutne večine, vendar je imel konservativni kandidat dr. Sandrinelli naj več glasov (384) njemu se je približal dr. Buzzi s 360 glasovi. Treba je bilo tedaj še tema dvema v ožjo volitev stopiti. Pri tei pa je premagal Sandrinelli s 586 glasovi, Buzzi-a jih je dobil le 377. Tako je zmaga naša; mesto Terst ima dva konservativna in prav poštena poslanca v deržavnem zboru. Včeraj je volil tretji raared t. j. nekaj meščanov (rokodelci, obertniki, mali kupci, branjevci, barantači; i. t. d.) in pa vsa okolica. Tu so lahoni pokazali, da naših okoličanov ali ne poznajo ali pa mislijo, da se za nje ni treba smeniti, postavili so njim za kandidata juda Jož. Msrpurgo ta.
Katolčanom Slovencem juda za kandidata siliti, to je ravno toliko, kakor jih v obraz biti, kar si naš okoličan gotovo ne pustil, in ako bi se kdo tega prederznil, se mu je bati, da klofuto z obrestmi nazaj dobi. Tako se je tudi tukaj zgodilo. Okolica postavila je svojega kandidata Nabergoja, kteri je bil včeraj izvoljen s 1103 glasovi, ko jih je Marpurgo vjel le 357; to je poštena klofuta za Marpurga in za liste, ki so njega kandidovali. Upamo, da Nabergoj, akoravno ga Vošnjakovci za svojega imajo, ne bode pozabil, da so ga volili katoliški okoličani, ktere bo nar bolj resnično zastopal, ako ne bode podpiral protiverskih predlogov, temuč jih bo po svoji moči podiral in spodbijal. Vošnjakovci ga imajo za svojega, ker ga je v zboru v Rojani dr. Vošnjak priporočal, aH t<> je bile tako brezpotrebno, kakor vodo v morje iiositi. Okoličani so Nabergoja poznali, preden so od Vošnjaka še kaj slišali in gotovo ga niso volili, ker ga jim je Vošnjak priporočal, temveč bi ga bili volili, ako ravno bi jim bil Vošniak ne vem koga druzega nasvetoval, naj bi si tudi samega sebe. — Kakor so se volitve v Terftu dobro iztle, upam, da se bodo tudi drug- d. Ravno slišim, da je v Gorici propadel Vošnja-kovee Lavrič.
Iz Gorice- (Dostavek k 1. knjžici o „ Vesoljnoznan-stvu.u) — Ker je naravoslovcem znano, da stoji matematična formola v mehaniki, iz katere logično siedi, da zamore zemlja v eliptični poti krog solnca se verteti, in bi kdo iz mojega pervega zvezka soditi utegnil, da jaz to tajim, naznanjam, da sem v francoskem, italijanskem in nemškem originalu ravno istega pisateljskega dela to teorijo omenil, in da bodem to tudi v slovenski knjigi v drugem zvezku nekoliko natančneje izpeljal, ter obstojnost ove teorije sicer — kar matematično istoto zadeva — kot veljavno spoznal, ali vendar kar realnost zadeva — pri tem ostanem, kar sem ter-dil v pervem zvezku, to je: da ni natezavna moč z nekim neznanim nagibom vred, tisto, kar zemljo krog solnca suče, temuč da tek zemlje krog solnca izvira iz druzih vzrokov, ker namreč logika velf, da „kar se — čeravno matematično — kot mogoče dokaže, ne dokaže, da je tudi realno (res tako), ker se za ravno isto do-godbo ali prikazen mnogo različnih vzrokov kot mogoče matematično dokazati zamore, pa vendar iz tega dokazanja ne sledi, da bi se vse to, kar se kot mogoče dokaže, tudi res tako godilo.
V	matematiki sicer stoji formola veljavna, ki dokazuje, da dve moči katero si bodi telo v eliptični tek zagnati zamorete, ako to tel6 nobenemu drugemu nagibu ali vpljivu ni podverženo. Če se pa pomisli, koliko tisuč in tisuč druzih ponebnih teles (zvezd) vpljiv lastne natezavne moči nad zemljo more zverševati, mora tudi lepo znajdena matematična teorija iti rakom žvižgat.
V	mojih pozneje sledečih zvezkih pa ne bodem — kakor se to v šolskih fizikalnih knjigah nahaja — le dokazal, da je kaj druzega tudi logično in matematično mogoče, temuč bodem iz narave same vzroke izpeljal, katerih obstojnosti nihče tajiti ne bode mogel, in iz katerih tek zemlje krog solnca kot neogiben nasledek izvira.
To v pojasnilo mojega pervega le vvodnega zvezka.	Jožef Kregan.*)
Iz Štajerskega. (Naše slovensko ljudstvo ne terpi, da bi se zasramovala vera in duhovstvo.) Preteklo nedeljo je dr. P. ljudstvo hudo razdražil. Imeti je hotel v tergu pri sv. Lenartu blizo Maribora volilni shod; pa ko je bil sačel po duhovnih mahati, je nastal taki krik, da se nobena beseda ni več slišala. „Vero in du-
*) V „D«n." ie omenjenih zveskuv je dobiti tudi pri rredniit tega lista.	Vr.
hovnike nam pusti pri miru! Ti si ajd" itd. — tako je ljudstvo klicalo. Kadar je končno potihnilo, je P. rekel : „Z vami nočem več govoriti, vi ste černe vrane!" Na to besedo pa je nevolja nastala tolika, da seie bilo naj hujših nasledkov bati. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi ga g. kaplan Suhač, ki je bil edini duhovnikov pričujoč, ne bil posredoval? — Fanatiški liberalci ne morejo sterpeti, da bi svoje jeze zoper katol. duhovne ne stresali; ali kadar ljudi zdražijo, pa zopet kričijo, da so ljudje fanatiški ali pa fanatizirani. Ali niso ti liberaluhi pravi „mraČnjaki", ki ne dajo miru našemu narodu in ga v njegovem verskem čutilu dražijo? —
V Celja, kakor „Nar." sam pripoveduje, je očitno, da „moralno" je zmagal kanonik Košar, ki je v pervo imel veliko več glasov, kakor pa dr. Vošnjak. Le s tem se je dr. Vošnjak pri ožji voiitvi prikopal do veČine, ker so mu „verfassungstreuerski" volilci svoje glase dali, ko je bil njih vstavoverski Žnid^ršič čisto propadel. Da bi se „vošnjakovci" ne motiii, kakošnega moža so si izvolili, jim je dr. Vošnjak pri poliču še enkrat svoj program razložil. Povedal jim je, da bode „v poiitiških vprašanjih vselej zagovarjal odločbo liberalne načela4'; da v verskem oziru „nobeaa cerkev ne sme biti deržava v deržavi", to se pravi, dr. Vošnjak hoče, da naj bode njegova katoliška Cerkev suškinja deržave, kajti je on deržavni ,.omnipotencIer", kakor Bizmark na Pruskem; prav se toraj vjema, da so ravno vstavoverci k njemu pritegnili in mu pomagali do stola v dunajski lesenjači. Ti priscrČni ,,sv<.bodoljubčiki" so pa že kar v kerčmi napravili mali deržavni zbor, v kterem so rekli, da naj se volilni red za deželni in deržavni zbor tako popravi, da kaplanje ne bojo imeli volilne pravice. To blezo zarad same čiste svobodoljubnosti? Sploh se zopet ves spis neznansko šetini zoper duhovstvo, in poslednjiČ sam pravi, kako so tam ,,ostre besede padale proti onim duhovnikom, ki svoj sveti poklic zlorabijo za politično agitacijo in posvetne namene".
No, dragi „narodovče", to je tako-lc, ni li istina: Duhoven ne sme ne v cerkvi in ne zunaj cerkve nič agitirati, to je, ne mezinica ne sme ganiti zoper tiste, ki hočejo voljeni biti zato, da ,,bodo vselej zagovarjali odločno liberalne načela in deržavnemu „omnipotenc-lerstvu" kumovali, kadar se bode ravnalo za to, da se postavi civilni zakon, da se odpravijo Škofovske semenišča, se preganjajo duhovni redovi, da se pograbi cerkveno pre moženje itd.? — Kakošen pa mora prav za prav duhoven biti, da bode tem „omi:cavcem" vstregelV Ce se za posvetne reči ne peča, je ,,tercijal" in lenuh"; če se v politiko vtiKa, pa svoj ,,sveti poklic zlorabi". Naj bi bil dopisnik ri.ji odkrito rekel : „Jaz, po koži Slovenec, po duhu pa rudečkarska sužnja duša, bi naj raji vse duhovnike spremenil v d^ržavne kolovrate, če ne celo jih na meh oderl, kakor Siu Indijani take, ki jih ?ivih ne morejo viditi.
Taki ljudje, ki so tako polni divjega sovraštva, kakor Nabuhodonosarjeva peč dima in plemena, pa drugim vedno očitajo „fanatizem". Ali ni to smešno in sramotivno za tolike „omikovalce ?"
Teižaški Škofijski li8t za mesec kimovec ima na čelu naredbo oziroma na pokopališa, na kterih bi bil šiloma pokopan kaki samomorivec. Pokopovanje mertvih je gotovo ena naj bolj avtonomno-srenjskih zadev, za ktero je treba na posebne zadeve ozir imeti, in na to mora tudi priti, kadar se vresniči načelo samovprav-nosti. Ministerstvo je z ukazom 24. avg. 1873 odpravilo posebne naredbe za pokopavanje samomorivcev in pred-pokop no preiskavo samomori vca. Ostane toraj še čl. XVI ces. pat. od 17. pros. 1850, da naj se samomorivci
natihoma in na pokopališu dajo pokopati, brez ozira, Če Cerkev svoje opravila zveršuje, ali odreče.
Po cerkvenih postavah se samDmorivci ne smejo po cerkveno pokopavati, razun če je samomorivec, še preden je umeri, dal kako znamenje kesanja, ali pa če je bil zmešan, da ni vedil, kaj dtla. Ako se pokoplje pa na blagoslovljenem pokopališu prederzen, zaveden samomorivec, je pokopališe oskrunjeno in naslednji umeri i verniki bi bili po tem pokopani v oskrunjeno zemljo. Nameri se, da prederzni ljudje silo delajo in meriiča, ki se je sain s samomorom ločil iz občestva s sv. Cerkve, vender silijo med katoliške vernike. Ako bi se toraj kterikrat namerilo, da bi se s takim pokopom katoliškemu pokopališu sila storila in bi se tako oskrn-nilo, je prečast. teržašk > škotijstvo velevalo, da naj po takem oskrunjenji duhoven za vsaeega vernika jamo posebej blagoslovi (z molitvijo: Deus, cujus misera-tione... kakor je v rimskem obredniku), dokler se vse pokopališe v novo ne posveti po cerkveni šegi.
Tri cvetlice.
Naj perva dišeča vijolica je, Samotno za lihim germičem cvete : Ponižnosti je učenica, Prehlada v resnici cvetlica.
Na verticu tvoj ga serca na; zori, Ponižnosti lepe naj tebe uei : Kaj ona velja, ne pozabi: Ponikne lo Jezus k seb* vabi. —
Na vsakem še vertu naj lepše je to, Če lilije bele po vertu cveto. Ker lilija blaga cvetlica, Je vsakih cvetlic lepotica.
Nebeške uauke ti lilija da, Kaj čistost, devištvo pri Bogu velji. Le čistosti lil jo ohrani, Sovražnikov njenih se brani.
Med drage cvetlice se mora prištet*. Vertnica še sama, preblaženi cvet; In te so škerlatno rudeče, Brez škode med ternjem rasteče.
One sramožljivost device uče, Da z njo naj si čistost skerbn6 zagrade, Če ni sramožljivost varšica, Ne boš ne ostala devica!
Ce venček let& si ohraniš zvest6, Devica, na vekomaj blagor ti bo.
V	obličje Marije Device, Ti bodo svetnice družice.
Spolnile se bodo vse tvoje željč,
V	veselji bo pldvalo tvoje sercč. Pri Jezusu večno vesela,
Vse nove boš pesmi mu pela.
Ant Namre.
Poslano.
Poslovilo ti. oo. Jezuitov v Kepicah.
C. k. minister bogočastja in uka je z visokim dopisom 4. t. m. št. 9302 poterdil odlok deželnega poglavarja Kranjskega, da mora družba Jezusova Repnje zapustiti. Storili smo, kar nam postava dopo&a vse, da ki
ministerstvo ta odlok overglo, ali vse to ni nič pomagalo. — Kakor smo vselej za čas svojega tukajšnega bivanja oznanovali vdanost v voljo Božjo in pokorščino do više oblasti, tako tudi mi popolnoma vdani v voljo Božjo, pokorni viši oblasti, kranjsko zemljo zapustimo, in dobro vest kakor tolažilo proti temu izgnanju seboj vzamemo. Pred odhodom pa se prav serčno zahvalujemo slavni katoliški družbi" v Ljubljani, ki se je bila pismeno obernila do papeževega poročnika na Dunaji, da bi za nas posredoval pri c. k. ministerstvu; kakor tudi slavni „katoliško-politiški družbi", ki je našo pravično reč pri ministerstvu zagovarjala.
Tudi posebno zahvalo izrekamo vsem slavnim žu-panijstvom, ki so s prelepimi spričali razvidno dokazali, da ni res, da bi naše djanje na Kranjskem v telesnem ali dušnem oziru bilo škodljivo, česar smo bili obdol-ženi. Preserčna zalivala posledDjič milostljivemu gospodu škofu, vsemu prečastitljivemu višemu in nižemu duhovstvu z vernim narodom vred za odkritoserčno zaupanje in priljudnost, s kakoršno smo bili vselej in povsod sprejemani. Z Bogom!
V Repnjah, 20. oktobra 1873.
Pregnani Jezuiti.
Hazgied po svetu*
Razne novice. Na Francoskem vsak trenutek pričakujejo, da narodni zbor pokliče svojega pravega kralja na prestol. Je pa tudi že zadnji čas, zakaj po gospostvu hlepeči prekucuhi, mavtarji in ljudolovci so ljudstva že tako omračili in zamrežili, da same ne vedo, pri čem da so, ter zapeljivcem in vekačem kar same grejo v žrelo. Postavne plemenite trancoske der-žine, ki so se vsim očitnim slovesnostim umikale, odkar so neopravičeni ljudje gospodovali, si popravljajo v Parizu svoje poslopja in pripravljajo se na velike slovesnosti. Zaupanje se povsod vterjuje, denar dobiva visi ceno, kraljeve znamnja prihajajo zopet v šego. Desnica narodnega shoda jc bila odpravila poslance k kralju Henriku v Solnograd, ki so z njim storili tako pogodbo, da bo za vse strani prav. Narodni shod bode se z glasovanjem določil za kralja in vstanovil Henrika V, kakor opravičenega monarha. Potem bo kralj narodnemu zboru naložil, da naj osnuje vstavo, zarad ktere temeljnih členkov je že polna edinost med njim in večino narodnega zbora. Med tem pa prekucuhi rijejo in rogovilijo s Thiers om na čelu, ako bi bilo moč še zmešnjavo napraviti in kraljestvo odverniti. Rogovileži namreč merijo na vstanovljenje velike romanske republike, in potlej še velike nemške in poslednjič slovenske republike. V tem primerljeju bi prekucnili najprej še laški piškavi, in pa portugalski prestol, naslednjič pa še druge. Za to so demagogi, lovci^derhali, tako togotni na Henrika V in na Karliste na Španjskem in na vse, kteri delajo ali pa pišejo za red. 11 vsega pa je očitno, kako tiste vlade in njih organi, ki deržč z rogovileži in Cerkev tarejo, ravno same pomagajo prestole podirati in pa rovarstvu v korist delajo, da se bolj včversti. Cerkev pa je puntom vselej nasproti, ona uči in veleva oblast spoštovati; zato jo preganja vse, kar koli rogovi Istvu služi.
— V Rimu je sardinski uzurpator k tolikim drugim ugrabil zopet šest samostanov, ki ga bojo na duši žgali — njega in vse pomočnike tolikega hudodelstva.
Na Dunaju je vladna stranka vsa poparjena, ker je izvoljenih obilno demokratov in mladonemcev v deržavni zbor. Dve „Pressi" cvilite. To pa ni prav nič druzega razun kar so iskali, to so pa našli. Če gre tako naprej in voli naj se čez tri leta zopet, utegnejo z lučjo iskati še kacega staronemškega vstavaka.
Češki liberaluhi so j£zik brusili nad dr. Palackom protestantom, da se je vdeležil 9001etnice v Pragi in procesije sv. Venceslava. Stari poštenjak se opravičuje in pravi: „Vsa učenost in umetnost izvira is cerkvenih vstanovil, katoliška Cerkev na Češkem je le prevagljivo dobro vstanovljala, naj več tolerancije (poterpnosti) in omike gospoduje med češkim duhovstvom. Procesija sv. Vacslava je bila narodovna slovesnost". (Naj primeri kdo s temi postavnimi besedemi pa ostudnosti slovenskih liberainih listov.)
Iz Ljabljane. V deržavni zbor izvoljeni. V kmečkih občinah na Kranjskem: Na Gorenjskem gr. Hoh e n-wart (z 300 glasovi izmed 257 glasovalcev); — v ljubljanski okolici gr. Bar bo; na Notranjskem dr. Razlag (s 102 glasj; v Novem mestu g. Pfeiferj v Trebnem župan De ž man. V kmečkih občinah na Štajerskem sta izvoljena g. Herman in dr. Vošnjak (poslednji po ožji volitvi z g. kan. Kosarjem). G. Pajk v Mariboru je propadel. — V Gorici je izvoljen g. Wink-ler (po ožji volitvi s Tonkli-em), protestant dr. Lavrič je propadel. V isterskih volitvah je zmagal narodni deželni glavar Vidulič. V teržaški okolici je izvoljen g. Nabergoj.
Brez mest in velikega posestva, kjer nam je malo pričakovati, imamo Slovenci 8 poslancev za deržavni zbor. „Narod" se hvali , da ima med njimi 4 svojce, narodno-liberalce; v resnici pa ima le edinega dr. Vošnjaka, kteremu so pa še le „vstavoverci" volitev odločili; zakaj dr. Razlag je vselej vero terdil, tako tudi g. Pfeifer pri shodu na Raki, kjer so ga bili v začetku duhovni priporočili. Upamo, da sta gg. moža, in nista lagala. Zastran g. Nabergoja glej v današnji „Dan." dopis iz Tersta. Mladoslovenci so pri volitvah pokazili, kolikor je bilo v njih moči, to mora vsak pravi nepristranski rodoljub priznati, naj si sami to razlagajo, kakor jim je drago.
— Izvoljen je v Ljubljani dr. Schaffer,v Novem mestu Hočevar.
MMuhorshe spremembe.
V	Teržaški Škofiji: Č. g. Rajmund Jelusilč gre iz Voloske v Pičan za duh. pom.; č. g. Ferdinand Kogej iz Pična v Kerkovice za duh. pom.; č. g. Miha Šobar iz Cubeda na Volosko za duh. pom.; č. g. France Pančur, novposv., v Čubed za duh. pom.
V	goriški nadškoflji: Č. g. Martin Zucchiati, vikar v Fojani, gre za vikarja v Grado na mesto č. g, Jož. R ota r-j a, ki je šel v pokoj ; č. g. Al o j z i F a-bijani, kaplan v Ločniku, za kaplana v Solkan; na njegovo mesto pride novoposvečenec č. g. Miroslav L e n a r d i č; čg. V in. T a m a g n i n, subsidijar v Kviškem, gre za vikarja v Fojano; č. g. Anton Šfiligoj, vikar v Lokavcu, pri Ajdovščini, je postal podvodja in ekonom v centralnem semenišču ; na njegovo mesto pride kaplan v Černičah, č. g. Andrej Jug.
MMobrotni darovi*
Za afrik. misijon'. Č g. Fr. Hudevernik 2 gld.
Za Bonifacijem družbo: Č. g. Fr. Hudovernik 2 gld.
Za Dolence s točo poškodovane: Mengeški čč. gg. duhovni in farmani 25 gl. — Iz spodnjega Tuhina po preč. gosp. dekanu Kamniškem 10 gl.
J. Kaj ž ar: 60 kr. za pogorelce v Prigorici; 40 kr. za Dolence s točo poškodv.; 50 kr. za družbo Bož. groba; 50 kr. za sv. Detinstvo.
Odgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi dediči v Ljubljani.