'ZHAJA vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: ^100 Trst, Ulica Valdirivo 30, eef0n 60824. Pošt. pred. (ca-postale) Trst 431. Poštri »kovni račun Trst, 1397834 1 ?0*tnina plačana v gotovini
D
1
NOVI
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
ŠT.
1707
TRST, ČETRTEK 28. SEPTEMBRA 1989
LET. XXXIX.
Ssk po rešitvi deželne krize
. Deželno tajništvo Slovenske skupnosti [e pozitivno ocenilo razplet dolgotrajne de-Zelne krize. Na predvečer izvolitve dežel-neQa odbora je tajništvo soglasno ratifici-TQlo sporazum, ki ga je skupno z ostalimi amiki večine podpisal deželni tajnik Ivo evnikur. Delegacija, ki se je udeleževala P°9ajanj, je prikazala njihov potek in vse-sporazumov.
»Mladinski kulturni festival« kot praznik slovenske mladine in narodne samobitnosti
Velik uspeh koroške mladine
bino
Ssk je izrazila zadoščenje, ker je bila Potrjena njena vloga v šeststrankarski po-hčni večini in ker obsega program jasne aveze glede zaščitnega zakona. V spora-ZUrnu, ki ga je podpisala osemstrankarska ij,rogramska večina, torej tudi Lista za ,Tst, je zapisano: »Večina ima za nujno, C'\ s<? čimprej z zakonom reši vprašanje z^Ščite slovenske manjšine, in poziva vla-°> naj nanovo pripravi poseben zakonski °S7lutek.« Ne gre torej ne za kaka poeno-Jina besedila obstoječih norm ne za stari ,lciccanicov predlog. V posebnem proto^o-% ki so ga podpisali deželni tajniki Sle-llehske skupnosti, Krščanske demokracije, s°Qialistične, socialnodemokratske, repu-, ^kanske in liberalne stranke, je ponnv 'na zahteva po zaščitnem zakonu za S1 o
tje
ence, po zaščiti Italijanov v Jugoslaviji, Zruženo pa je tudi nasprotovanje vsakr-,nemu preštevanju Slovencev v Italiji in Qtijanov v Jugoslaviji. Jasno stališče proti ?rvštevanju, ki ga zahtevajo Lista za Trst lTl skrajne desničarske skupine, bi bilo pri
»Želela bi, da bi vsa slovenska mladina in še posebej tista, ki živi v Italiji, začutila to skupno zavest in navdušenje, ki smo ga bili deležni mi, ko smo se zbirali in pripravljali naše delovanje ter še posebej ta Mladinski kulturni festival«. Tako nam je ob koncu štiridnevnega sporeda izjavila Ana Šikoronja, ena devetih članov iniciativne skupine »Slovenščina, moj jezik«, ki se je ustanovila lani jeseni in skoraj leto dni deluje za utrjevanje znanja materinščine ter posredno narodne zavesti med koroško slovensko mladino. Tej skupini mladih navdušencev moramo čestitati, ker je imenitno izpeljala izredno bogat in zanimiv spored letošnjega 4. Mladinskega kulturnega festivala. Manifestacija je bila naravnost potratna oziroma razkošna (če hočemo uporabiti pozitivni pridevnik) glede raznolikega sporeda.
V	nedeljo, 24. t.m., na zadnji dan prireditve, so bile na vrsti glasbene točke in recitacije, filmska predvajanja in kar dve1 gledališki predstavi. Nastopil je amaterski oder iz Pirnič z igro Darka Ceha »Drobti-1 ne smrti«, Oder Rož iz St. Jakoba v Rožu pa je uprizoril dramatizacijo Bevkovega dela »Kaplan Martin Čedermac«. Več sto mladih in manj mladih Slovencev iz najrazličnejših krajev Koroške, iz Trsta in Gorice, iz Slovenije ter iz zdomstva je v
š/o
če
tudi v splošni programski dokument, se ne bi bili temu uprli socialisti. Slovenska skupnost je zato izrekla o-Str° kritiko na račun socialistične stranke, tenega vodenja Liste za Trst v večino in fctev po še večji vlogi v njej kljub neraz-lsčenim stališčem o slovenskem vprašaja, njene skrbi, da se odpravi vse, kar bi lsto lahko motilo. Socialiste je Ssk na pokanjih tudi pozvala, naj umaknejo »ve-v°« proti pristopu slovenske stranke v tr-ZQške koalicije.
Nova večina je v program zapisala tu-1 Zahtevo po spremembi deželnega volil-e9a zakona, da se zmanjša razpršenost isov. O načinu, kako naj bi zakon svre-*}enili, pa ni bilo govora. Ssk pri tem pou-,arja, da mora vsaka volilna reforma zamračiti možnost, da ima manjšina svoje iz-^°ljeno politično zastopstvo.
Program med drugim obširno govori o z^ščiti okolja. Deželno tajništvo Ssk je gle-
Modestovem in Mladinskem domu v Celovcu imelo tudi priložnost, da je sledilo okroglim mizam, ki so jih istočasno priredili o celi vrsti zanimivih vprašanj, tako da so bili udeleženci v zadregi glede izbire.
Vprašanje slovenske suverenosti kot ključnega problema obstoja naroda so poglobili med okroglo mizo na temo: »Karantanija — edina suverena slovenska država«. Ob tem naj poudarimo, da ni slučaj, da je bila otvoritvena slovesnost Mladinskega kulturnega festivala ob Vojvodskem prestolu pri Gospe Sveti v soboto, 23. popoldne.
Slovenska suverenost za časa Karantanije je bila izhodiščna točka te okrogle mize, pri kateri so sodelovali diplomat dr. Zdravko Inzko, predsednik Slovenske demokratične zveze dr. France Bučar, pisatelj prof. Alojz Rebula, bogoslovec iz Argentine Andrej Poznič in še publicist ter simbolni lik slovenskega boja za demokracijo (kot ga je označil vodja diskusije dr. Teodor Domej) Janez Janša.
Predavatelji so poudarili, da je suverenost v prvi vrsti moralno vprašanje, ki zadeva vsakega posameznika, istočasno pa da je to vprašanje neločljivo vezano na pravico naroda do samoodločbe v vseh smislih. Vprašanje suverenosti je prišlo še
dalje na 2. strani ■
IZREDNO OSTRI PRITISKI NA SLOVENIJO
darilo, da bi sprejem nekaterih spornih a-mandmajev ogrozil izvajanje funkcij federacije. Sporni amandmaji pa zadevajo slo-
tega ponovilo stališče, da je za Kms
l^Tejemljiva le aktivna zaščita ob sondlo-
Č<
anju. domačinov, potreben pa je tudi po-Sehen zakon za razvoj Krasa.
dalje na 2. strani ■
Slovenija je te dni bila ponovno podvržena izredno ostremu političnemu pritisku proti sprejetju nekaterih ustavnih sprememb. Predsednik ustavne komisiie Miran Potrč, ki je obenem predsednik slovenske skupščine, je v ponedeljek po televiziji poudaril, da bo prišlo v sredo, 27. | t.m., do napovedanega zasedanja vseh treh zborov slovenske skupščine za sprejetje popravkov brez vsakega oklevanja. Potrč je kritiziral pritiske, ki da nikakor niso v skladu z ustavno ureditviio. Sama ustavna komisija pa je v ponedeljek ves dan zasedala v Ljubljani, pregledovala zadn'e raredloge in usklajevala zadnje prinombe. Obsežne razprave so bile posvečene načinu bodočih volitev v družbeno-politični zbor skupščine.
Toda pritiski so se izredno stopnjevali.
V	odsotnosti predsednika Janeza Drnovška, ki je nastopal pred Združenimi narodi v New Yorku, se je v Beogradu sestalo predsedstvo Jugoslavije in ponovno pou-
Medtem ko pišemo, še ne vemo, kako je potekala razprava v skupščini SR Slovenije in kakšni so bili njeni zaključki. Zvedeli pa smo, da so na zasedanju Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije predstavniki iz Slovenije in Hrvat-ske bili preglasovani in da je glede dopolnil slovenske ustave prevladalo stališče Beograda.
vensko suverenost s pravico do samoodločbe in tudi odcepitve, Sloveniji pridržano proglašanje morebitnega izrednega stanja in nadzorstvo nad oboroženimi silami v mirnem času, prevlado slovenskih določil
dalje na 3. strani ■
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 1. oktobra, ob: 8.00 Jutranji radije ki dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Ne poti e proč sanj!« Radijska igra (Janez Povše); 11.03 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostne skupnosti v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.03 Poročila in deželna kronika; 14.10 Janez Povše: »Čemu mi gosli, gosli zlate.« Radijska nadaljevanka;
16.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 2. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deže'na kronika; 9.30 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji;
12.00 Pandorina skrinjica; 12.40 Mešani zbor Rau-scedo iz Rausceda; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Mojster nikar!«;
14.30 Gospodarska problematika; 15.10 Ekologija — danes za boljši jutri; 16.00 Zbori Lojze Bratuž, Hrast, Mirko Filej, orkester RTV Ljubljana in baritonist Martin Srebernič; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 17.25 Tržaška dijaška tribuna (Slovenska lahka glasba) S telefonom pri ....
■ TOREK, 3. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika;
8.10 Stari časi družabnosti; 9.10 Ljudski motivi;
10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.40 Coro Polifonico Triestino; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Harmonikarski orkester Glasbene matice Synthesis 4, mešani zbor Primorec - Tabor iz Trebč in z Opčin; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodn m soncem«; 17.25 Slovenska lahka glasba (Moje srečanje z umetnostjo); 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 4. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kroni-1 ka; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 P i-Ijubljene melodije; 12.40 Coro Polifonico Triest no iz Trsta; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 Otroški kotiček: »Kaj je v ribičevi mreži?«;
14.30 Na goriškem valu; 16.00 Flavtist Giorgio Mar-1 cossi, klarinetist Lino Urdan ter fagotist Vojko Cesar v našem studiu; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodmm soncem«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 5. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Dnevnik in spomini Staneta Kavčča:
9.00 Južnoameriška folklora; 9.25 Beležka; 9.30 Zvočne kulise; 10.00 Poročila in pregled tiska;
11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov;] 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Dekliški zbor občinske glasbene šole iz Rude; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa;
15.10 Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba raznih narodov; 16.00 Ženski zbor Jacob Arcadelt iz Škocjana ob Soči; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar: »Pod svobodnim soncem«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 6. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 Folklora jugoslovanskih narodov; 10 00 Poročila in pregled tiska; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Mešani zbor Montasio iz Trsta; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; IVO Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Od Milj do Devina; IVO Kulturni dogodki; 16.00 Pianist Aljoša Starc; 17 00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Fran Šaleški Finžgar; »Pod svobodnim soncem«; 17.25 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 7. oktobra, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Valčki in polke; 10.00 Poročila in p«eg'ed tiska; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.40 Mešani zbor Montasio iz Trsta; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 G'as-ba po željah; 14.00 Poročila in deželna k»o-ika;
14.10 »Tam za goro...« — Oddaia iz Beneč':e Rezije in Kanalske doline; 16.00 Sobotno popoldne — zabavno kulturna oddaja, ki jo vodi Peter Cv 'ba«;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Sobotno popoldne; 18.00 »Magellanov oblak«.
Velik uspeh koro
■	nadaljevanje iz strani 1
posebej do izraza zaradi aktualnosti in glede na to, da v trenutku, ko pripravljamo ta zapis, slovenska skupščina v Ljubljani razpravlja o amandmajih slovenske ustave.
Druga okrogla miza na temo »Slovenščina — moj jezik« je bila posvečena ključnemu vprašanju uporabljanja materinščine, istočasno pa so tudi obravnavali psihološke vidike odnosa med večino in manjšino tudi v luči razmerij med sosednimi narodi in glede na integracijske premike, ki jih doživlja evropska družba. Ob mizi so bili prof. Tomaž Simčič iz Trsta, predstavnik Zveze socialistične mladine Slovenije Zoran Thaler, podpredsednik mladine evropskih narodnih skupnosti MENS Peter Rustja in še duhovni vodja Katoliške mladine iz Celovca Peter Olip.
Vprašanje pluralizma v političnem delovanju Slovencev v zamejstvu in v matični domovini so na okrogli mizi »Pet Slovencev — šest mnenj« prediskutirali tajnik Krščansko socialnega gibanja Lojze Peterle, študent z Dunaja Rudi Vouk, pravnik in politični delavec iz Trsta Peter Močnik, predsednik Odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar in predstavnik Zveze komunistov Slovenije Peter Bekeš.
Pokazalo se je (tudi v razpravi z občinstvom), da je politični pluralizem edini ključ za reševanje problemov in da se s tem strinjaio vsi. V znamenju pluralizma pa so seveda bile nakazane razne smeri reševanja vprašanj.
Tej nedeljski okrogli mizi je sledil dokaj živahen in politično zanimiv javen razgovor z deželnim koroškim glavarjem dr. Haiderjem. Zelo stvarna in jasna vprašanja so mu postavljali ravnatelj slovenske gimnazije prof. Vospernik, glavni urednik Slovenskega vestnika Lukan, predsednica mlade KEL Kuchlingova in še duhovnik Pepe j Marketz. Haiderjevi odgovori so bili večkrat dvoumni in izmikajoči. Pokazal se je za spretnega politika, ki pa očitno ne razume ali noče razumeti bistva manjšinske problematike. Edini vidni pozitivni odgovor je bil, da je pripravljen sprejeti dialog o reformi volilnega zakona, ki je zaenkrat izredno neugoden za slovensko manjšino na Koroškem. Vprašanje na je, I kdaj bi do tega lahko prišlo in koliko ie, sedanja uprava pripravljena spremeniti!
deželni volilni zakon, da bi bil naklon.jej1 izvolitvi slovenskega predstavnika v deželni zbor.
S to javno debato, se je v nedeljo, 24-septembra, tudi končal spored, ki so ga Prl' pravili v Modestovem domu. Večina udeležencev festivala se je nato preselila v Mladinski dom, kjer so prireditelji pripra' vili prijetno zaokrožen, dokaj živahen, spodbuden in zanimiv kulturni spored, 1 so ga oblikovali igralec in kantavtor Ig°r Mlakar, gledališki igralec Polde Bibič, kan tavtor Tomaž Pengov in še glasbena sku pina 4 J.
Iniciativna skupina »Slovenščina, ui°l jezik« se je gotovo oddahnila, da se je v tako lepo izteklo, istočasno pa že napove duje nove akcije. V novo delovno leto t> do stopili z geslom »S slovenščino v le 2000«. Glede na letošnjo izvedbo Mladm skega kulturnega festivala in na sodelova nje, ki so ga dosegli med vsemi komponen tami slovenske manjšine na Koroškem, n dvomimo, da bodo tudi v naslednjih le 1 pripravljali vrhunske prireditve, ki vsa.-0 mu udeležencu obogatijo dan in osvezij navdušenje za narodno delo.
m.t.
Ssk po rešitvi...
■	nadaljevanje s 1. strani
Na zasedanju deželnega tajništva Ssk je bil govor tudi o obisku ministrskag predsednika Andreottija v Istri. JvgoS vanski ministrski predsednik Markovič, ga je Ssk zaprosila za sprejem, je imel va aovor s političnimi in družbenimi Pre stavniki Slovencev v Italiji. Če je skio? obiskov in srečanj upravičeno poudaril P ^ jateljstvo med sosednjima državama
pravice ter vlogo italijanske manjšine, v se zdi, da je bila problematika slovens manjšine v Italiji v ozadju in da itah]a ske oblasti niso prevzele jasnih obveznos
za
Deželno tajništvo Ssk je končno z nimanjem in priznanjem obravnavalo stavne spremembe v Sloveniji za večjo mobitnost, suverenost in demokratično ■ Pri tem je izrazilo mnenje, da bi moTa prenovljena ustava spregovoriti tudi skrbi za pravice slovenskih manjšin in m hovo vključevanje v skupni slovenski p stor.
Nismo odvisni od Moskve
Madžarska je svoj sklep o odprtju meje za vzhodnonemške begunce sprejela samostojno in v okviru svoje suverenosti ter ni nikakor čakala na kako izrecno zadevno dovoljenje od Sovjetske zveze. To je izjavil predsednik madžarskega parlamenta Szuros, ki je zanikal določeno pisanje nekaterih zahodnih listov. Možno je — je dejal predsednik —, da so pristojni madžarski izvedenci o zadevi beguncev povprašali za mnenje sovjetske kolege, nikoli na ni Madžarska uradno seznanila Sovietske zveze s svojo odločitvijo. Tudi sovjetska
tiskovna agencija TASS izjavlja, da ^ dimpešta Moskve ni vnaprej seznanil3 svojim sklepom, da omogoči vzhodnone škim beguncem čez svoje ozemlje svobod odhod na Zahod.
Medtem pa je neki vladni glasnik v b dimpešti sporočil, da bodo na Madžarske z vseh uradnih poslopij odstranili r°e.-e zvezdo kot simbol komunistične ideolog1! in oblasti. Glasnik ni povedal, kdaj se zatem začela ta operacija, ki predvide zamenjavo rdeče zvezde z madžarsko nacionalno-državnimi simboli.
IIIF in SKGZ o koprski televiziji
Ob ustanovitvi »TeleCapodistria d.o.z.« izražata UIIF in SKGZ kot organizaciji obeh narodnostnih skupnosti v Jugoslaviji in v Italiji Svoje zadovoljstvo in podporo rešitvi, ki presega Povzročene motnje glede položaja koprske telečje in zagotavlja njeno nadaljnjo prisotnost 111 učinkovitost v Italiji na področju komuniciranja, programske uspešnosti in ekonomskih re-dltatov. »TeleCapodistria d.o.z.« v Italiji ne predstavlja novega televizijskega organizma, pač pa 2družuje in povezuje vse dosežene značilnosti '8-letne prisotnosti TV Koper-Capodistria v Ita-'J' in na tej osnovi vse ustvarjene prednosti kot 3Pecifična komunikacija med dvema matičnima Lelama in njunima narodnostnima skupnosti-^a izven njunih meja.
2 ustanovitvijo »TeleCapodistria d.o.z.« je ponovno potrjeno in uveljavljeno načelo, ki sta obe narodnostni skupnosti sprejeli že ob u-s'anovitvi TV Koper-Capodistria, da le-ta predstavlja skupno obliko medsebojnega povezovala in veze s sredinami, katerih del sta, in da tej vlogi široko odpirata vrata v njihova širša Zaledja. Uresničevanje skupnih interesov, uve-Javljanje narodnostni kot subjektov lastnega razvoja in meddržavnih odnosov je prispevalo, ^a si je koprska televizija zagotovila domovin-Sk° pravico v svoji matični deželi, slovenska Manjšina pa v tej povezavi širši prodor svojih ^rašanj in teženj na celotni italijanski prostor.
Taka skupna zasnova in poslanstvo, ki ju je "spešno uresničevala koprska televizija, sta podala sestavni del novih specifičnih vidikov skup-®e8a 'kulturnega prostora obeh narodnostnih skupnosti z lastnimi maticami, kakor tudi nju-eSa ustvarjalnega deleža v medsebojnem odpiranju jn pretokih med narodi, ki živijo v našem Qt>mejnem prostoru.
Slovenska manjšina v Italiji je za prodor, iritev in uspešnost poslanstva koprske TV v a'iji zagotovila potrebna vlaganja in tekoča Sfedstva. Z istimi nameni je v najtesnejši povednosti s koprsko informativno dejavnostjo u-s*anovila televizijsko agencijo Alpe-Adria, da bi javili specifično obmejno informacijo in jo p°sredovali v širše zaledje. V okviru uveljavljala skupnega kulturnega prostora je skušala Ugotoviti tudi prisotnost ljubljanskega TV progama na obmejnem območju Furlanije-Julijske rajine, vključno z Benečijo.
Nova organizacijska oblika »TeleCapodistria ■°.z.« ima vse možnosti, da obogati na začetku črtane cilje obeh narodnostnih skupnosti, ki S|a jih uresničevali s pomočjo možnosti televi-2lj&kega medija. Kot zlasti pomembno dejavnost v®lja poudariti pridobivanje skupnega dohodka 1)3 tržišču, to je uresničevanje ekonomske funk-c*je obeh skupnosti kot bistvenega pogoja za jjjun obstoj in najširše ustvarjalne dejavnosti, ar ,pa je tudi pogoj za obstoj že delujočih dednosti zlasti na področju založništva in infor-ttlacije. Dejstvo, da novo družbo tvorijo triie Subjekti (TV KOPER-CAPODISTRIA, ADIT in ^EGIDA), ki so izraz obeh manjšin in zagotav-?ajo obstoj in razvoj koprske televizije v Ita-je danes še posebej pomembno, ker se s tem 2tl°va potrjuje izključno narodnostni značaj ko-Prske televizije. Brez te značilnosti bi bil vsak ^adaljnji poskus ohranitve koprske televiziie v ®liji bistveno onemogočen in celo identificiran . poseg sosednje države v notranje zadeve svo-Je6a soseda.
Začrtana rešitev z ustanovitvijo »TeleCapo-^stria d.o.z.« je s stališča dolgoročne politike
obeh manjšin edina možna rešitev in s tem v zvezi obe organizaciji odločno odklanjata drugačne oblike, ki bi rušile osnovna vsebinska narodnostna načela in interese. Razen tega ima prisotnost koprske televizije v Italiji še nadaljnje možnosti, da samo v tej obliki uveljavlja principe odprtosti te meje in jih celo razširja ne samo v odnosu do Italije, marveč tudi do perspektiv Evrope 1992.
»TeleCapodistria d.o.z.« pomeni potemtakem novo priložnost za revitalizacijo prisotnosti koprske televizije v Italiji in v tem okviru še zlasti za ohranitev odnosov z italijanskim partnerjem, ki lahko zagotavlja vse materialne, tehnične in druge pogoje za obstoj in širitev koprskega TV signala v Italiji, s tem pa seveda tudi pridobivanje potrebnega dohodka, ki naj zadovoljuje tako potrebe TV Koper-Capodistria, italijanske narodnostne skupnosti in slovenske skupnosti v Italiji. V tem celovitem smislu ostajajo interesi obeh narodnostnih organizacij identični oz. se vračajo k tistim izvirnim načelom, ki so bili osnova in pogoj za nastanek koprske televizije.
Kar zadeva regionalni koprski italijanski in slovenski TV program (NANOS 27 kanal), obe organizaciji sodita, da je njegova funkcija življenjskega pomena za obe narodnosti in da ostaja nujna sestavina položaja in odnosov na obeh straneh meje, še nadalje mu je treba posvečati vso skrb in mu vsebinsko zagotavljati večjo prodornost in uspešnost. V tem smislu naj poslovnost »TeleCapodistria d.o.z.« omogoča potrebna sredstva za obnovo dejavnosti agencije Alpe-Adria in postavitev pretvorniške mreže ter dopisništva v Istri in Kvarnerju, in s tem zagotovi celovitost televizijskega informativnega sistema na obmejnem območju in širše.
Po drugi strani pa niso nič manj pomembni tudi razlogi, zaradi katerih naj RTV Ljubljana zagotovi TV Kopru-Capodistria dosedanji status in pogoje za uresničevanje v perspektivi še pomembnejše funkcije njenega primarnega programa.
UNIONE DEGLI ITALIANI
DELL’ISTRIA E Dl FIUME Silvano Sau
V	samem vrhu državne komisije za nadzorstvo nad radiotelevizijskimi oddajami na Poljskem je v zadnjem času predstavnik večinske »Solidarnosti«. To je znani časnikar Andarzej Drawicz, ki je v preteklosti okusil tudi režimske zapore, in sicer v času državnega udara generala Ja-ruzelskega. Drawicza je na to izredno pomembno mesto, ki so ga ves povojni čas nadzirali komunisti, imenoval novi ministrski predsednik Mazovviecki. Ta je ob prevzemu odgovorne vladne službe tudi izrecno poudaril in napovedal svobodo informiranja kot eno izmed temeljnih določil resnične demokracije.
IZREDNO OSTRI PRITISKI
NA SLOVENIJO
■	nadaljevanje s 1. strani
v primeru nasprotja z zveznimi predpisi. Predsedstvo Jugoslavije je pozvalo slovensko skupščino, naj odloži glasovanje o f?-mandmajih, predlagalo pa je, naj zvezni parlament pregleda nastali položaj. Predsedstvo je poudarilo, da se bo poslužilo vseh svojih pristojnosti, da ne bi prišlo do izglasovanja omenjenih popravkov.
To je že drugi ostri opomin v tem mesecu. Po veljavnih ustavnih določilih pa ima le slovenska skupščina pristojnost, da odloča o slovenski ustavi. V Beogradu je v torek zasedal zvezni odbor jugoslovanske skupščine in razpravljal o možnih u-stavno-pravnih posledicah sprejetja predloženih amandmajev. V kongresnem središču »Sava« v Beogradu je bilo za torek po nujnostnem postopku sklicano zasedanje Centralnega komiteia Zveze komunistov Jugoslavije. Zasedala je tudi zvezna ustavna komisija v Beogradu. Centralni komite slovenskih komunitsov je imel v torek dopoldne sejo in določil stališče za popoldansko zasedanje Zveznega centralnega komiteja.
NOVA OZONSKA LUKNJA
Ameriški meteorološki satelit je odkril novo orjaško ozonsko luknjo nad Antarktiko. Znanstveniki, so zelo zaskrbljeni zaradi nenadnega pojava »luknje« in še zlasti zaradi hitrosti, s katero se širi. Podobne luknje so sezonski pojav, ki ga delno povzročajo haloni v pršilih in plini, ki jih uporabljajo za hladilne klimatske naprave. Izvedenci pa niso pričakovali, da se bo pojav ponovil pred letom 1990. Boje se, da bo sedanja luknja po velikosti presegla tisto iz leta 1987, ki je bila doslej naivečja. Odsotnost ozona v visokih atmosferskih plasteh dovoljuje ultravijoličnim žarkom, da nemoteno prodirajo do zemlje ter med drugim povzročajo kožnega raka in okvare na očeh. Ameriški znanstveniki predvidevajo, da bo sedanja »luknja« nekajkrat presegla površino Antarktike. Na nedavni mednarodni konferenci, ki je bila v Kanadi, so Združene države in večina o-stalih držav sprejele ukrepe za zmanjšanje proizvodnje halonov, za katere menijo, da povzročajo osiromašenje atmosferskega ozona.
V	vrhu nadzornega organizma poljskih sredstev javnega obveščanja je bil doslej bivši vladni glasnik Urban. Omenjeni organizem je bil dejansko ministrstvo, ki pa se zdaj odpravlja tudi zaradi slabega prizvoka, ki ga je prejšnji organ imel v funkciji nadziranja in predpisovanja pisane in govorjene besede. Ustanova, ki jo bo zdaj vodil predstavnik Solidarnosti, se po novem imenuje državna nadzorna komisija za radijske in televizijske oddaje. V njej imajo glas in besedo predstavniki vseh družbeno-političnih sil na Poljskem, seveda tudi komunisti, ki uživajo enakopravnost.
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA Klavdij Palčič
Predstavnik Solidarnosti ima nadzorstvo nad poljsko radiotelevizijo
Novo šolsko leto
V	deželi Furlaniji Julijski krajini se je pred dnevi začelo novo šolsko leto. Pri tem šolniki opozarjajo, da obstaja še cela vrsta nerešenih vprašanj, ki zadevajo italijansko šolstvo nasploh, pa tudi naše slovenske šole v Italiji. Prvi zapleti so bili že ob različnem. tolmačenju določil, ki urejujejo vprašanje šolske maše pred začetkom novega šolskega leta.
Tržaška občinska uprava je ob začetku šolskega leta izdala poseben statistični pregled o šolski populaciji. Letos bo na njenem ozemlju obiskovalo prvi razred osnovne šole 1.390 otrok, skupno pa je v tržaški občini 6.925 osnovnošolcev, nižje srednje šole pa obiskuje 5.525 dijakov. Občinski statistični urad napoveduje, da bo v naslednjih petih letih število prvošolčkov o-stalo skoraj nespremenjeno.
Na slovenskih osnovnih šolah v tržaški pokrajini je na osnovi junijskih vpisov 143
ZAČETEK NOVE SEZONE V DSI
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu bo začelo v ponedeljek, 2. oktobra, z novo sezono svojih diskusijskih in debatnih kulturnih večerov. Prvi gost novega niza srečanj bo dr. Ferruccio Klavora s čedajskega SLORI-ja, ki bo govoril na temo: Od mita združenja k resnični enotnosti Slovencev. Začetek ob 20.30.
prvošolčkov, v prvem razredu nižjih srednjih šol pa 178 dijakov. Število slovenskih otrok v primerjavi z lanskim letom upada. Poleg tega biološko zaskrbljivega pojava pesti slovensko šolo še vrsta drugih problemov. Nekateri so povezani z majhnim številom učencev oziroma dijakov, drugi pa so izrazito upravnega značaja. Gre za pojav združevanja ravnateljstev, za zapiranje in združevanje nekaterih šol ter za ureditev službenih mest učiteljev in profesorjev. Pozitivno pa je, da so na državnem učiteljišču Slomšek v Trstu odprli novo pedagoško smer in da je na nekaterih šolah opaziti letos lepo število prvošolčkov, kar daje upati, da bo slovenska šola uspešno napredovala.
Vsem, ki so letos začeli novo šolsko leto, voščimo, da bi bilo srečno in uspešno!
Slovenska skupnost se predstavlja na občinskih volitvah v Miljah
Edina slovenska stranka se tokrat prvič predstavlja na občinskih volitvah v Miljah s samostojno listo. Do te, rekli bi, zgodovinske odločitve je prišlo, ker ni bilo mogoče najti zadovoljive rešitve skupno z domačim slovenskim društvom in predvsem z listo Frausin. Doslej je namreč Ssk podpirala neodvisnega kandidata slovenskega društva v Miljah, ki je nastopal na listi Frausin.
Slovenska skupnost je že pred dobrim mesecem navezala stike tako z listo
SLOVENSKA USTAVA
IN NARODNE MANJŠINE
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je uradno zaprosilo predsednika slovenske ustavne komisije, predsednika skupščine SRS Mirana Potrča, naj komisija preuči možnost, da bi prenovljena slovenska u-stava podrobneje spregovorila tudi o skrbi Slovenije za lastne manjšine. To je sicer omenjeno v že obstoječem členu 2, vendar je po mnenju Ssk primerno, da se načelo v sledečem ustavnem besedilu razvije v posebnem členu. Ta naj bi podčrtal, naj Slovenija skrbi za zagotovitev pravnega varstva slovenskim narodnim skupnostim v zamejstvu v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, pospešuje njihov kulturni in vsestranski razvoj, podpira njihovo sodelovanje z matičnim narodom in omogoča enakopravno vključevanje v skupni slovenski kulturni prostor.
—o—
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA 1989-90
Friedrich Schiller: SPLETKE IN LJUBEZEN, Marij Cuk: LEPO JE V NASI DOMOVINI BITI, Tennessee Williams: TETOVIRANA ROZA, Ivan Cankar: JAKOB RUDA, Natalie Ginzburg: INTERVJU, Paul Claudel: MARIJINO OZNANJENJE (MGL Ljubljana), Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO (Drama SNG Ljubljana).
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do sobote, 30. t.m., od 10. do 14. ure po tel. 734265, pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Pe-tronio 4.
Vpisovanje novih abonentov od 2. oktobra dalje.
ZBOR »MILAN PERTOT«
PEL MOZARTA
Pevski zbor »Milan Pertot« iz Barko-velj prerašča krajevne pevske razmere in stopa v prostor, v katerem delujejo ambicioznejše in kvalitetnejše pevske skupine. To smemo trditi ob novici, da je ta zbor sredi septembra nastopil v Piranu, kjer ie sodeloval z mešanim zborom Obala, ki je s solisti: sopranistko Karmen Palajsa, mezzosopranistko Evo Novšak - Houško, tenoristom Brankom Robinšakom in basistom Markom Bajugom ter komornim orkestrom RTV Ljubljana izvedel Mozartovo Mašo v C-duru K V 317, imenovano »Kronung-smesse«. Zbor je vodil dirigent Mirko Slosar.
NAJBOLJE UREJEN
MEJNI PREHOD
Mejni prehod pri Fernetičih je najbolje urejen med vsemi 31 mejnimi prehodi Jugoslavije z Italijo in Avstrijo. Tako je ocenila komisija radia Koper in radia Maribor, ki je v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije pregledala mejne prehode, preko katerih je lani šlo 67 milijonov potnikov. Komisija je ocenjevala splošni videz, čistočo, prometne table, cestišča, informacijsko službo, trgovinsko in turistično ponudbo, sanitarije in bencinski servis. Drugo mesto je pripadlo mejnemu prehodu Krvavi potok pri Kozini, tretje pa Škofijam. Kot vidimo, so vsi trije nagrajeni mejni prehodi na meji Tržaške pokrajine.
Frausin oz. KPI, kot z zelenimi. Zahtevala je, da v skupni program pride jasno do V raza zaščita slovenske manjšine in da se predstavniki liste obvežejo, da podprej0 kandidata Ssk, sekcijskega tajnika Danila Šavrona. Do tega žal ni prišlo, saj KPI nl hotela sprejeti nobene obveze, zeleni pa niso kazali prevelikega navdušenja za sestavo programa, naklonjenega naši skupnosti, ker so se verjetno bali, da bi s tem izgubili italijanske glasove.
Pokrajinsko tajništvo Ssk je, potem k° je zaslišalo mnenje krajevne sekcije, sklenilo, da predstavi svojo listo. S tem se nudi možnost vsem dosedanjim in predvsem novim volivcem, da oddajo svoj glas kandidatom, ki bodo gotovo odločno zagovarjali interese vseh občanov. Nosilca hst
i	sta sekcijski tajnik Danilo Šavron in fe dor Žigon, ki je nastopal na listi Frausm-| Poleg njiju nastopa še cela vrsta domači nov, kot tudi ugledni pokrajinski predstav niki slovenske stranke.
i
|	KANDIDATNA	LISTA
1. SAVRON DANILO
2.	ŽIGON FEDOR
: 3.	COROSSEZ MIRO
4.	CREVATIN RAIMONDO j 5.	KOREN ZVEZDA
! 6.	PRASEL MARIA
7. PRUCAR por. GRISANI MARIJA
8. SVAB ANA IVICA
9. VATOVEC MARIO
10.	VIOLA MARIO
11. BRECELJ MARIJAN
12.	DOLHAR RAFKO
13.	GERDOL PETER
14.	GIORGI ALBINO
15.	HF.RVAT BRUNO
10.	JEVNIKAR IVO
17.	KRALJ BOGDAN
18.	OPPELLI MIRO
19.	TERČON ANTEK
20.	ZAHAR STEVO
71.	ZERIAL EDVARD
22.	ŽERJAL IVAN
—o—
PRIJETNA NEDELJA V GROCANI
Mirna in odmaknjena, pretežno kmeC ka vas Gročana na koncu »krasnega V° lja« ob vznožju Kokoši je v nedeljo, J j t.m., priklicala na tisoče obiskovalcev. mačini so pripravili 2. razstavo in sejo značilnih kmetijskih pridelkov našega Kra sa, možen je bil sprehod preko odprte me je, sredi vasi pa se je zvrstil še kultur spored. Ni manjkalo seveda glasbe za pIeSj hrane in pijače, posebna privlačnost pra nika pa je bila angažiranost in organizira nost vse skupnosti, zlasti pa domačnos_ Obiskovalci so lahko stopili v kmetijo 1 med domače živali, ogledali so si PanJ ’ hleve, kmetijske stroje in pridelke.
NASE SOŽALJE
Ob prezgodnji smrti zdravnika Spacala izrekamo vdovi, otrokom, starš4-’ in ostalim sorodnikom globogo občute° sožalje.
Novi lis*
Zborovanje o škofu Margottiju
Inštitut za družbeno in versko zgodo-v*no, ki deluje že nekaj let v Gorici, je v Petek, 22. t.m., priredil zgodovinski sim-P°z'j, posvečen liku goriškega nadškofa Carla Margottija. Zasedal je stolico goričkega nadškofa od leta 1934 do leta 1951, k° je umrl. Gre za zelo kompleksno oseb-n°st, ki je neločljivo vezana na zgodovino ^ašib krajev, še posebej ob politiki razna-r°dovanja v času fašizma. Zaradi tega števni zgodovinarji enačijo Margottija z likom cerkvene osebnosti, ki je dejansko izdala na cerkvenem polju raznarodoval-
110	politiko fašizma.
O njegovem življenju in delovanju je pregovoril duhovnik Giuseppe Dal Poz-20■ Podrobno je opisal njegovo duhovniško P°t in še posebej vlogo, ki jo je imel v Komisiji za vzhodne Cerkve in kot upravitelj aPostolskega vikariata v Carigradu, ko je malo kasneje postal apostolski delegat za
Grčijo.
Drugi predavatelj na simpoziju je bil duhovnik, profesor Luigi Tavano, ki je Podstavil različne pristope zgodovinarjev d°v tega škofovskega lika. Opozoril je na težave pri analizi zgodovinskih virov in še da nekatera doslej nerešena vprašanja. V Sv°jem prikazu je prof. Tavano posebej o-menil pisanje goriškega duhovnika in zgodovinarja dr. Rudolfa Klinca ter prof. Iva Ovančiča, ki so Margottijev lik obravnavali s slovenskega zornega kota. Ugotav-Jal pa je tudi težave, ki jih imajo zgodo-muarji pri zbiranju arhivskih virov, saj je mio veliko dokumentov uničenih, Vatikan-s^i arhivi so dostopni samo do leta 1921, dekaj dokumentov pa so ob zasedbi Gori-1 Ce odnesli partizani. Tavano se je take med drugim vprašal, kje so Margottijevi Ovniki in spomini.
Ob koncu predavanja je bilo torej jas-d,0. da bodo raziskave o liku enajstega gorkega nadškofa morale odkriti še mar-Slkatero nejasnost ali skrivnost in da bo
0 delo nujno trajalo še dolgo časa.
Goriška knjižnica
o FRANCOSKI REVOLUCIJI
, V novogoriški knjižnici »Franceta Bev-^a<< je do 30. septembra na ogled razstava el in dokumentov, ki spominjajo na francosko revolucijo, katere 200-letnico obha-Jdrno letos. Razstavo je pripravila Narod-dt* in študijska knjižnica v Ljubljani. Na izstavi je več primerkov francoskih del,
1 obravnavajo francosko revolucijo ozi-roma tedanje izide nekaterih vidnih raziskovalcev in znanstvenikov ter dokumente,
\ Pričajo o odmevih prelomnega dogaia-dja v Franciji leta 1789 na slovenskih tleh.
2	MILIJARDI V PORDENON
Loterija, ki je povezana s 50. veliko dOjgrado na konjskih dirkah v Meranu, je dDnesla glavni dobitek v deželo Furlanijo-uLjsko krajino. Zmagovita srečka s Štefko a L 60.646 je bila prodana v prodajani sredi Pordenona. Dobitnik, ki ga do jC.ga trenutka še niso našli, bo prejel 2 mi-'lardi lir. Ena izmed srečk z nagrado v vi-llni 100 milijonov lir je bila prodana v
ifstu.
Koncert zbora »Consortium Musicum« v Gorici
Ljubljanski pevski zbor »Consortium1 Musicum«, ki ga vodi znani glasbenik in duhovnik dr. Mirko Cuderman, je v nedeljo, 24. t.m., nastopil v goriški stolnici, j Predstavil se je številnemu občinstvu z ze-
lo	bogatim in zanimivim izborom duhovnih pesmi. Skoraj šestdesetčlanski zbor je zelo homogeno izvajal program in poustvaril edinstvene občutke ob prepletanju glasov in glasbenih motivov. Potrdil je, da je res ena pomembnejših slovenskih pevskih skupin. V petek, 22. t. m., je v Kanalu v okviru Kogojevih dnevov nastopil z Oče-naši in uglasbenimi »Ave Marijami« raznih svetovnih in slovenskih skladateljev. Zbor »Consortium Musicum« torej potrjuje svoj sloves, ki si ga je pridobil doma in z nastopi po Evropi. Letos so mu podelili Zupančičevo nagrado mesta Ljubljane,
pred nekaj tedni je sodeloval pri enotedenskem glasbenem sporedu v mestu To-di v Italiji, pripravlja pa se na koncertno izvedbo opere našega tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca »Punt«, ki je napovedana za začetek novembra v Gorici.
KONCERT DIMITRIJA REJCA
Orglar Dimitrij Rejc, ki je tudi profesor tega instrumenta pri glasbeni šoli »E-mil Komel« v Gorici, je pred dnevi koncertiral v cerkvi v Šempasu. Nastopil je z bogatim izborom skladb, saj je izvajal Bergerja, skladbe Benedetta Marcella, Men-dhelshona Bartholdya, tržaškega skladatelja Giulia Viozzija, Rheinbergerja in Petra Ebna. Ta koncert bo ponovil v soboto, 30. septembra ob 19.30 v cerkvi v Kanalu.
Boj proti mamilom
Poslanska zbornica je začela z razpra-, vo o omejitvi hitrosti na cestah. Minister I Prandini pa ima že pripravljeno besedilo' novega odloka, ki naj bi uvedlo različne o-mejitve na podlagi velikosti avtomobilov, j
V	senatu pa je na dnevnem redu razprava o boju proti širjenju mamil. Pogledi političnih sil so glede tega vprašanja precej narazen. Stališče socialistov je ponovil glasnik Intini. Izjavil je, da uživania mamil ne moremo šteti za izraz osebne svobode. Polemiziral je s komunisti in jim o-čital, da se zavzemajo za individualne pravice na povsem zgrešenem področju. V pe-1 tek, 29. t.m., bo zasedala vlada, ki bo razpravljala o gospodarskem manevru. Zadnji podatki medtem kažejo, da se je septembra nekoliko ublažila inflacija. Porast življenjskih stroškov je znašal poprečno od 0,4 do 0,5 odstotka. To bi letno prinašalo inflacijsko stopnjo v višini šestih odstotkov in šestih desetink.
Zveza industrij cev in sindikati so začeli s pogajanji za zmanjšanje pritiska raznih davčnih ukrepov.
Napoveduje se nova amnestija. Pravo-; sodni minister Vassalli je napovedal pred-
sedniku republike Cossigi, da bo za Božič nujna amnestija za dejanja, za katera so predvidene kazni do štirih let zapora. U-krep naj bi olajšal delo sodnikov ob uveljavitvi novega zakonika o kazenskem postopku.
USPEH SVOBODNJAKOV
TUDI V INNSBRUCKU
Na občinskih volitvah v Innsbrucku so zmagali liberalci in zeleni, poraz pa sta doživeli obe največji avstrijski stranki, Ljudska stranka ter socialisti. Ljudska stranka je sicer ohranila relativno večino, vendar je izgubila več kot 6 odstotkov glasov in eno izmed 17 mest v občinskem svetu. Še občutneje so nazadovali socialisti, ki so izgubili dva svetovalca. Velik uspeh so zabeležili liberalci, čeprav je bil pričakovan: v petih letih so od prejšnjih 2,6 odstotka glasov poskočili na preko 13 odstotkov. Tako so prvič vstopili v občinski svet v Innsbrucku, v katerega so izvolili kar 5 svetovalcev. Zeleni, ki so se predstavili prvič, so dobili več kot 4 odstotke glasov in so izvolili v svet enega predstavnika.
Priprave na občni zdor MMS
V	Washingtonu se nadaljujejo pripravljalne seje za letni zbor Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Veliko pozornost posvečajo predvsem položaju v Vzhodni Evropi, zadolženim državam na Bližnjem Vzhodu, v Latinski Ameriki in Afriki, a tudi vprašanjem samega načina delovanja Mednarodnega denarnega sklada. Njegov predsednik je predlagal podvojitev glavnice v obdobju petih let, in sicer od sedanjih 120 milijard dolarjev na 240 milijard dolarjev. Vsaka izmed 152 držav članic prispeva v skupni sklad v razmerju s svojo gospodarsko močjo. Spreminjanje sklada bi zato tudi preuredilo vpliv posameznih držav v njem. Združene države, ki imajo 19,14 odstotka glasov, bi sicer
še vedno ostale na prvem mestu, vendar bi prišla na drugo mesto Japonska, nazadova-
li	bi Velika Britanija in Saudska Arabija in podobno. Zato so pogledi na predlog ze-
lo	različni.
Italija je podprla predlog o podvojitvi razpoložljivih sredstev, da bi Sklad dobil še pomembnejšo vlogo v mednarodnem gospodarstvu. Zakladni minister Carli je o tem spregovoril na zasedanju stalnega odbora Mednarodnega denarnega sklada. Zavzel se je še za posebno pomoč Poljski in Madžarski in za nova posojila državam v razvoju. Breme teh posojil pa ne sme pasti, je še dejal, le na države-upnice. Glede Italije je omenil le nujno zmanjšanje javnega primanjkljaja.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Nemška izdaja slovenskih koroških letopisov 1986-1988
Pričevanja o etnični identiteti na dvojezičnem jezikovnem prostoru si vedno zavestne j e u-tirajo pot v programe vseh treh poglavitnih slovenskih koroških založb: Mohorjeve družbe, založbe Drava in založbe Wieser v Celovcu. K najvažnejšim prizadevanjem vseh treh omenjenih založb sodi tudi obveščanje nemške javnosti o položaju slovenskega naroda, o političnih, družbenih in kulturnih dejavnikih v današnji Sloveniji, v zamejstvu in zdomstvu.
Ze leta 1985 se je celovška založba Drava odločila, da bo najzanimivejša spoznanja s področja slovenske etnične identifikacije vsako leto v strnjeni obliki posredovala širši neslovenski jav-, nosti tudi v posebnih v nemškem jeziku natis-! njenih letopisih.
Rezultat tega pozitivnega prizadevanja je bil prvi letopisni zbornik, ki je izšel leta 1985 s prispevki nekdanjega avstrijskega kanclerja Krei-skega, slovenskega politika Mitje Ribičiča ter številnih znanstvenikov in publicistov o problematiki zaščite narodnih manjšin, o slovenskem šolstvu na Koroškem ter drugih manjšinskih vprašanj ih.
Nedavno je v Celovcu izšel novi slovenski manjšinski letopis v nemškem jeziku. Pod na- j slovom »Slowenische Jahrbiicher 1986-1988« (Slo-[ venski letopisi 1986-1988) nudi obilico tehtnega1 branja izpod peres znanih strokovnjakov, ki se ' ukvarjajo z aktualnimi vprašanji dvojezičnosti, etničnih izkušenj na dvojezičnih ozemljih ter povezovalnih razmerij v književnostih narodov, J ki živijo na skupnih geografskih prostorih po-mešano med seboj ali pa ločeno kot sosedje na razmeroma majhnih in etnično in kulturno zato tembolj občutljivih področjih.
Primerjalni jezikoslovec in literarni zgodovi-1 nar Johann Strutz, ki poučuje na celovški univerzi, je avtor tehtne razprave o takoimenova-nih interferencah — to je prepletih — med novejšo slovensko in nemško književnostjo v Avstriji. Strutz pojmuje problematiko avstrijske literature interkulturno, to je kot dialektični pre-
plet nemške avstrijske in avstrijske slovenske in hrvaške literature. Vprašanja, ki so do zdaj
v	literarni znanosti veljala za več ali manj obrobna, pridobivajo na specifičnem pomenu. Stru-tzova razprava je važna tudi zato, ker Hofmann-sthalovo definicijo iz leta 1917 o skeptičnem, vase zazrtem svetu avstrijske književnosti, ki se loči od severnonemške »pruske« literarne mentalitete, dopolnjuje in razširja z analizo literature avstrijskih narodnih manjšin. Za Strutza je slovenska književnost v Avstriji pomembna zato, ker pospešuje korekturo prevelike nemško-avstrijske samozagledanosti vase. Strutz omenja nekatere najznačilnejše slovenske koroške pisatelje, na primer Lipuša, in jih istočasno sooča s svetom vodilnih nemško pišočih avstrijskih književnikov, na primer Handkeja. Zanimivo je, da so tf slovenski literarni utrip v jedru srednjeevropskega kulturnega prostora zavestno integrirali v svoj literarni svet, ki postaja pri Handkeju, a tudi pri nekaterih drugih pomembnih nemško pišočih avstrijskih avtorjih, vedno bolj komparativen, primerjalen in povezovalen, nekak dejanski duhovni most med nemškim kulturnim in jezikovnim prostorom in ne-nemškim srednjeevropskim področjem.
Nič manj važen ni prispevek celovškega slavista in univerzitetnega docenta Gera Fischerja o večsmernosti dvojezičnih jezikovnih prostorov in dvo- ali večjezičnosti kot delu narodne identitete. Problem identitete pojmuje Fischer dialektično, kot proces socializacije, ki vpliva v kompleksu zgodovinskega razvoja na človekovo individualno in kolektivno zavest o narodni i-dentiteti. Danes mora tako večina kot tudi manjšina sprejeti interferenco, to je preplet različnih kulturnih in jezikovnih norm na določenem področju, kot nekaj bistvenega. Večjezičnost, ki u-pošteva suverene narodne danosti tako pri večini kot pri manjšini in vseeno interferenčno raste v novo odprto družbo širših komunikacijskih možnosti, ni utopija, temveč problem nove zrele zavesti in postopne humanizacije različnih narodov in kultur.
Statenberško pisateljsko srečanje
Pred kratkim so se slovenski pisatelji zbrali i naklonili predvsem svojim vrstnikom in njiho-
v prijaznem planinskem domu na Pohorju, da bi se pogovorili o literaturi, ki je nastajala in še nastaja v osemdesetih letih ter o alternativnem založništvu, ki si je v omenjenem obdobju priborilo domovinsko pravico tudi na Slovenskem. Prva značilnost pisateljskega srečanja Štatenberg — tako se 'imenuje po graščini, v kateri so bila vsa dosedanja srečanja — je bila številna abstinenca. Pogovorov so se udeležili predvsem mladi in naj mlajši slovenski književniki, ostali, kot je povedal Peter Božič, naj bi romali v Vilenico, kar seveda ne ustreza resnici. Tudi tisti, ki redno prihajajo na srečanje v Vilenico, so v manjšini. Večina slovenskih pisateljev ostaja doma in se javnih srečanj ne udeležuje.
Na letošnjem štatenberškem srečanju so Tomo Virk, Igor Zabel, Matej Bogataj in Tomaž Toporišič spregovorili o literaturi v osemdesetih letih. Iz razumljivih razlogov so svoj interes
vi	modelom. V razpravi, ki so jo referenti zbudili, so skušali nekateri starejši udeleženci uveljaviti svoje videnje tega obdobja, ampak njihovega glasu ni bilo slišati. Kaže, da so tudi pisatelji postali gluhi za tuje argumente. Politična diferenciacija, ki je v nekaterih jugoslovanskih republikah tako priljubljena, je očitno nalezljiva.
Konstruktivnejša je bila debata o alternativnem založništvu, saj so se domala vsi udeleženci, mladi in stari, strinjali, da se alternativno založništvo žal pri nas zaenkrat še ni uveljavilo, da nima svoje fiziognomije, skratka da še ni postalo konkurenčno uradnim založbam, ki čedalje manj skrbijo za slovensko književnost.
Navzlic kritičnim pripombam pa je Statenberško srečanje vendarle dalo nekaj rezultatov, ki bi bili še večji, če bi udeleženci manj govorili in več poslušali.
Žarko Petan
S podobnimi problemi se ukvarjajo v novem slovenskem letopisu založbe Drava tudi nekate-ri drugi avtorji. Erik Prunč z univerze v Gradcu razpravlja o »večjezičnosti otrok v enojezičnem okolju«, ljubljanski univeritetni profesor Matjaž Kmecl razmišlja o problemu meje v umetnosti, medtem ko celovški univerzitetni profesor 111 slavist Gernhard Neweklowsky poroča o slovenskih elementih v koroških nemških narečjih.
Objavljena je tudi razprava dunajskega PS1 hiatra in nevrologa Erwina Ringla o
značilnostih
»koroške duše«, ki jo je mogoče za drag denar kupiti tudi v posebni bibliofilski knjigi celovške Mohorjeve založbe. Nekateri avtorji se dotikaj0 aktualnih manjšinskih političnih vprašanj ali Pa poročajo o dvojezičnih življenjskih usodah. SU sanne Dennutz in Marija Jurič sta avtorici raz prave o ženskih manjšinskih vprašanjih. Man fred Moser nas vodi na Opčine in na Repentabor pri Trstu na manjšinsko in slovensko-italijans^0
dvojezično ozemlje.
Nova izdaja »slovenskih letopisov za 1986-1988« je vsekakor pomembno založniško de janje. Zbornik, ki so ga uredili Valentin S*111®’ Vladimir Wakounig in Peter Wieser, obsega strani in je koristno informativno berilo za vsa kogar, ki se noče zadovoljiti z lastno samozado nostjo.
Lev Detela
 O----
ZBORNIK PASTORALNEGA
OBČNEGA ZBORA
LJUBLJANSKE NADŠKOFIJE
Na nadškofijskem ordinariatu v kju)? ljani so prejšnji teden predstavili Zborn pastoralnega občnega zbora, ki ga je ‘P ljanska nadškofija organizirala lansko 1 to. Uradna predstavitev je potrdila-je bil to pomemben dogodek v slovens Cerkvi. Tako je že mogoče trditi, da r jeva prve sadove. Tiskovno konferenco J vodil glavni urednik Družine dr. Drag Klemenčič. Pripravo in potek občnega zt) ra je temeljito predstavil kanonik Ra1 Lešnik. Sledila je vsebinska predstavite Zbornika.
Prof. Anton Stres je obrazložil in u e meljil sklepe in okvir ter potek dela P storalnega občnega zbora v Ljubljani. K-zadnji je spregovoril še predsednik odbo za izvajanje sklepov pastoralnega občneg zbora ljubljanske nadškofije, Janez Povedal je, kako lahko sklepi, ki so J1 bili sprejeli, vplivajo na pastoralno Pr.en vo v slovenski Cerkvi. Omenil je tudi n katere stvarne sadove tega dela, ki se žejo bodisi v mariborski kot v koprs škofiji.	.	e.
Ljubljanski nadškof in slovenski rc-tropolit, monsignor Alojzij Šuštar pa je di sam kratko poudaril pomen Zborni in sklepov pastoralnega občnega zbora-
DEVINSKA GLASBENA NAGRAdA
Na letošnjem mednarodnem glasbene11 natečaju »Devinski grad« je zmagal Nov° zelandčan Andrew Malcolm. Prireditev, je stopila v svoje drugo leto, je bila toki*-posvečena oboi. Na drugo mesto sta se nVr stila Anglež Nicholas Daniel in Zahodnl Nemec Christian Hommel. Mlademu Fran cozu Jacquesu Tysu so podelili nagrado za najboljšo interpretacijo koncerta tržaške ga skladatelja Giulia Viozzija.
Stipe Šuvar v Pulju
Z množičnim zborovanjem v Pulju so Se v sosednji Istri spomnili 45-letnice ustanovitve 43. istrske partizanske divizije. Slavnostni govornik je bil član predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, dr. Stipe Šuvar. Pred prežive-
li	borci, prebivalci Pulja in pred mnogimi gosti iz vseh krajev Jugoslavije je gornik poudaril, da je imela ustanovitev j® Partizanske divizije večji in širši pomen, ^udarjeno je bilo predvsem dejstvo, da f6 je ljudstvo Istre množično priključilo b°ju za osvoboditev od fašizma, a da je hkrati pokazalo, kako hoče svojo svobodo j poseči v okviru boja vseh narodov nove; ugoslavije. To velja za vse ozemlje, ki je koncu prve svetovne vojne po krivici Popadlo Italiji. Istra, Slovensko Primorje,1 Keka, Cres, Lošinj, Zadar, Lastovo in Pa-' agruža, kraji, otoki in mesta, ki so po prvi sMovni vojni pripadli Italiji, so in bodo vedno ostali v mejah Jugoslavije, je naglasil dr. Suvar. V svojih izvajanjih je gornik nato obširno govoril o kulturi in j Rodovini Istre ter med drugim omenil ni-j atelje, pesnike in ljudi, ki imaio velike Usluge za razvoj kulture in omike na o-1 2emlju Istre. Med drugimi je govornik o-^enil pisatelja Fulvia Tomizzo. Na koncu Poudaril, da je treba v največji meri Srbeti za zaščito in razvoj kulture in je-2*ka italijanske narodne skupnosti.
Sodobno kmetijstvo
Kako pravilno kletarimo
^ajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Re;j. na S°dišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni 'Jrednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart ; Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151	I
Predpogoj za dobro vino je pravilno' kletarjenje. Pravilno kletari, kdor skrbi za čisto posodo, pravilno žveplanje in pra-; vočasno pretakanje vina.
Pri negovanju lesenih sodov moramo biti marljivi. Izpraznjen sod takoj dobro operemo z vodo, osušimo in žveplamo z eno žveplenico na hektoliter. Žveplanje prazne posode ponavljamo vsake tri mesece. Kakovost lesenega soda preizkusimo z gorečo svečo, ki v zdravem sodu ne u-gasne. Zdrav sod ima tudi vonj po vinu. Takšnega pred trgatvijo napolnimo z vodo, da ga zamočimo, osvežimo in odvzamemo ostanke oksidirane žveplene kiseli-ne, ki se čez leto v njem nakopičijo. Vodo po dveh dneh zamenjamo s svežo, potem jo iztočimo, tako da je sod pripravljen za natakanje mošta, pred tem ga primerno žveplamo.
Čas trgatve
Septembra grozdje zori, grozdne jagode se mehčajo. S fizikalno in kemično analizo ugotavljamo, da količina sladkorja v grozdnih jagodah narašča, kislina pa se zmanjšuje. Čas za trgatev nastopi, ko sta ti dve sestavini grozdnega soka v najustreznejšem razmerju. Za trgatev zadostuje, če sok vsebuje 18 do 20 odstotkov sladkorja. Največja količina kislin je ob trgatvi 8 do 10 g na liter.
V	južnem primorskem vinorodnem območju obstaja nevarnost, da se količina
zmanjša pod optimalno vrednost obstoja pri poznih sortah.
Med zorenjem grozdja moramo spremljati spremembo količine kislin. Iz mošta s premajhno količino kisline dobimo topa, neharmonična, ubita vina. Za kakovost vina je pomembno spravilo grozdja iz vinograda v predelovalnico. Pri prevozu na prikolicah je plast grozdja lahko največ 50 cm, mora pa biti prekrito s plastiko ali cerado. Idealen čas od trganja grozdja do spravitve v klet je dve uri. Dobro je, da gre grozdje še isti dan v predelavo, ki mora biti kakovostna.
Grozdje rdečih sort pecljamo, kar za bele sorte ni obvezno, če je predelava dovolj hitra. Kakovostne stiskalnice delajo pri nizkem tlaku in dajo mošte z malo primesi trdnih delcev, kar je pomembno pri letnikih, z nagnitim grozdjem.
Kako, kdaj in koliko žveplamo mošt?
Najbolj preprosto je žveplanje z žve-plenicami, žveplenimi trakovi. Žveplanje je odločilen enološki poseg, ki vpliva na kakovost vina. Žveplena kislina preprečuje oksidacijo mošta in pozneje vina, deluje pa selektivno na mikroorganizme v moštu, deluje zaviralno na bakterije in neželene divje vinske kvasovke.
Prave vinske kvasovke na srečo prenesejo več žveplaste kisline.
dalje na 8. strani ■
Ob 50-letnici Bohinjskega tedna
Dr. J. Kržišnik
h ml .............. in,...ul' ‘LJHLJII
l|l>lllil,l<llill|M|l il|,l,lill>l>,lnl|l,|lill,>l>l
II
ocnoo
udi Masaryk ni našel in ni mogel najti j;a narodno idejo in narodnost druge duhovne osnove, kakor prav zapoved ljubez-
111	do bližnjega. Tako pojmovana narod-j^st, ki oslanja vse narodno in narodno-Q°rambno delo na nravstveno verski te-izpričuje članu naroda, da izpolnju-■!e le svojo dolžnost, če dela z vsemi svo-Jlrni silami za duhovno, moralno, kulturno r’ gospodarsko blaginjo naroda. Kdor ta-0 razume in ureja svoj odnos do naroda, 8a bo smatral za veliko družino, v kateri j^rata vladati pravičnost in ljubezen. Ob akem pojmovanju spoznamo, kakšne daljnosežne moralne, socialne in kulturne po-sledice more imeti na vesti osnovana na-^°dna vzgoja. Resnično narodno vestni in-ustrijec, trgovec, obrtnik bo v tem primeru izpolnjeval zapovedi krščanske mo-lale do slovenske delovne sile vsaj iz na-rodnega nagiba, če se mu ne zdijo moral-na načela krščanstva že sama po sebi obupna in prepričevalna. Prav isto velja za 'Jlturno področje; resnično naroden člc-ne bo strpel, če vidi svojega sonarodnjaka v kulturni zaostalosti in bo napel vse za kulturni dvig svojega naroda. Tudi 7°j odnos do drugega spola bo vesten na-J°den človek uredil tako, kakor godi na-°dni koristi. Onečaščanje žene in zlasti
rušenje družin smrtno nevarno izpodkopu-jeta narodno srečo in moč majhnega naroda. Prav tako bo resnično narodno vesten človek prepričan borec proti praksi in načelom svobodne ljubezni in bele kuge, ki povzroča neizogiben konec majhnega naroda. Ob razvijanju teh misli pridemo dosledno do prepričanja, da se načela življenjsko preizkušene krščanske morale krijejo v gospodarsko socialnem, kulturnem in moralnem pogledu z narodno moralo in narodnimi interesi. Prav na tem torišču lahko izpolnjuje zlasti Cerkev iz narodnoobrambnih vidikov pomembno in uspešno svoje poslanstvo.
Druga pomembna naloga duhovne narodne obrambe je vzgoja narodne vesti, narodnega ponosa in zanosa. Narodna zavest ne pomeni le občutka, da si član določenega narodnega občestva, marveč obsega zlasti doživljanje zgodovine svojega naroda, poznanje in sodoživljanje narodne kulture, zraščenost z lepoto narodne grude in danes zlasti spoznanje pomena in vloge narodnega ozemlja, ki narodu izpričuje, kakšno je njegovo politično in zgodovinsko poslanstvo. Na tako razumevam narodni zavesti se gradi nezlomljiva politična zavest naroda, ki mu vedno stavlja pred oči njegove jasne politične cilje. V to
spoznanje se mora vključiti tudi temeljito poznavanje zgodovine in političnih tendenc sosednih narodov, ki bo v nas vedno znova krepilo borbeno in obrambno zavest. Le na vseh teh temeljih lahko vzra-ste krepka narodna zavest, močan narodni ponos in življenjski narodni zanos, ker se narod zaveda, da mu posest narodnega o-zemlja nalaga posebno zgodovinsko nalogo, ki jo mora trajno in stalno vršiti v lastno blaginjo in v korist zdravega kulturnega sožitja med narodi in državami. Malokateri narod pa je gospodar tako lepega in geografskopolitično tako izredno in usodno pomembnega ozemlja kakor naš. Posest takega ozemlja nalaga njegovemu gospodarju tudi posebne in težke dolžnosti. Narod, ki poseduje tako prehodno in prodorno ozemlje kakor naš, mora biti moralno, duhovno, kulturno in politično zrelejši, kakor so vsi njegovi sosedi in mora biti tudi vedno pripravljen na najtežje boje in preizkušnje. Zato upravičeno zaživimo v močnem narodnem zanosu, ker smo gospodarji tako lepe in v geograf skopoli-tičnem ter mednarodnoprometnem pogledu tako pomembne zemlje. Vsak posameznik mora imeti nekaj samobitnega, kar mu trajno daje življenjskega moralnega poguma, da ne doživi brodoloma in ne konča v brezbrižni resignaciji, v črnoglednosti ah celo v obupu. Prav tako mora imeti V'ak narod, posebno majhen narod na tako izpostavljenem ozemlju kakor slovenski, krepko in čisto samobitnost, »tiho kamrico«, kakor jo je tako lepo imenoval Can-
Mladi slovenski
»Jaz sem pot, resnica in življenje«. To je bilo v soboto, 23. t.m., geslo vseslovenskega srečanja verne mladine v Stični. Zbralo se je nad 3.000 srednješolcev, študentov in njihovih že zaposlenih vrstnikov iz vseh krajev Slovenije, le zamejstvo je bilo tokrat skoraj odsotno.
Srečanje se je začelo v opatijski cerkvi. Letošnji gost slovenske mladine je bil
ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN
Obtožnica proti Azemu Vllasiju in o-stalim kosovskim predstavnikom je pravi primer političnega procesa, pri katerem nosilci politične moči in oblasti grobo zlorabljajo kazensko pravo in sodstvo za doseganje svojih političnih ciljev in za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Tako je rečeno v izjavi Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije. Svet predlaga zveznemu predsedstvu, naj poseže proti procesu ali pa naj pomilosti obtožence, da tako reši čast in ugled Jugoslavije.
Svet za varstvo človekovih pravic se v drugi izjavi zavzema za reformo kazenskega zakona v členih, ki represivno obravnavajo nekatere vidike človekovih pravic.
V	tretji izjavi pa Svet podpira slovenske ustavne spremembe in ugotavlja, da je ustavna komisija osvojila večino njegovih predlogov.
kar, ali jasno, svojstveno kulturno in politično narodno ideologijo, kakor bi danes rekli. Pri tem je važno, da se varuje prav vsakega tujega vpliva, ki ne godi njegovi duhovni, moralni, kulturni in politični svoj-stvenosti ter miselnosti. Vedeti mora zlasti, kje si lahko kaj izposodi, a vedno tako, da odklanja vse, kar je zares tuje. Tako bogastvo mora imeti posebno majhen narod, če se noče udati malodušju, životarjenju in suženjski službi interesom tujih narodov. Slovenski narod se mora tudi zavedati, da tvori z brati Srbi, Hrvati in Bolgari veliko jugoslovansko narodno družino in da je usodno in nerazdružljivo povezan s Srbi in Hrvati v lastni veliki narodni državi — Jugoslaviji.
Naši očetje in bratje so nam ustvarili lepo vrsto narodnih in narodnoobrambnih instrumentov, ki jih morajo današnji in bodoči rodovi izoblikovati do take višine, da bo vzrastel v slovenski politični soseski narod z močno narodno vestjo, narodno zavestjo, narodnim ponosom in zanosom. Današnjim in bodočim slovenskim rodovom je ostala najveličastnejša zgodovinska naloga, da izklešejo zares pravi slovenski obraz in resnično slovensko podobo, da izoblikujejo njegovo misel, njegovo voljo in srce. Gre za poslednjo veliko, naporno in najtežje delo narodnega kiparja, ki kleše s svojim dletom najvažnejše mesto kipa, obraz. Vemo, da posveča kipar ali slikar prav oblikovanju obraza (in oči. ki pa najbolj izražajo) največ napora in ljubezni. Prav isto velja tudi za narodno obrambo v današnjih in prihodnjih dneh: izkle-
verniki v Stični
glavni predstojnik salezijancev msgr. Vi-gano. Organizacijo pa je vodil novi med-škofijski asistent za študente dr. Borut Košir iz Ljubljane. Sledilo je delo v 40 skupinah, ki so štele okoli 50 članov. Z animatorji, laiki, so razpravljale o geslu srečanja. Na izbiro so bili animatorji s štirih področij: družbeni delavci, umetniki, pričevalci in zakonci.
Na prostranem dvorišču stiškega samostana je bila popoldne še zelo lepo oblikovana maša. Somaševanje škofov in duhovnikov je vodil slovenski metropolit dr. Šuštar. Poudaril je, da je srečanje v Stični v tesni zvezi s svetovnim srečanjem mladih, ki je bilo letos pri Sv. Jakobu v Komposteli in ki se ga je udeležil tudi papež, pomeni pa tudi svojsko slovensko mladinsko pobudo in priložnost za versko poglobitev posameznikov in skupin.
PRAVE JESENI ŠE NI
V	soboto, 23. t.m. pred zoro, točno ob
3.	in 20. minut, se je po astronomskih merilih uradno začela jesen. Praktično pa vstopa v ta letni čas nikakor še ne čutimo, saj se nadaljuje vreme, značilno za pozni poletni čas. Te težnje se bodo nadaljevale vse do prvih oktobrskih dni, ker nam vremenoslovci napovedujejo za ves ta teden pretežno lepo vreme.
Preteklo soboto se je končala tudi poletna legalna ura. Ob treh zjutraj, v nedeljo, je spet začela veljati sončna ura: kazalce smo morali pomakniti za 60 minut nazaj. S tem smo pridobili uro,
sati mora slovenski narodni obraz do popolnosti. Če hoče svoj cilj doseči, mora izoblikovati vse narodne instrumente, razne narodnoobrambne in prosvetne organizacije, šolstvo od ljudske šole do univerze, znanstvo in umetnost, radio, kino in narodno gledališče tako, da bodo vsi soglasno služili temu veličastnemu narodnoobrambnemu cilju. Poudariti hočemo še, da stoji tudi naša Cerkev in duhovščina pred novim, načrtnim poslanstvom, ki ga ii je postavil naš narodni svetnik, Anton Martin Slomšek.
5.
Naša materialna narodna obramba.
Pod materialno narodno obrambo razumemo celo vrsto konkretnih narodnoobrambnih vprašanj. Ni naroda v Srednji Evropi, ki bi mu težka zgodovinska preteklost povzročala toliko in tako težkih narodnih ran kakor slovenskemu. Trajno in živo imejmo pred očmi zlasti narodno obrambo na severni meji, ki je po velikem delu tudi gospodarska in socialna, ne samo duhovno-moralna ter narodnovzgojna. Pre-sunja nas zlasti misel na naš narodnomanj-šinski in izseljenski problem, ko se zavedamo, da živi nad milijon Slovencev izven narodne države. Ko trpimo zaradi njihove tragične usode, znamo šele prav ceniti svojo svobodo in visoko vrednost lastne države, Jugoslavije. Kadar bo zagorel v vseh svobodnih Slovencih in Jugoslovanih velik ogenj ljubezni in zanimanja za to najusodnejše slovensko narodno vprašanje, bomo našli tudi pota in sredstva za njegovo re-
ZAGREBŠKIJESENSKI
VELESEJEM
V	Zagrebu se je končal mednarodni je-senski velesejem. Sodelovalo je 3.300 raz-stavljalcev iz 77 držav. Iz Jugoslavije Je bilo 2.120 razstavljalcev. Velesejemske prostore je v tednu dni obiskalo nad P°‘ milijona ljudi. Tiskovna agencija Tanjug v tej zvezi poudarja, da je tudi na tem velesejmu prišla do izraza potreba, da naredi jugoslovanska industrija odločen korak na poti k večji učinkovitosti in storilnost1 in k proizvodnji, usmerjeni po potrebi tržišča.
PAPEŽ JE BIL V TOSCANI
S slovesno mašo, darovano na trgu Pre^ stolnico v Pisi, je papež Janez Pavel H- v nedeljo, 24. t.m., končal svoj šesti pastoralni obisk v Toscani. V svojem nagovoru na vernike, ki so se udeležili slovesne maše v velikem številu, je papež med drug1111 dejal, da se kristjani ne smejo zapirati va se, temveč se morajo odpreti svetu, četudi je del tega sveta neveren. Papež Janez Pavel II. je obiskal univerzo v Pisi in ime daljši govor pred akademskim senatom-Obravnaval je razmerje med vero in zna nostjo.
KAKO PRAVILNO KLETARIMO
■	nadaljevanje s 6. strani
Z žveplanjem mošta omogočimo kva sovkam, da začnejo alkoholno vrenje m°s ta in ga opravijo do konca, saj le iz mošta, ki so ga prevrele prave vinske kvasovke, dobimo najboljše vino.
Z.T.
šitev. Ljubezen in zavest premagata vse ovire, duh ne pozna meja. Vso pozornos moramo iz narodnoobrambnega vidika P° svečati tudi vprašanju tujega kapitala in njegovega odnosa do slovenske delovne s1 le. Pomembnosti tega problema ni treba posebej poudarjati, saj smo Slovenci stvar ni in vemo, da je gospodarska neodvisnos1 važna osnova vsem drugim svoboščinam-
V	tej zvezi naj omenim vprašanje alkoh° lizma, ki mu Slovenci vse premalo daj® mo poudarka, ko govorimo o svoji nar°v ni obrambi. In vendar se mora vzbudit1 vsakem zavednem Slovencu močan odpa in celo gnus nad trajnim javkanjem 1 vzdihovanjem o uboštvu naroda, če Pa daj a milijon sto petdeset tisoč svobodo1 Slovencev do poldruge milijarde za raZl\ alkoholne pijače in druge luksuzne Pre, mete, ki ne ogražajo le njegovega naro nega gospodarstva, marveč tudi njegova ga duha, narodno moralo in narodno ku turo. Naj nas prešine zavest, da zmoren na narodnoobrambnem polju tudi v g°sP darskem socialnem pogledu zares mnog ustvariti iz lastnih moči, če tako spre111 nimo način svojega življenja, kakor cmg varja slovenskim narodnim interesom- ^ majhen narod je rešilna zavest, da gte njemu, njegovim žrtvam, njegovemu hovnokulturnemu in gospodarskemu naP ru zasluga, da je to, kar je. Pravico do ^ ke zavesti daje Slovencem vsa njih0 zgodovinska preteklost. Narodna obi‘al1 ba naj skrbi, da bomo mogli to zavest iu1 ti tudi v prihodnosti.
Konec