trikrat m ie Za italijanske lire: 50 -— Lir ........ $ -2-95 100 — Lir ........ $ 5.60 300 — Lir ........ $15-90 500 — Lir ........ $26.00 1000 — Lir ........ $51.00 Pri večjih svotah, ki presegajo 29 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo še posebni popust. Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na naše podjetje, ki bo Vam poslalo Vaš denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so vedno najnižje! Vse pošiljatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOST" 1849 W. 22nd. St. Chicago, II •EDINOST" EDINO ST (UNITY.) Izhaja vsak torek, četrtek In soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: . Edinost Publishing Company r849 West 22nd Street, * CHICAGO, ILL. ___Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo NAROČNINA Advertising rates on application. Za Zdrttžene Države za celo leto............................$3.00 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3-50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta________$i.7S »UBSCRIBTION: For United States *er year ............................$3.oo For United States for half year ........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 _I_ Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi cago, 111., under the act of March 3rd 1879. t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. ♦ __ + * McKinley, Minn. — Zglasil | bi šli kako nedeljo okoli rojakov sem se tudi tukaj v.tej slovenski. In agitirali za lepe liste katoli-naselbini, ki sicer ni velika, a ške. Cas je že, da bi katoličani vendar živi precej naših rojakov' imeli enkrat svoj lastni dnevnik, tudi tukaj. Obisk te naselbine se Te prilike se nam še ni nudilo mi je izplačsJ, ker posrečilo se tako. kakor se sedaj to nudi rav- mi je dobiti precej lepo število no pri listu Edinosti, katerega novih naročnikov s pomočjo na-' izdajatelji so pri volji se žrtvo-še marljive in neumorne delavke vati kolikor pač jim največ mo- ža katoliški tisk Mrs. Hegler, ki je našp. tukajšna lokalna zastopnica. Obenem sem dolžan tudi zahvale za gostoljubno postrežbo. goče. Pa tudi imajo okoli lista zbrane moči, ki resnično predstavljajo, kako inteligenco. Zlasti mi ugajajo Članki "Na stra- Krepko naprej do zmage. Mesec fet>ruarij se bliža svojemu koncu. Naša kampanja za katoliški, tisk ni brez vspehov. Iz vseh naselbin prihajajo novi naročniki, ki jih nabirajo zvesti in za katoliški tisk vneti naročniki in prijatelji. Toda samo en mesec je prekratka doba, da bi se dalo doseči tako velik cilj, kakor smo ga zasnovali. Prav sedaj je naj-živahnejŠa agitacija, zato bi bilo greh prejenjati — ampak raz-tegnimo to dobo še za en mesec* za celi marec, in vsak naj gre krepko na delo in dosegli bomo naš skupni cilj, ki je pridobiti Tooo novih naročnikov, listu Edinosti. Vsi. kateri ste za katoliški tisk, sedaj nastopite energično, sedaj je čas, da pokažemo kaj nam je v resnici za našo katoliško vero in njene ideale. Dosedaj smo prav radi govorili in naštevali napake, posledice in škodo, ki jo je rodila naša lastna krivda. to je naše lastno nezanimanje za lastni katoliški tisk. Sedaj to vemo. sedaj pa nastopimo in nabrusimo tekom te kampanje ta naš lastni obrambni meč, s katerim bomo edino v stanu braniti naše postojanke. Ta meč je katoliški tisk. Zato vsi navdušeno na delo še ta mesec! Možje, fantje, dekleta in žene. ki se čudite od časa do časa, hudobnemu delovanju protiverskih sovražnikov, dvignite se sedaj in agitirajte za katoliški tisk. Vsak naročnik, ki ga pridobite za katoliški časnik je velika bomba, ki pade na te sovražnike, ki napadajo naše cerkve in njene duhovnike. Kakor je vaše agi-tiranje in vsak naročnik, ki ga pridobite za katoliški tisk veleva-žen za skupno in enotno fronto katoličanov, prav tako je vaša malomarnost največji greh in v škodo skupni stvari, ako boste tekom tega časa. ki je proglašen za kampanjo za katoliški tisk, -držali križem roke in ničesar storili za katoliško časopisje, ki tvori najmočnejši obrambeni zid proti sovragom tiste cerkve in vere. katere trdite, da ste vi člani in udje. Kakor smo katoličani udje katoliške cerkve, deležni pred Bogom in svetom zaslug, ako storimo kdaj kaj koristnega, da s tem povzdignemo naš pro-speh. prav tako smo tudi pred1 Bogom odgovorni, če po naši lastni krivdi se ne doseže istega vspeha, kakor bi se ga lahko z našimi združenimi močmi in skupnim sodelovanjem. Zato danes na ves glas povdarimo. da tisti katoličan, ki ne bo tekom tega časa, ki ga je najvišja avktoriteta sv. Cerkve sv. Oče Pij XI. proglasil za kampanjo za razširjenje katoliškega tiska storil nobene stopinje in ne spregovoril nobene besede za korist svojega tiska, ta ne bo storil svoje dolžnosti, katero je dolžan storiti za svdjo katoliško cerkev. Vsak. ki trdi, da je katoličan si naj sam izpraša svojo vest glede te zadeve. Kdor danes ne uvideva, da je glavna sila v obrambi vere in naših katoliških cerkva edino močno katoliško časopisje, ta ne bo videl nikdar. Zato r»a tisti, ki uvidevate to potrebo agitirajte tudi med tistimi, ki se ne zavedajo te dolžnosti, pojdite krepko na delo in zmaga bo na celi črti. Naši slovenski odpadniki se ponašajo s svojim napredkom. Trdijo, da se njih vrste množe, toda komu se imajo zahvaliti, ko svojemu močnemu tisku, ki agitira za njih napačne nazore in ideje med ljudstvom. Torej sovražniki jnaših nazorov in idej poznajo in znajo ceniti moč tiska, kot glavnega agitatorja za njihove jednote itd. In mi katoličani? Naj mi mrzlo gledamo na to sredstvo, na tisk, ki je najpomenljivejši pri vsaki agitaciji? Ali res? Če tako, potem seveda se ni cwfiti, da na naši strani ni tistega napredka, kakor bi moral biti. Toda zapomnimo si. da je to naša lastna krivda, naša lastna malomarnost do svojega lastne- tiska, je tista pregreha, ki se bo nad nami še maščevala, ako ne dvignemo svojih glav sedaj, ko je čas. mogoče zadnji čas da rešimo, kar se še rešiti el romunske kneževine Moldavije, iz katere dobe ima dežela tudi svoje ime., __________w Ko pa se je Rusija razširila Co!en* je bila za prijatelj trogradom po letu 1878. ohladilo in začelo se je nje Romunije na avstrii nemško stran, ki ga je valo seveda posebno kr\. rodstvo romunske kraljev? nastije z nemškimi7 Hoh< lernci. Ko pa se je Z} Francija vedno tesneje z jo, je začela romunska nalna politika omahovati; ^ darjanje latinitete, skupn'e manske preteklosti, je m< romunske generacije vod stran Francije, ki so jo v Bukarešti naravnost oL ti. Tako sta se tvorili dve Črnega morja in se je postoma širila, ob njega severozapadnem obrežju na jug v smeri proti _ sti. kakor so članki "Na straži,"1 Carigradu, je njena pot vodila -tišk! Še enkrat: krepko na delo le celi mesec marec za katoliški Globokar, ki mi je takoj pre-skrbel prenočišče in zraven tudi gostoljubno postregel. Naslednji dan, pa so mi dali svojega sina, ki je šel z menoj, da sva tako našla in obiskala vse slovenske rojake v tej naselbini in mej njimi dosegla krasen vspeh. Ob koncu mojega dopisa najlepše zahvaljujem vse rojake, ki so se tako pridno naročali na katoliške liste tekom mojega a-gitiranja za katoliški tisk v obeh gori omenjenih naselbinah. Zlasti sem pa dolžan zahvale našim marljivim zastopnikom, ki se v resnici veliko trudijo vsak v svojem lokalu za povzdigo in razširjenje katoliškega čtiva. Vsem skupaj še enkrat lepa hvala in Bog plačaj! Leo Mladich, pot. zastop. -o- Barberton, Ohio. — Še eno leto tukaj ne bivajoč župnik cerkve sv. Avguština na Irski župniji Rev. Father Peter J. Clan-cey, je dne 12. febr. na naglo-ma umrl. Zadela ga je srčna kap. Zjutraj je še daroval sv. mašo še ni nič slutil, in po maši se je odpravil, da obišče enega bolnika. Ko se je približal k hišit mu je prišlo slabo in vrnil se je domov. Ko pride domov, se vsede na zofo s katere pa ni več ustal, zadela ga je kap in mu pretrgala nit življenja v 54. letu starosti. Pogreb se je vršil dne 16. febr. ob veliki navzočnosti duhovnikov ki so prihiteli od vseh strani, da spremijo svojega duhovnega sobrata k večnemu počitku. Pogreba se je udeležil tudi clevelandski škof Rt. Rev. Schrembs. Na tej irski župniji je pastiro-val db lanskega leta Rev. Vitus Hribar, naš rojak sedaj župnik v Collirvwoodu na slovenski župniji. — Delavske razmere so pri nas srednje. Delati je treba trdo, kot ponavadi, a zasluži se pa le bolj pičlo. — Na drugih poljih dobro napredujemo, zlasti odkar imamo v naši naselbini svojo lastno cerkev in župnijo. Poprej smo se morali potikati okrog tujcev, sedaj hvala Bogu imamo'svojo cerkev, kjer smo Slovenci gospodarji. Čaka nas sicer še mnogo dela, toda vse bomo dosegli, a-ko bomo delovali složno v ljubezni do eden drugega. Pozdravljam vse naročnike in čitatelje tega lista. Naročnik. -o- Denver, Colo. — Cenjeno u-redmštvo: — Sprejmite v vas lepi list par vrstic od nas iz za-pada Ni sem še dolgo vaš naročnik, a vaš list se mi je zelo priljubil radi svoje odkritosrčnosti, ker pove ocfločno besedo vsakomur brezobzira, kakor jo zasluži. Ker je ravno sedaj določena kampanja za katoliški tisk, vam priloženo pošiljam tudi jaz enega novega naročnika za vaš list Edinost. Obenem bi priporočal vspm zastopnikom po naselbinah, da naj bi se tekom te kampanje malo podvizali za katoliški ^isk. Naj bi se skušalo dobiti v vsaki naselbini par mož, ki ših rojakov brezverstvo, kakor se jih je. Nadalje imamo imenitne pisatelje, pri listu Edinosti, zlasti v osebi Rev. J. C. Smo-dey-a. Njegovi apologetični članki in razlaganje krščanskega nauka so zlata vredni. Zatem zanimivi politični članki Fathra Trunka, ki> nam predstavljajo ljubezen do Slovanstva. Zatem različni sotrudniki iz starega kraja, vse to dela list Edinost najzanimivejši slov. list v Ameriki. Jaz dobivam tudi liste iz starega kraja. Toda naši 1 drugi slovenski listi v Ameriki povečini strižejo vso tvarino iz teh. Zato po originalnosti prekaša Edinost vse druge slovenske liste v Ameriki. Tega mi ne smemo prezreti. Pomagajmo krepko, aa se list razširi in da se ta koristen namen doseže čimpreje. Jaz bom še skušal pridobiti listu kakega novega naročnika, kakor hitro bom prišel v d'otiko z našimi rojaki. Tako naj poizkusi tudi Francijo in z njo zvezano jo, dasi slednje sama ni m; ta struja je hotela osvob< ^ ______antantino pomočjo preti preko Moldavije. Ruski načrt' Transilvanijo, ki je ječala je prvotno bil, pridružiti si te Ogrsko. Druga struja je h dežele, ki so bile dotlej del Tur- .vztrajati na strani nem: čije. brez ozira.na narodnost, po bloka, smatrajoč za prvo in veri pa so bile itak pravoslav-1tudi najlažjo nalogo, , ne. Vrh tega o kaki narodni i- jiti Besarabijo izpod ruske deji takrat sploh še ni bilo go- de. ^1 ! Nadaljni razvoj dogodkov Po zmagoviti vojni s Turčijo znan. Prevladala je frankof se je Rusija leta 1812. razširila ' struja in Romunija seje b< preko Dnjestra s tem, da ji je fa na strani Rusije zoper ce. sultan odstopil Besarabijo, to je ne sile. Ruska revolucija j deželo med Prutom in Dnje-'cer prinesla katastrofo te Strom do dolnje Donave. Rusi nunske politike, toda p so imeli vso Besarabijo v po-|zlom ruske države je prir sesti do leta 1856. ko jih je v.^el Romuniji do ugodnega krimski vojni koalicija v skoro kreta. Avstrofilska Marghi vse Evrope prisilila, da so južni nova vlada je posegla v del dežele zopet vrnili — Tur-j splošne zmede v Rusiji po«, čiji. oziroma Moldaviji. ki se je , lu "sacro egoismo" aktivno v nahajala še pod turško nadob- |grodke, zasedla Besarabijo te lastjo. Med tem pa je nastala ta 1918., dne 11. aprila prokl potom združitve Moldavije in ^ala v Kišinjovu, njenem \ laške nova Romunija. Leta nem mestu, aneksijo dežele i877> do 1878. se je znova od- več nego sto letih se je ločila usoda Besarabije. Rusija ta moldavska provinca k se je vnovič bojevala s Turčijo in pomagala ji je mlada Romunija, ki ji je dovolila prost vsak drugi in prepričan sem, da prehod skozi svoje ozemlje ob-bomo dobili zatem v kratkem |enem pa se pcFrej tudi udeleži-svoj dnevnik. I ia ooeracij s svojimi četami. Ko — Navedem naj še eno novi- se je sklepal sanstefanski mir, co. ki se je prigodila v naši naselbini dne 13. februarja. Rojak Jakob Zampert si je vzel življenje, storil je baje kot se govori samomor s tem, da se je obesil. Kolikor meni znano, je bil po prepričanju naš nasprotnik. Zapeljalo ga je na slaba pota slabo časopisje. Ko je zgubil vero svojih starišev, se je v kratkem vdal pijači, katera ga je dovedla do žalostnega konca. Pisal bi o njem še naprej pa naj zadostuje. Rojakom po naselbinah pa na' bo ta slika nov dokaz, kako silno potrebujemo dobrega poštenega tiska med nami. V nadi, da se bo tekom te kampanje storilo kar največ mogoče za katoliški tisk, pozdravljam vse naročnike in čitatelje tega lepega lista, ki se mi je priljubil najbolj izmed vseh slovenskih listov v Ameriki. J. u. -o- Črenšovci, Prekmurje. — Cenjeni g. urednik: — Naznanjam vam, da vaše liste redno dobivamo in se za nje tudi zelo zanimamo. Kar čudimo se, kako spretno odbijate napade vaših sovražnikov, katerih vem, da ni malo v Ameriki. Poznam jih še iz mojega bivanja v Ameriki. Prejel sem tudi Koledar Ave Maria. Kako krasna knjiga z iz-vanredno lepo vsebino. Vaš koledar je letos najlepši koledar izmed vseh slovenskih letošnjih koledarjev tu pri nas, gotovo pa tudi v Ameriki. Dobivam tudi redno list Ave Maria, katerega tudi z največjo zanimivostjo prebiramo ,ker iz njega rosi duševna jakost. Veseli nas, aa imamo toliko vernih in zavednih bratov Slovencev, tam onkraj morja. si je Rusija izgovorila zase Besarabijo, v zameno pa je dala Rumuniji Donavsko delto in pa Dobrudžo — na turške stroške. Po površini zamenjava za Romune ni bila ravno v škodo, po rodovitnosti pač niso z njo pridobili. Toda Rusi so s tem do^ segli zopet breg dolnje Donave. Romuni pa svoje prirodno pri-morje. Toda v teh časih, zlasti pa ob času prve ruske posesti je bila Besarabija skrajno zapuščena dežela. Skoz njo so skozi stoletja vihrali narodi od vzhoda proti zapadu, od severa proti ju-&u. Vsi so prinašali le škodo, pustošenja in uničevanje, nihče koristi. Skoz njo so naposled rinski deželi . . Vrhovni antante v Parizu je pri; munske aspiracije do B< je spomladi 1. 1920. Rusija pa se doslej Bes ji še ni odrekla. Dokler s dale zmede v Ukrajini in korusi v njej niso imeli pre marveč so se morali boriti njo s Petljurovci in s P( toliko časa niso bili neposr interesirani v Besarabiji, ki soseda Ukrajine. Odkar pa so Rusi neposre gospodar Ukrajine, brez tel ca, odtlej se nahaja besarai problem vedno v ospredju merja med Moskvo in Bul to. Rusi odrekajo Romuniji vico do Besarabije, trdeč, da; se polastili dežele s silo, privoljenja prebivalstva ali proti njemu. Zahtevajo, mu jlh Je veter odnesel. Širok. I "Na, kaj bo zdaj! Za norega Vse se je zakrohotalo uboge- so me spoznali. Ves opikan sem. mu Janezu, ki je zardel do u- SedaJ* Pa še brez hlač! KaJ bodo šes. Neko žensko je še udaril rekli doma na postaji, ko bo prišel, pa ga bodo žandarji zgra- slekel med potjo," pravi orožnikoma sprevodnik. "Popolnoma se mu je zmešalo." "Fant ven!" ukave orožnik. "Saj grem!" "Kje imaš pa hlače LUCKY STRIKE CIGARETTE, Najboljše CIGARETE YSE CENJEN17 ZASTOPNIKE prav uljudno prosimo, dm naj nam blagovolijo takoj vrniti vse preostale Koledarje "Ave Maria." Naročila še ved^o silno prihajaio, a nam so zadnji že davno pošlji. Prosimo vse cenjene zastopnike, da upoštevajo to našo prošnjo. Stvarnik sveta. On je sama mo-'ne bi1o mogoče najti potem bi, da se je začela nad njim krega- b h m ko bo moral stopm iz drost. sama dobrota,' najvišja človeku ne bilo moeoče. da bi, ti in ga zmerjati z nerodno pa- vlaka v samih spodnjih hlačah. ro in pijancem, katerega naj bo Si je mislil. Popraskal se je za sram, da pride tako pijan v ušesi fti bi se ne bal greha, pn- sama krasota, vse lastnosti, ki jih ima v najvišji meri Bog Oče, jih i-' ma tudi Bog Sin. Sovrstniki Jezusa Kristusa, dasi so vid'eli njegove čudeže, dasi so ga imeli za preroka in božjega poslanca, niso spoznali njegovega božanstva. To je razvidno iz odgovora apostolov, ki jih je Jezus vprašal pri Ce-zareji Filipski, kaj mislijo ljudje o njem? (Mat. 16). Ta skrivnost so spoznavali apostoli !e prav slabo do Kristusovega vstajenja oz. do dneva. \o jim je poslal sv. Duha. Na ta dan so spoznali vse v.erske resnice, nikakega dvoma niso imeli več, cla je človek, s katerim so skupno živeli, resnični Sin Boga Očeta, druga oseba Najsvetejše Trojice. Božanstvo Jezusa Kristusa je temeljni nauk naše svete vere. Verujemo ta nauk iz globočine našega srca! Da, Jezus Kristus mogoče, dosegel cilj, za katerega je vst-varjen, namreč čast, poveličevanje božje, zveza z Bogom. To oa se pravi tajiti Božjo dobrot-Hivost in modTost, oziroma ta-iiti Boga samega. Preženite bolečino! Okorelo rame, otrpljena mišica, nateg; jen sklep— vse to spremlja BOLEČINA. Toda vdrgnite nekoliko PA1N-EXPELLERJA na bolečo površino, in bolečina bo h'tro izginila. Pain-ExpeUer in^ bolečina sta si smrtna sovražnika/ Dobite Se danes steklenico pri svojem lekarnarju, 35c. in 70c. Glejte, da bo na zavojčku tvomifika znamka SIDRO. Zavrnit© vse ponaredbo. F. AD. R1CHTER A CO. 104-114 South 4th St. Brooklyn. N. Y. vlak. Janeza je bilo sram, kar je bilo seveda čisto naravno. Mirno se je stisnil v kot in bil vesel, da so potniki kmalu pozabili nanj in dalje med seboj govorili in se zabavali po svoje. Ko se je pa Janez nekoliko pomiril, spomnil se je na svoje a-merikanske matice, katere je i- seksal bi se bil morda prav po kranjsko. Saj morda se je, pa NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom, lyiiateliem in dobrotnikom po državi Minnesota in Michigraiv naznanjamo, da iih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik škatljici za'srajco, kajti. Mr. Leo Mladich. ki je poobla tam se mu je zdelo najbolj var- j ščen pobirati no za nje. mel v ----— —j—, —„ , ... - , scen pobirati naročnino, oelase in sploh vse. kar ie v zvezi z na- „ „ , . . . . i šimi listi Edinost. Ave Mana Seze skrivaj z roko na prostor Glasnik kjer so bile škatljice. Toda o joj, Vsem naročnikom, private-zmečkale so se mu pri padcu. hjem jn dobrotnikom era naitop-Komaj je pa to opazil, ko že za- (leie priporočamo in prosimo vse čuti, da nekaj leze za srajco. "Ojoj! Ušle so! Zakriči in skoči pokonci." V tem, ko je pa prav prisrčno, da mu greio v vseh ozirih na roko pri razširie-niu in aeitaciii za katoliški tisk. .. • , . „ . M - Vsem, ki mu bodo izkazali bo-pritisnil na čebele, ga je pa ze ^ ^ kakoržaokoll nakion,e- ena pičla. ..... Inost se naiprisrčneiše zahvaliu- "Ojoj! je znova zakričal, in jem0 -e y naDrej. vrgel vse zaboje z prtljago na xiskovna druiba Edinost. + * * + * + + * * + * + * + + + + + * * + + + * * * * Nagrade za nove naročnike ta mes. ZA ENEGA CELO-LETNEGA NOVEGA NA-KOLNlKA pošljemo vsakomur, ki ga nam pošlje z naročnino vred, eno izmed sledečih "bu&EDOV SIN" krasna povest izpod peresa pisatelja Jurčiča. "JfKiLiKE PATRA BONAVENTURE," zanimiva povest. "JDVE SLIKI" krasna povest iz pod peresa pisatelja K. Me Škota. ZA DVA NOVA CELO-LETNA NAROČNIKA, pa damo sledeče nagrade: Vse tri gori imenovane knjige, ali pa krasen in pripraven molitvenik "MOJ TOVARIŠ" s zlato obrezo. Kdor bi raje angleški molitvenik mu pošljemo "KEY OF HEAVEN," ki je krasen z zlato obrezo, pripraven za mlade fante in dekleta. ZA PET CELO-LETNIH NAROČNIKOV pa damo vsakomur, ki jih pošlje, krasno knjigo "ŽIVLJENJE SVETNIKOV," ki velja: $4.75. Sedaj pa noge! Zavihajmo rokave in korajžno na delo za novimi naročniki 1 Sedaj imate priliko, da razširite katoliški tisk in poleg tega si zaslužite še krasne darove, ki so razpisani za nove naročnike. (Izpolnite ta kupon in ga pošljite nami) ZA EDINOST, 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Priloženo pošiljam $........ za naročnino...... ........naročnika (kov) za dobo NASLOVI: Ime naročnika.................. Naslov ali (Box):.............. Mesto ................ Država 1 Ime naročnika.................. Naslov ali (Box) .............. Mesto ................ Država * * * * * * * ♦ * * * * * * * * * * * t 4> 4> % VOLITE ZOPET ZA ALDERMANA Dennis A. Horana za ai. ward: DEN&IS A. HORAN je že dolgo časa alderman v našem okraju in ves čas njegovega službovanja kot alderman se je izkazal poštenega moža in si zaslužil s tem vsega priporočila. Volitve so prihodnji torek in volišča bodo odprta od 6. ure zjutraj do 5. ure popoldne. Vsi pojdite in volite za aldermana v 21. wardu Dennis A* Horana. Zopet smo pripravljeni ni Vam postreči z najboljšim kuhinjskim pohištvom. Vsem se naj-topleje priporočamo pri nakupovanju kuhinjskih potrebščin. V zalogi i-mam vsakovrstne kozarce, kotljev, krožnikov, skled, žlic in vilic in sploh vse, kar potrebujete v Vaših kuhinjah. Naše blago je vedno zanesljivo in po najnižji c^ni. Ako potrebujete kaj takega , pohištva obrnite se na našega Mr. Joseph Kamen, kateri je Vam vedno na razpolago s postrežbo in z njim se lahko pomenite v Vašem lastnem jeziku. BENJ. EICHHOLZER 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA "EDINOST" "Polno polje Turkov je videl Rajavec; bilo jih je kakor listja in trave. Kakor še nikoli, tako oboroženi in tako divji so prihrumeli v deželo. Komaj so vzplamteli kresovi na Maclju in na domačih hribih, komaj so se domislili ljudje,* da preti nevarnost, in se bo treba pripraviti na odpor in boj, jih je bila že vsa dežela polna. Grozno, kakor še nikoli poprej, so gospodarili in divjali. Vsepovsod krik, jok in stok, žvenket orožja, prošnje, molitve in kletvice vsepovprek; zdihi ranjenih in umirajočih vsepov-sodi. Vsa dežela je bila ena samo veliko ognjeno in krvavo morje. Tedaj zagleda Rajavec kakor nekdaj Janez Evangelist v skrivnem razodenju — blestečo vojsko, trtime nebeške, ki bliskoma švignejo z visočin. Veliki angel j Mihael jih vodi in jim zapoveduje. Dol od Ptujske Gore, kjer edino je ostala cerkev Matere Božje nepoškodovana, ker je Bog svetišče Porodnice e-dinorojenega svojega Sina zavil v črne oblake, da je pesjani niso videli, dasi so jezdili tik mimo nje — dol od te gore se bojna truma razvrsti. Vojvoda nebeški Mihael, v eni roki z gorečim mečem, v drugi s plapolajočo zastavo, na kateri je bila slika Matere Božje, groze nevernikov, da znamenje za boj. In padale so turške glave kakor trava, ko krepak kosec zavihti novobrušeno koso . . "O Bog, pošlji nam sv. Mihaela, junaka nebeškega! Vso nebeško vojsko s Kraljico vojnih trur nam pošlji na pomoč!" • Tako je predla domišljija pripovedovalcev nove zgodbe; tako je slikala nove prizore; tako je povečevala, olepševala, ožar-jala z glorijolo upanja veliko grozo vseh src. Ljudstvo se je spominjalo let 1623.—1625., ko je neusmiljeno in strašno udarila •šiba jeze božje deželo, posebno Ptuj. In vse je drhtelo v tesnem pričakovanju in je molilo v nemirnem zaupanju. Drugi so pripovedovali drugače. Govorili so o jezdecu, ki je z gorečim mečem sekal na vse štiri strani sveta. Kamor je švignil meč, je kri pordečila nebo in zemljo, da so je bili polni potoki in reke. 0Vojska bo! Kaj bi še govorili! Turek pride!« Tretji spet drugače. "Nebo je videl Rajavec odprto. Kri je škropila izpred prestola bdžjega in je padala na zemljo, kakor se sipljejo ob lepem dnevu z neba valovi solnčne svetlobe." Hladna groza se je ovijala src. Berač Sirek, ki je kakor deseti brat romal po Ptujskem Polju, počez in podolgem, in se je razgovoril z vsakim, kogar je srečal ali dohitel, kogar je našel v hiši ali na polju, je baje spet drugače. Od koga je slišal novico v ti obliki, ali si jo je v mislih in v domišljiji sam tako priredil — kdo bi to dognal! Tudi nihče ni o tem povpraševal. "Križ je videl Rajavec, stoječ sredi polja, ki se je neba dotikal. Na križu je visel Sin Božji, Gospod Jezus, nag, ves razbi-čan, ves opljuvan kakor nekdaj na Golgoti. Iz peterih ran mu je vrela sveta rešnja kri in se je razlivala v potokih po zemlji. Po-vodenj, ko Drava izstopi je malenkost proti temu morju, ki je valovilo po polju . . . Ko-je prihitel Rajavec ves zbegan in upehan domov, je imel čevlje do kolen okrvavljene. Vsi domači so videli kri. A ponoči je izginila; zjutraj ji ni bilo več sledu." In berač, prevzet od groze, je sklonil plešasto glavo; glasno je trkal na prsi in je bolestno, v globoki skušenosti ječal: "Naši grehi Kristusa Gospoda spet križajo. Mnogo obilneje teče dandanašnji presveta rešnja kri Njegova zaradi naših grehov, nego je tekla na Kalvariji ... O Jezus, kaj bode z nami? Prizanesi, usmiljeni Jezus . . Berača je posnemal v drznih razlagah prikazni in v duhu spokornosti krojač in muzikant Martinek Mlakar, daleč na okoli znan veseljak in šaljivec. Nenadoma mu je prišlo spoznanje, ko VSO ODPRAVO nD GLAYE DO NOG si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše ,dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J- J. DY0RAK & CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. je poslušal v gostilni pri Brodnjaku čudežne pripovedi pivcev, med katerimi je bil najglasnejši berač Sirek, ne samo najglasnejši razlagalec čudežnih znamenj, ampak tudi najglasnejši klic car na pokoro. Izpočetka se je Martinek živo udeleževal govora in prerekanja. A kmalu je utihnil in se zamislil. Hipoma pa vstane, gre molče iz sobe, poklekne pred krčmo sredi ceste v blato, sname klobuk z glave in glasno zaprosi: "Usmiljenje, o Jezus, usmiljenje"! - Tak je bil začetekgkrojačevega spreobrnjenja. Ljudje so se čudom čudili. — "Prijela se ga je bolezen pijancev!" — sO rekali nekateri. Drugi so sodili mileje: "Spet je zahrepenel po popolnosti kakor že večkrat." — Ker bilo je znano, da se je lotevalo Martinka nekajkrati v letu tako hrepenenje po samoti in po spokornem življenju, potem ko je po tedne pre-veseljačil, prepil in prepel v gostilnicah. Tedaj je hodil s poveše-no glavo po vasi. Dolge dneve je preklečal v cerkvi; proti večeru pa je prihajal redno v župnišče, da je razodel staremu župniku svoj namen; pustiti hoče pitje in petje, muziko in plese; zapustiti hoče ženo in- otroke in jih izročiti varstvu božjemu ; sam pa se poda v divje gozdove Rogaške Gore, da tam živi v najhujši spokornosti, od samih koreninic in vode kakor veliki spokornik Janez Krstnik. — A šel ni nikoli, pač pa je čez nekaj dni spet sedel pri Brodnjaku ob bokalu. "Ali ga je spet prijelo?" — so se povpraševali ljudje. Čudili pa so se vsi, ko je ostal v spokornosti stanoviten. "Zdaj pa res pride nesreča, ker celo Martinek pokoro dlela." Še žena Mica se ni mogla načuditi. Je li to res njen mož, ( ki igra z otrokoma tako prisrčno in ljubeznjivo, kakor bi bil sam otrok? Ki vQljno opravi vsako delo, ako ga le z besedico poprosi. mu le namigne? Ki je kupil pri tkalcu platna, da sešije otrokoma obleko — moral bi jo sicer že jeseni, ker v zimi sta hudo prezebala; a vsekakor dobro in blago voljo je zdaj pokazal. Tudi od soselov je sprejel razna naročila, in glej, resno in vestno se je lotil dela. Je li to res oni veseljak in nikdar ugnani šaljivec Martinek, ta resni in pobožni mož, ki zvečer prekleči dolge ure pred staro mizo, oči nepremično vpirajoč v začrnelo razpelo* v kotu, in moli, da še stari župnik ne lepše in gorečnejše? Je li to njen mož, oni nemirni klatež, drugi Kurent, ki pozna zdaj le pot v cerkev? Je li to njen mož, ki zdihne ponoči neštetokrat v spanju in ko se napol zdrami iz težkih sanj: "O Jezus, usmili se nas! O Bog, od'pusti nam!" — Je li to njen mož, ki niti enkrat na dan ne zaide k Brodnjaku? Je li to njen mož, ki govori z njo tako resno, a obenem prijazno in ljubeče kakor komaj v dneh po poroki? Kako je vendar sicer govoril, ko je noč in dan posedal po krčmah in je zapeljeval s svojim govorjenjem še druge v pijančevanje, v razbrzdanost in greh ? Kako je govoril z njo. ko ga je obupana in nesrečna hodila iskat in ga prosit, naj gre domov? SOL PROTI OGLJENEMU:Federalni rudarsk!urad'ka - —■1 ga eksperimenti so v PRAHU. ogljenega prahu john Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. 38 DOMAČE PIVO! i Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: "HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street, CHICAGO, ILL. PREJELI SMO > tudi nekaj vezanih letnikov "VRTCA" in "AN-GELJČKA", krasna lista za slovensko mladino, ki sta bogato ilustrovana z lepimi slikami. Stariši naročite Vaši mladini te lepe knjige. Hvaležni Vam bodo, ko bodo prebrali prelepe povestice, katerih si žele, in katere so nalašč za nje prirejene. Vezan letnik "VRTCA" stane s poštnino: 75 centov. Vezan letnik "ANGELJČKA" stane s poštnino: 55 centov. Oba skupaj pa staneta: $1.20. Denarno vrednost je poslati v znamkam ali Money orderu. » EDINOST PUBLISHING CO. 1849 West 22nd Street, Chicago, III. ®®®®®®®®®®®®®0®0®®0®0®®®®®®®g( X 4.4.4,4.4,4.4.4.4.+4,+4.4,4,4, j.+4.4.+„ v * $ Dolžnost Slovencev v Chicago J * + * * * * * * * * + * + je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilq, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila iri vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRL CO. JOHN ČERNOVICH, lastnik. * 255 W. 31st Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. * * * * * * * * * * * zadnj desetletju največ doprinesli spoznavanja vzrokov eksplo in načinov, kako naj se preprečijo, vodi te poskuse v svojem eksperimentalnem premogovniku v Bruceton, Pa. Gre sedaj namreč za poskuse, ki naj določijo vrednost soli za preprečitev eksplozij vsled ogljenega prahu. Hočejo dognati, da-li sol privaja zadosti mokrote k suhemu prahu, da bi bila odstranjena vsaka nevarnost eksplozije. — NAROČITE LIST EDINOST VAŠIM DOMAČIM V STARO DOMOVINO! tr^H/ iL.it/ .it/utV\ii/ mu h f u,-, ti.I, »It fans, Pristnost (coal dust) v premogovnikih vsebuje — kakor znano — strašno nevarnost. Dognano je, da je ogljeni prah sam na sebi ja-ko nevarno razstrelivo in da vse velike eksplozije v premogovnikih je pripisati prisotnosti ogljenega prahu. Ko je prah suh, zadostuje, da se v kakem kotu vname malo plina (fire-damp), ali da se podkop razstreli ali da se kje zaiskri v električnem kablu, pa se zrak v rovu pretrese, ogljeni prah se zavali v zrak in vname, in se začetna eksplozija razprostre bliskoma po vsem premogovniku. Ogljikokisikovi plini .(after-damp) pa, ki nastanejo po tej eksploziji, zadušijo in ubijejo tudi tam, kamor plamen in sila eksplozije ni prodrla. Da se prepreči velike eksplozije v premogovnikih, treba torej odpraviti nevarnost, ki pre- 1439 W. 18th ti od prisotnosti ogljenega prahu. Našla sta se dva uspešna načina. Prvi način obstoja v tem, da se prah dodobra zmoči, taka da ne ostane nič suhega prahu v jami in prah postane blato. S tem je odstranjena nevarnost, da bi se prah zavalil v zrak vsled kakega zračnega pretresa. Ravno ti viseči oblaki ogljenega prahu tvorijo nevarnost, kajti1 dovoljujejo, da plamen skoči bliskoma od prašla do praška. Druga metoda obstoja v tem, da se ogljeni prah oškropi s kamenim, apnenim ali drugim ne-vnetljjvem prahom, tako da eksplozija ne more preskočiti od praška do praška, tudi če raz-strelba ali trčenje vozov toliko raztrese zrak, da se privzdigne oblak prahu. Obe metodi sta uspešni. Zmo-čenje prahu ima le to napako, da ga je treba ponavljati vsak dan in to prav do dobra. Sedaj pa poskušajo s tretjo metodo, i SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST NenreceK Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO^ IZPLAČILA J. KOSMACH 1804 w. 22nd St. Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ-TA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. pokladam stenski papir. Naiboliše delo. najnižje cene. Roiaki obrnite se vselei na svoieea roiaka! v ameriških dolarjih še vedno izvršujemo v zasedenem ozemlju v Italiji. Nemški Avstrifi in drugod. V Tucoslaviii je začasno nemogoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to sedaj izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar oa potnikom, ki rabijo dolarje na pot preskrbimo dolarje. Dolarske čeke pa še vedno lahko izdajamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v jugoslovanske krone. Za dolarske pošiljatve rača^ namo sledeče pristojbine: da Si ^.00 po qo centov. — od $1^.00 do $^0.00 po 7; centov, — od S^o.oo do Sso.oo po $1.00. za izplačila, ki presegajo $^0.00 računamo 1 cent in pol od dolarja. ali po Si.qo od sto dolar-iev. H tem pristojbinam ie še nridiati za vsako posamezna nino. oošiliatev 1 ^ centov za oo?t- BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. I List Edinost I * * * * * * * * * * + + + * e» * + * * je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne sl«v. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker ▼ njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU '•EDINOSTI* USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj! NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se oajtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, pfedno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi! Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite J>ri nasi i,-i,- % TISKOVNA DR. 'EDINOST' % 1849 W. 22nd Street Chicago. 111. Phone: Canal 0098.