GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE "E L K R O J" MOZIRJE Številka 2 Leto 1981 Glavni in odgovorni urednik: Vera Pečnik Naklada: 650 izvodov Tisk: Grafika Prevalje S sklepom št. 421-1/72 z dne 13. 1. 1977 oproščeno plačila prometnega davka. Ob dnevu žena v Elkroju Celotna zgodovina človeštva do socializma je zgodovina izkoriščanja neposrednih proizvajalcev. Besedo proizvajalec pa bi morali pisati z veliko začetnico. To pa velja tembolj za žensko-proizvajalko. Zelo daleč smo še od osvoboditve dela, vendar bližje kot katerakoli družba na svetu. Naš družbeno politični sistem samoupravnega osocializma je sistem, ki pelje k cilju osvoboditve dela in osvoboditve delavca. Na poti osvobajanja dela smo po socialistični revoluciji naredili veliko in več kot katerakoli družba na svetu. V tem revolucionarnem procesu osvobajanja dela se je bistveno spremenil položaj delavskega razreda v Jugoslaviji, ki je imela v celotnem razvojnem obdobju zelo hiter gospodarski razvoj. Gospodarski razvoj pa je poleg socialističnih samoupravnih odnosov eden izmed bistvenih pogojev za osvobajanje dela. V Jugoslaviji se je torej položaj delovnega človeka bistveno spremenil. Ta ugotovitev pa velja tem bolj za družbenoekonomski položaj žensk, ki so bile do včeraj v zelo podrejenem položaju, danes pa imate vsaj pri delu in pravicah, ki izhajajo iz dela enakopraven položaj z moškimi. Če veljajo te ugotovitve za Jugoslavijo potem veljajo tembolj za SR Slovenijo kjer je celotna ženska populacija zaposlena. Tudi na področju občine Mozirje smo dosegli pomembne uspehe saj imamo posebno zadnjih deset let zelo hiter gospodarski razvoj. K temu razvoju pa je doprinesel tudi Elkroj in njegove delavke pomemben delež. Začeli smo novo srednjeročno obdobje, ki bo težje kot so bila dosedanja. Bojujejo se za drugačno kvaliteto razvoja, ki bo še boi j utrdila položaj delovnega človeka in njegovo socialno varnost. K temu boju, ki ga bijemo v Jugoslaviji, pravimo stabilizacija, moramo v sleher- ni celici naše družbe nekaj oziroma kar največ prispevati. Tega se moramo zavedati tudi delavci v Elkroju zato načrtujemo: — za leto 1981. kar za 10 % večjo proizvodnjo kot leto poprej; — celotno povečanje proizvodnje bomo izvozili in tako povečali izvoz za preko 100 %>; — modernizacijo EIkroja kar bo bistveno prispevalo k produktivnosti deta; — ustanovitev temeljnih organizacij in združitev s TOZD Konfekcija Šoštanj, kar bo nam omogočilo še boljše samoupravne odnose pa tudi večjo proizvodnjo in izvoz; — in če bomo vse to dosegli, tudi večje osebne dohodke v skladu z rastjo dohodka. Mogoče je malo neobičajno, da ob vašem prazniku govorimo samo o delu. Vendar druženi trenutek ni tak, da bi smeli biti preveliki optimisti. Tudi ob praznikih kot je 8. marec moramo biti čimbolj realni. Sicer pa kaj pa je na svetu bolj realnega kot je delo. Živeti je možno le od rezultatov dela, naj lepše pa je živeti od rezultatov lastnega dela. V E /kroju moramo delati, tako, da bomo lahko vedno prepričani, da živimo od rezultatov lastnega dela. Ob 8. marcu Dnevu žena prejmite delavke Elkroja naše najiskrenejše čestitke v prepričanju, da boste z vašim delom v naslednjem obdobju spremenile podobo Elkroja tako v tehničnem kot družbeno ekonomskem smislu. Direktor Ivan Kramer, dipl. oec. NA KRATKO - POSLOVNI CILJI ZA LETO 1981 V DELU IN SLOGI JE MOČ Osnova letnega načrta za leto 1981. je srednjeročni plan 1981 — 1985, zvezni in republiški zakon o planiranju, zakon o združenem delu, resolucija za leto 1981 ter naši samoupravni splošni akti. Po statusnih in organizacijskih spremembah načrtujemo rebalans plana, saj mora vsaka temeljna organizacija postati temeljna osnova planiranja. Vse proizvodne kapacitete bodo tudi letošnje leto usmerjene v proizvodnjo vseh vrst hlač. Osnovni proizvodni program se kljub združitvi s Šoštanjem ne bo menjal. Načrtujemo izdelavo zahtevnejših artiklov in v fizičnem obsegu 100 % povečanje izvoza, zato bodo časi izdelave daljši in načrtujemo samo 13 % več izdelanih gotovih proizvodov kot leto poprej. Izvoz še vedno načrtujemo predvsem v obliki storitvene dejavnosti. Posebne aktivnosti načrtujemo na področju analize kupcev in posameznih prodajnih območij zaradi la snejša uvedbe novih, proizvodno, izvozno in prodajno zanimivih in akumulativnih proizvodnih programov. Nagrajevanje po delu mora dobiti v tem letu svojo veljavo, delitev osebnih dohodkov pa moramo približati stvarnosti, kar nam narekuje tudi sprejeti družbeni dogovor. Individualna učinkovitost, kvaliteta dela, gospodarnost, učinkovitost delovnih skupin itd. morajo postati osnovne kategorije nagrajevanja po delu. Vsi vodje sektorjev morajo pristopiti k izdelavi operativnih planov delovnih nalog v svojem sektorju, saj bomo le tako prišli do realnih osnov za izračun uspešnosti posameznih izvajalcev del in delovnih nalog in do izračuna posameznih kriterijev. Del proizvodnega programa nam bodo še v vedno izdelovali kooperanti. Iz strukture količinskega načrta sledi, da bomo izdelali in prodali v letu 1981 naslednje: 45 % moških hlač ali 398.000 komad. 20 % fantovskih hlač ali 177.000 kom. 11 % ženskih hlač ali 97.000 komad. 9% dekliških hlač ali 80.000 komad. 15 % otroških hlač ali 133.000 komad. Od tega bomo naredili v Elkroju 590.000 komadov, v Šoštanju 200.000 komadov, ostalo pa nam bodo Izdelali kooperanti, prodaja pa se bo vršila na istih prodajnih območjih kot doslej. In kako, ter koliko bomo v letu 1981. dosegli celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka ter kakšna bo delitev? Glavni vir pridobivanja celotnega prihodka je prodaja proizvodov na domačem trgu, ki se izračuna na osnovi planiranih neto prodajnih cen. Druga važnejša postavka so prihodki iz prodaje na tujem trgu, ki bo vrednostno večja za 150 % kot v letu 1981, del celotnega prihodka pa predstavljajo tudi prihodki iz udeležbe na skupnih sredstvih in delu, prihodki iz dotacij, obresti, kompenzacij itd. Za leto 1981. načrtujemo 522.046.470 din celotnega prihodka; ko od njega odštejemo vsa porabljena sredstva, dobimo najvažnejšo kategorijo DOHODEK, ki ga načrtujemo v višini 196.842.750 din in je glavna kategorija vseh delitvenih razmerij. Od njega odštejemo vse prispevke in davke ter obveznosti po sporazumih in amortizacijo nad predpisano stopnjo ter pridemo do čistega dohodka v načrtovani višini 140.979.600 din. Tega pa razdelimo na: 1. bruto osebne dohodke v višini 74.121.617 din; masa sredstev za osebne dohodke je prilagojena zahtevam Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. Ostala sredstva razdelimo na sredstva za stanovanjsko izgradnjo, sklad skupne porabe, rezervni ter poslovni sklad. Iz izračunane mase osebnih dohodkov smo izračunali plansko ceno najenostavnejšega dela in se določi v vrednosti 33,50 din. Druga važnejša kategorija za izračun osebnega dohodka je izračun vrednosti elementa A za izračun sredstev iz minulega dela in za posameznika znaša 9,00 din. Načrt izobraževanja daje prioriteto tistim delavcem ki opravljajo delovne naloge, ki so najvažnejšega pomena za razvoj in začrtano poslovno politiko delovne organizacije. Kadrovski načrt pa je le začasen,saj bo prišlo po reorganizaciji in statusnih spremembah do bistvenih sprememb. Na kratko bi še omenila, da je poudarek v sprejetem planu dan informativni dejavnosti, družbenemu standardu ter ljudski obrambi ter družbeni samozaščiti. Stroški, na katere lahko posamezniki bistveno vplivajo so razdeljeni po stroškovnih nosilcih in po sektorjih, posebno mesto pa zavzemajo stroški, ki so z zakonom omejeni in sicer: reprezentanca, kilometrina, dnevnice, ekonomska propaganda, pogodbe o delu, avtorski honorarji. O investicijah pa toliko: a) načrtujemo jih v višini 71.500.000 din in sicer: — toplovod, oziroma priključitev na tehnološko paro iz G LINA v vrednostno 3.000.000 din, viseči transport v proizvodni hali in v skladišču v vrednosti 24.000.000 din, strojni park 9.000.000 din, pralnica za jeans program v vrednosti 5.000.000 din, sovlaganja 30.000.000 din ter pod razno 500.000 din. Naši cilji so visoki, toda ne tako zahtevni, da ne bi bili dosegljivi. Zato načrtujemo stabilizacijsko obnašanje na vseh področjih, motiviranost za delo, da bo vsak po svojih močeh in znanju prispeval k realizaciji plana, da bo vsak zaposlen vedel, da ga potrebujemo, da je njegovo delo cenjeno. Toliko na kratko o tem, kaj načrtujemo. Na vseh zaposlenih pa je naloga, da to tudi dosežemo. Vera Pečnik ZAKLJUČILI SMO LETO 1980 Poslovno leto 1981 je značilno po stabilizacijskih prizadevanjih v celotni družbi. V naši DO seje to odrazilo predvsem v oteženi nabavi osnovnih surovin, repromateriala in uvozu opreme. Niso bili redki slučaji, da so proizvajalci osnovnih surovin in trgovske OZD zahtevale od nas slovlaganje investicijskih sredstev in združevanje deviznih pravic. Zaradi težav pri uvozu opreme nismo uresničili vsega, kar smo planirali za leto 1980, kljub temu pa smo tudi na investicijskem področju dosegli določene uspehe, kamor lahko štejemo: — dokončanje nove hale s klimatskimi napravami in notranjim transportom v vrednosti din 20.363.037,00 industrijsko prodajalno, knjižnico in učil- nico 3.402.319,00 din in ureditev okolice. Vse tisto, kar nismo uspeli uresničiti v letu 1980, ostaja kot prioritetna naloga za leto 1981 in sicer: a) nabava strojne opreme v vrednosti cca 12.000.000,00 din b) avtomatski transport v šivalnici, likalnici in skladišču gotovih izdelkov cca 12.000.000,00 din K temu moramo dodati prioritetno nalogo v letu 1 981 tudi energetsko povezavo z GLIN—om Nazarje v znesku cca 3.000.000,00 din. Kljub težavam na nabavnem trgu je bila Elkrojeva proizvodnja vseskozi neo-grožena; zaradi tega in zaradi zadovoljive delovne discipline smo povečali fizični obseg proizvodnje za 5,2 % in sicer: 31/12-1979 31/12-1980 indeks domači trg 502.957 450.712 89,6 izvoz 73.669 97.598 132,5 kooperanti 331.356 407.012 122,8 Skupaj 907.982 955.322 105,2 V letu 1980 smo zaposlili v povprečju po vkalkuliranih urah za 11 % več delavcev kot leto poprej in sicer samo delavce v neposredni proizvodnji. Zaradi tega in zaradi neenakomernega izplačevanja osebnih dohodkov v letu 1979 smo bili med letom kršitelji Družbenega dogovora o razporejanju dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke, česar si v letu 1981 ne smemo dovoliti. Celotni prihodek je v letu 1980 za 9 % višji od planiranega in kar za 46 % višji, kot v enakem razdobju 1979. Ker so bila porabljena sredstva 14 % višja od planiranih in kar za 57 % višja kot v letu 1979 je DOHODEK dosežen z 99 % v primerjavi s planom in za 29 % višji kot v letu 1979. Ker je masa osebnih dohodkov dosežena z indeksom 99 v primerjavi s planom in pa 26 % večja kot leto poprej, nismo bili ob koncu leta kršitelj Družbenega dogovora, ker nam je IS SO Mozirje priznal povečanje mase BOD za 6 % zaradi povečanega števila produktivnih delavcev in izpada dela dohodka zaradi priučevanja. V letu 1979 smo namenili 44,7 % od dohodka za osebne dohodke, v letu 1980 pa 43,9 %. V sklade pa smo namenili 16 % več kot leto poprej. Povečali so se tudi prispevki in davki iz dohodka in sicer kar za 58 %, kar je bistveno vplivalo na višino izločitev v sklade. Med pomembnejše uspehe v letu 1980 moramo šteti tudi priključitev TOZD Konfekcija Šoštanj k naši delovni organizaciji. Ta združitev je prav gotovo v velikem ekonomskem interesu obeh kolektivov, saj se bo bistveno izboljšalo relativno razmerje med režijskimi in proizvodnimi delavci. TOZD Konfekcija Šoštanj bomo uspo-bili za kvalitetno proizvodnjo fantovskih in dekliških hlač jeans izdelave in celotne naše kolekcije otroškega programa. Čim bodo kapacitete v Šoštanju usposobljene, bomo 20 % le-teh prodali v izvoz. Ker delavci Elkroja v Mozirju niso sprejeli predlaganih splošnih aktov, ki so po potrebni za registracijo, ostaja to naša skupna, zelo pomembna naloga v I. četrtletju leta 1981. Za to nalogo se morajo močno angažirati družbenopolitične organizacije, vodilni in drugi delavci Elkroja. Uspehi leta 1980 so sicer še ugodni, vendar nas porast porabljenih sredstev opozarja, da moramo delati in trošiti v letu 1981 še bolj disciplinirano kot smo to delali doslej. To pomeni, da moramo striktno spoštovati napisana pravila in plane delovne organizacije. Naše delo in delo družbenopolitičnih organizacij naj bo v bodoče usmerjeno v prvi vrsti v naše notranje probleme (in (intenzivnost dela, produktivnost dela, delovna disciplina, kvaliteta). Vsi skupaj moramo razvijati zavest pripadnosti Elkroju in delati tako, da bomo lahko na svoje delo ponosni. Ivan Kramer, dipl. oec. Obračun osebnega dohodka Kako si obračunamo osebni dohodek ? Da bi si lahko vsak izmed vas obračunal svoj mesečni osebni dohodek na osnovi vloženega tekočega dela in na osnovi minulega dela vam bomo v kratkih navodilih pojasnili obračun: Osebni dohodek se vsakemu posameznemu izvajalcu delovnih nalog obračuna kot akontacija vsakega 15. v mesecu na osnovi: a) opravljenega delovnega časa b) vrednosti najenostavnejšega dela, ki je za leto 1981 — 33,50 din c) Multiplikatorja, to je faktorja, ki nam pove za kolikokrat je posamezno delo oz. delovna naloga kvalitetnejša od enostavnega dela. Sestavljanje iz dveh delov: A) Prvi del je faktor sestavljenosti to je delavčeva usposobljenost (umska in telesna sposobnost, znanja in spretnosti), kije potrebna za opravljanje določenih del in nalog. B) Drugi del predstavlja analitična ocena, kije sestavljena iz sledečih kriterijev: — izobrazba — delovne izkušnje — samostojnost in iznajdljivost — telesna okretnost — ekonomska odgovornost — odgovornost za delo drugih — odgovornost za varnost drugih — živčni napor — umski napor — telesni napor — vpliv okolice — sodelovanje — usmerjanje D) Stimulativnega dela: Ss— to je stimulacija, ki izhaja iz uspeha, učinka delovnih skupin-dosežen procent norme S-to je stimulativni del, ki izhaja iz FORMULA ZA IZRAČUN BRUTO MASE OSEBNEGA DOHODKA: uspeha delovne organizacije-dohod-ka, ki se ugotavlja tromesečno Sb-to je dodatek, ki znaša 5 % na katerega je upravičen, vsak posameznik, ki v mesečnem obdobju ni bil odsoten z dela zaradi bolniških izostankov, nege družinskih članov ali neopravičenih izostankov E) Minulega dela, ki si ga izračunate tako, da 9.-din pomnožite s točkami iz tabele 1,33 člena pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe. Število točk je odvisno od delovne dobe in od težavnosti pretežne delovne naloge, ki jo opravljate. BOD = 182 x N xMx (Ss + s + Sb) + MD / / \ \ ^_________________________________, 182 ur 33,50 npr. 1,606 108%+105% + 9.-din x 24 točlV IZRAČUN: N = cena najenostavnejšega dela = BOD= 182 x Nx M x (Ss + StSb) + MD 33,50 din 182 ur = število opravljenih ur M = multiplikator = npr. 1,606 Ss = dosežena mesečna učinkovitost skupin, je npr.: 8 % Sb = dodatek = 5 % MD = 9.din x št. točk, glede na delovno dobo in pretežno del. nalogo, ki jo opravljate-tabela 1,33. člen pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe Razmišljanje ob 8. marcu-dnevu žena Živimo v socialistični Jugoslaviji, kjer imamo vso enakopravnost lepo zapisano. Da, res smo enakopravne v primerjavi z ženami v državah, kjer se borijo za osnovne pravice, saj niso za enako delo z možmi enako plačane, nimajo volilne pravice, niti ne morejo sodelovati v predstavniških in političnih telesih. Toda, ali smo enakopravne tudi v življenju, v vsakdanjiku življenja in dela ? Ali ni enakopravnost prinesla dodatne obremenitve ženi, ki se zaveda, da poleg dela doma in rojevanja otrok ostaja še en del življenja, ki je mnogokrat "rezervirano" le za moške ? Mogoče se marsikatera med nami 8. marca sprašuje, le zakaj se vsi tako trudijo ta dan, saj ima vendar leto 365 dni. In kaj je ostalih 364 dni ? Res se marsikatera žena zadovolji s tem, da le ta dan delajo možje, da nam kosilo pripravi nekdo drug, da varstvo otroka zvečer prevzame mož in, ko je konec dneva in se rodi 9. marec se zbudimo v novem, žalostnem vsakdanjiku, mogoče s kljuvajočo bolečino v glavi zaradi zaužite pijače in preobloženega želodca in z mislimi na delo, ki ga moramo postoriti danes, ker smo ga včeraj zanemarjale. In zakaj potrebujemo ta dan ? Mislim, da ne zaradi jedi in pijače, nikakor ne zaradi daril, temveč zato, da napravimo obračun same s seboj, če smo naredile, ustvarile in dale od sebe tisto, kar smo želele, pričakovale. Ali smo enakopravne ali je to žal le lepa beseda za katero se skriva toliko nesreče in bolečine, ko se pričnemo meriti z nasprotnim spolom ? Če še toliko delamo in se trudimo, pa se vendar ponovno pojavi ta vražji "zakaj"? Zato drage žene, matere, dekleta — ne prodajmo se. Zavedajmo se, da mi rojevamo otroke, na naših ramenih je vzgoja otrok, zato jih vzgajajmo tako, da bo BOD= 182 x 33,50 x 1,606 = 9.791,78 x 113%(8%+5%=13%) = 11.064,71 BOD= 11.064,71 + min. delo (9,—x npr. 24 = 216.-) BOD= 11.064,71 + 216,00 = 11.280,71 Od bruto osebnega dohodka moramo poravnati prispevke, ki se obračunavajo iz osebnega dohodka in znašajo 27,05 % (100.00 %—27,05 % =72,95 % NETO OSEBNI DOHODEK: 11.280,71 x 72,95 = 8.229,27 din Tod Darinka Kolenc TO JE DOVOLJ ! punčka enaka fantku in kasneje žena enaka možu. Zavedajmo se, da je delitev dela enaka za oba spola, da je vsako delo enako vredno in da ni moških in ženskih del — obstoja le delo. Mogoče bo našim otrokom bolje — mogoče bodo naše hčere dosegle to, kar nam ni dano. Tudi mi bi bile rade družbenopolitično aktivne, uspešne in spoštovane doma in v službi; prosta v popoldanskih in večernih urah. Toda, kako ? Popoldan se moramo posvetiti otroku, ki dela nalogo, otroku, ki mu moramo po mnenju psihologov posvetiti veliko časa. Nato je pranje, likanje, skrbeti moramo za finančni in materialni položaj celotnega gospodinjstva. Kaj pa vrt ? Tudi tega ne smemo zanemariti, nato zboli otrok, ki ponoči ne spi, čaka nas šivanje raztrganih obleke naših nadobudnežev, čiščenje obleke možu, ki jo je popackal na poslovnem kosilu, zdravljenje vseh ran, ki so nastale "v boju" na dvorišču med kavboji in Indijanci in še in še. In kje je še naš prosti čas in aktivno udejstvovanje in izobraževanje ? Tu, na tem področju si moramo izboriti delitev dela, da bomo tudi me imele čas za sejo, da bomo tudi me prišle v topel, pospravljen dom, da bo otrok imel napisano in prekontrolirano nalogo, če se bo naše delo zavleklo v pozne popoldanske ali večerne ure. Kaj pa v službi ? Ali je naše delo res priznano, ali imamo možnosti, da posegamo za enakimi delovnimi nalogami kot naši kolegi ? Razmislimo o tem do prihodnjega 8. marca, da bomo ponovno delale obračun in ugotovile, da smo le nekaj dosegle, da je naš trud bil poplačan. OB DNEVU ŽENA PA VSEM ISKRENE ČESTITKE IN VELIKO DELOVNIH USPEHOV. Urednica in uredniški odbor VSAKO LETO SMO VEČJI Delovna organizacija ELKROJ Mozirje je bila ustanovljena 12. maja 1947 leta z odočbo št. 1214-47 tokratnega ljudskega odbora kot obrtno-storitvena delavnica pod nazivom Krojaštvo in šiviljstvo Mozirje; pod tem imenom je poslovala do leta 1959. Do takrat je bilo zaposlenih pet delavcev. Izdelovali so predvsem obleke po meri. 1959 leta se je Krojaštvo in šiviljstvo preimenovalo v Elkroj, proizvodnjo modne konfekcije Mozirje. To spremembo so zaznamovali v registru gospodarskih organizacij pri Okrožnem sodišču v Celju pod številko Fi 425 /59 dne 30. julija 1959. Registrirani so bili za izdelavo in popravilo moških in ženskih oblek. Zaposlenih je bilo sedem delavcev. Po letu 1959 seje začela uveljavljati serijska proizvodnja. Število zaposlenih je naraščalo, kosovna proizvodnja je bila dokončno ukinjena v letu 1967. Razvijajoča se proizvodna dejavnost je zahtevala pričetek gradnje novih proizvodnih in poslovnih prostorov, saj so bili stari prostori v Mozirju pretesni. Kolektiv seje odločil za novogradnjo, kar so realizirali v letih 1969 in 1970. V novih proizvodnih prostorih so začeli delavci delati 6. julija 1970. Delovni pogoji so se bistveno izboljšali, izpopolnila seje organizacija dela, naraščala je produktivnost in večalo seje število zaposlenih. Ponovno so nastopile potrebe po novih proizvodnih prostorih, kar se je realiziralo v letih 1972 in 1974. Morali so poskrbeti tudi za osebni standard delavcev, zato so v Elkroju v letih 1976 in 1977 ponovno gradili in sicer zgrajen je bil obrat družbene prehrane. Koncem leta 1973 seje Elkroj konstituiral pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju kot samostojna delovna organizacija, kar je razvidno iz elaborata o družbeno-ekonomski opravičenosti ustanovitve delovne organizacije. V delovni organizaciji Elkroj je prva skrb človek in njegov delovni pogoj, saj se le tako lahko veča produktivnost dela in dosegajo optimalni uspehi. Slabi pogoji dela, predvsem velika vročina v poletnih mesecih so bili vzrok, da so se delavci odločili za gradnjo nove proizvodne hale. S pripravami so začeli v letu 1978, dela so bila končana v drugi polovici leta 1980. Otvoritev nove proizvodne hale z vgrajenimi klimatskimi napravami j e bila konec leta 1980; nova industrijska prodajalna, učilnica in knjižnica pa sta bili odprti ob občinskem prazniku, septembra 1980. GIBANJE DELOVNE SILE Konec leta 1980 je bilo v delovni organizaciji Elkroj zaposlenih 449 delavcev. Prevladovala je predvsem ženska delovna sila, saj je zaposlenih 86,9 % žena in 13,1 % moških. Fluktuacija kaže naslednje: a) moški ženske skupaj nad 50 let 6 16 22 stanje 1/1-1980 55 361 416 Skupaj: 59 390 449 prišli v letu 1980 6 55 61 Kot je iz razpredelnice razvidno, prevladujejo v delovni organizaciji delavci odšli v letu 1980 2 26 28 z naj večjimi delovnimi sposobnosti, saj v razredu od 18 do 30 let kar 38 % vseh stanje 31. 12. 1980 59 390 449 zaposlenih, v razredu od 31 do 50 let pa 47 % vseh zaposlenih. c) Kvalifikacijska struktura per 31. 12. 1980 Delovno organizacijo je v letu 1980 zapustilo 28 delavcev., in zaradi naslednjih glavnih vzrokov: — nezadovoljstvo z delom zaradi visoke in neusklajene norme — 6 delavk — nekaj jih je ostalo doma — delo na kmetiji — ustreznejše delo pri drugih delovnih organizacijah moški Ženske skupaj ozek profil 27 243 270 širok profil 21 115 136 sred. str. izob. 6 28 34 višja str. izob. 4 3 visoka str. izob. 1 1 2 59 390 449 — upokojitev b) Starostna struktura zaposlenih v delovni organizaciji je bila 31. decembra 1980 naslednja: stanje 31. 12. 80 moški ženske skupaj do 18 let 1 25 26 od 18 do 30 let 21 169 190 31 do 50 let 31 180 211 Kvalifikacijska struktura je delno zadovoljiva, izobražujejo pa se kadri, za katera se za opravljanje del in delovnih nalog zahteva višja strokovna izobrazba kot pa jo imajo; vsakoletno se izdeluje plan izobraževanja in plan kadrov, da se potreba po delavcih vshladijo z razvojem same delovne organizacije. CELOTNI PRIHODEK, DOSEŽENI DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV Formiranje in delitev celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka je razvidno iz sledeče tabele: din brez par 31/12 1979 31/12-1980 PLAN 1980 INDEKS 1 2 3 2 : 3 2:1 1. CELOTNI PRIHODEK 267.337.428 390.578.361 359.328.930 109 146 1 2 3 2 : 3 2 : 1 2. PORABLJENA SREDSTVA 162.404.547 255.601.911 223.460.994 114 157 3. DOSEŽEN DOHODEK 104.932.881 134.976.449 135.867.936 99 129 4. Razdelitev dohodka za prispevke in davke 20.011.944 31.601.206 24.837.218 127 158 5. ČISTI DOHODEK 84.920.937 103.375.243 111.030.718 93 122 6. RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA — za osebne dohodke 46.867.314 59.240.423 59.615.222 99 126 — za stanovanjsko izgradnjo 2.681.953 5.197.255 3.374.446 154 194 — za sredstva rezerv 2.623.322 3.374.411 3.396.698 99 129 — za sklad skupne porabe 5.500.000 3.000.000 5.500.000 55 55 — za poslovni sklad 26.339.782 31.563.154 41.518.797 76 120 — za druge namene 908.567 1.000.000 1.000.000 100 91 od tega: — za novoletno jelko 33.440,00 54.000 54.000 100 162 — za klub samoupravljalcev 50.047,30 63.740 63.000 101 162 — za krajevno skupnost 279.300,00 225.000 230.000 98 81 — za pihalno godbo . — | 27.000 27.000 100 — — za nogometni klub Elkroj 230.000,00 500.000 500.000 100 217 — razno 500.000,00 130.260 126.000 103 260 Porast celotnega prihodka za 46 %je posledica porasta fizičnega obsega proizvodnje in porasta cen gotovih proizvodov. Kapacitete delovne organizacije so premajhne za izdelavo vseh gotovih proizvodov, kijih uspe prodati naš komercialni sektor, zato je delovna organizacija še v letu 1977 začela razširjati kooperacijske odnose; s tem je intenzivno nadaljevala v letih 1978, 1979, v letu 1980 pa so kooperanti izdelali cca 40 % celotne proizvodnje. Med elementi celotnega prihodka prevladujejo prihodki, doseženi s prodajo na domačem trgu; povečala seje udeležba prodaje na tujem trgu in narasla realizacija gotovih proizvodov in blaga v industrijski prodajalni. Porabljena sredstva so naraščala hitreje kot celotni prihodek kar se je negativno odrazilo na ekonomičnosti poslovanja, saj je index porasta celotnega prihodka v primerjavi s planom 109, index porabljenih sredstev pa 114. Če pa prime ija-mo leto 1979 in leto 1980 pa vidimo, daje index v primerjavi z letom 1979 146, index porabljenih sredstev pa 157, zato si morajo vsi zaposleni prizadevati za realizacijo planiranih ciljev za leto 1981, ker se bo le s striktnim izvajanjem stabilizacij škili ukrepov pojavila padajoča ekonomičnost poslovanja. Med porabljenimi sredstvi predstavljajo najmočnejšo postavko porabljene surovine in material in sicer 70 %, proizvodne storitve predstavljajo 17 %; načrtovano višino pa so presegli tudi fiksni stroški in sicer za 2 indeksni točki. Razkorak med porabljenimi sredstvi in celotnim prihodkom nam jasno kaže, da Elkroj ni skrbno gospodaril z vsemi materialnimi stroški, kar nam očitno pokažejo analitične primerjave med letom 1979 in 1980. Med posameznimi elementi porabljenih sredstev predstavljajo izredno visok porast neproiz-vodnje storitve drugih in sicer je index kar 237, proizvodne storitve, kjer je in-dex 160, porabljene surovine, material in električna energija dosegajo index 139, drugi materialni stroški 247 in dnevnice, terenski dodatki in druga povračila stroškov index 133. Povečala se je tudi amortizacija nad predpisano stopnjo in sicer izkazuje in-dexs 137. Povečanje je nastalo zaradi predvsem aktiviranja nove investicije. Kot rezultat gibanj celotnega prihodka in porabljenih sredstev je DOHODEK, kije za 29 indeksnih točk večji kot preteklo leto. Doseganje načrovanega dohodka nam je omogočilo gibanje osebnih dohodkov v načrovanih mejah in v skladu z Dogovorom o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. Za prispevke in davke iz dohodka in za obveznosti po sporazumih pa j e delovna organizacija Elkroj namenila kar 58 % več kot preteklo leto. Najmočnejši V letu — 1980 se je število delavcev, ki so sklenili delovno razmerje pri naši delovni organizaciji zelo povečalo, saj je našlo delo pri nas kar 61 delavcev, od tega 52 delavcev v neposredni proizvodnji in devet delavk za opravljanje neproduktivnih del in nalog. Zapustilo pa je delovno organizacijo 28 delavcev, od tega 23 delavk iz proizvodnega sektorja in 5 iz ostalih sektorjev. elementi v prispevkih in davkih iz dohodka je republiška izobraževalna skupnost v vrednosti 3.390.527 din za zdravstvo 1.135.211 din, republiški davek iz dohodka 2.708.317 din — indeks je 123 v primerjavi z letom 1979, izredno pa so porasle obresti za kredite, kjer je indeks v primerjavi z letom 1979 kar 859, vrednostno pa so se povečale za 6.537.981 din. Omembe vredna je postavka za pokrivanje izgub ŽTP, kije letos 2.957.223 din ali za 17 % večja kot leto poprej. Čisti dohodek je večji za 22 % kot v letu 1979 in sicer je 103.375.243 din. Od tega smo 59.240.423 din ali 57 % namenili za osebne dohodke. Ostale pomembne postavke so še: — za stanovanjsko izgradnjo — indeks 194 — za sklad skupne porabe — indeks 55 — za poslovni sklad — indeks 120 — za rezervni sklad — 129 indeks in za druge namene indeks 110 v primerjavi z letom 1979 Kot vzrok odhoda je šest delavk navedlo nezadovoljstvo z delom previsoke in neusklajene norme, ostali pa so ostali doma (delo na kmetiji). PRIŠLI: NK delavke—ci: Škrubej Marija Antinac Ljubica Mlinarič Zdenka Fluktuacija v naši delovni organizaciji Planovšek Andreja Metulj Marjana Kladnik Vera Robnik Pavla Krivec Jožica Strnišnik Milena Zamernik Irena Zamernik Slavka Duranič Milena Funtek Marija Raj ter Jožica Bastl Dušan Sem Marta Robnik Vesna Zabojnik Marija Pokleka Marjana Kaker J ožica Velam Kornelija Kladnik Kristina Zavratnik Ela Jerše Janja Zajc Branka Podbregar Ana Jelaš Janja Jelaš Anda Sedovšek Vida Šumečnik Angela Bezjak Anica Zamernik Zofka Miklavc Darja Troger Marjana Arnič Jožica Škrubej Marija Pavlič Irma Zavratnik Milan Kladnik Anton KV delavci-ke: Robnik Ivanka — prodajalka Miklavžina Kristina — krojačica Svetina Marija — pletilja Kosmač Jože — šofer Podbrežnik Danica — šivilja Fras Anica — šivilja Hribar Slavica — natakarica Ulcej Ivanka — natakarica Srebotnjak Danica — krojačica Hriberšek Alojzija - konfekcionar Žunter Marjana— konfekcionar Ugovšek Vida - konfekcionar Žunter Ivan — finomehanik Boršnar Franc — finomehanik Hlačun Marija — šivilja Davčevska Marika — konfekcionar Mladenova Ubavka - konfekcionar Dobnik Irena — krojačica Kladnik Marija — konfekcionar Srednja strokovna izobrazba: Bezovnik Marija — modni modelar Kranjc Vili — komercialni tehnik Višja strokovna izobrazba: Satler Ana — ekonomist ODŠLI: NK delavci: Duranič Milena Lesjak Fanika Čopar Rozalija Cajner Vera Kašuba Marjana Bastl Minka Trbovšek Ela Matjaž Milka Kranjc Silva Arnič Jožica Krumpačnik Nada Podlesnik Ivan Grudnik Antonija Kaker Marija Plesnik Ana Zamernik Irena Savič Zora KV delavci—ke: Rokovnik Ida — krojačica Ramšak Jožica — prodajalka Strnad Marija - pletilja Tostovršnik Martina — šivilja Puklavec Ljudmila — pletilja Gostenčnik Fanika - administrator Miklavžina Kristina — šivilja Fras Anica— krojačica Novak Mira — krojačica Davčevska Marija — konfekcionar Mladenova Ubavka — konfekcionar Srednja strokovna izobrazba: Junuzovič Muhiba — gimnazijski maturant Mesec Št. sprejetih v del. razm. do 31. 12. 80 proiz. ostali Št. del., ki so zapustili DO proiz. ostali Št. bol. izostan. % bol. izost. skupaj % bol. izost. do 30 dni Januar 1 1 548 5,6 4,3 Februar 9 — 2 — 489 5,0 4,0 Marec 7 3 i — 459 4,6 3,4 April - — 2 — 452 4,5 3,6 Maj 3 - 1 1 519 5,2 4,3 Junij 7 — 2 2 441 4,5 2,7 Julij — 2 3 1 278 2,7 1,8 Avgust 16 1 3 1 473 4,6 4,1 September 7 - 4 - 541 5,2 4,8 Oktober 2 2 1 — 537 5,1 4,6 November — — 2 — 463 4,4 4,0 December — 1 - - 464 4,5 3,5 SKUPAJ : 52 9 23 5 5664 Iz zgornje tabele je razvidno tudi število bolniških izostankov po posameznih mesecih. Vidimo torej, daje odstotek bolniških izostankov po posameznih mesecih bolj ali manj enak. Nadpovprečno nizek je odstotek v mesecu juliju, ko so bile delavke na kolektivnem dopustu in je, kakor podatki kažejo, bil tudi bolniški stalež “na dopustu”. Napram letu 19 /9 se je odstotek bolniških izostankov povišal za približno 0,6 %. Zato moramo težiti za tem, da bo v prihodnje odstotek nižji. Največ je še vedno odsotnosti zaradi infekcijskih bolezni (gripa, angina), vedno bolj pa narašča tudi odsotnost zaradi nege družinskih članov. Zora Štrucl, dipl. soc. III. kongres samoupravljanja Jugoslavije Najpomembnejše družbenopolitično zborovanje bo III. kongres samouprav-ljalcev, ki bo od 16. do 18. junija v Beogradu. V želji, da bodo predkongresne razprave segle v vsa iiaša delovna in živ-ljenska okolja, imajo pri tem posebno vlogo tudi sredstva javnega obveščanja, torej tudi obveščanje v združenem delu. Prvi kongres samoupravljalcev je bil leta 1957 v Beogradu, drugi 1971 v Sarajevu, tretji bo torej spet letos v Beogradu. Priprave na ta dogodek so stekle še na pobudo tovariša Tita, kot jih je le-ta nakazal v svoji novoletni poslanici v lanskem letu. Povzemamo nekaj misli iz pogovora no-vinaija Jožeta Jagodnika s predsednikom republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije in predsednikom koordinacijskega odbora SRS za pripravo III. kongresa Vinkom Hafneijem: “Ni sporno, da smo v obdobju teh 30-let, odkar je bil sprejet zakon o delav- skih svetih, dosegli resnično velik napredek v razvoju samoupravljanja. Pomemben dosežek v tem času je tudi uveljavljanje delegatskega sistema, ki je postal odločilen vzvod za uveljavlja-. nje delavčevega vpliva na celotno družbo in razpolaganje s celotnim ustvarjenim dohodkom. Ob tem kaže upoštevati, da obstajajo določeni odpori vkonkretni družbeni sestavi: kdor seje navadil upravljati v imenu delavcev, se kaj težko navadi na upravljanje delavcev samih. Naloge sindikatov, ki so organizirani v vseh organizacijah združenega dela, je ustvarjati pozitiven odnos in pozitivno vzdušje med delavci za uspešne priprave na kongres. Sindikati pa so samo eden od nosilcev priprav na kongres. Tu sta še zlasti pomembni Socialistična zveza delovnega ljudstva in seveda Zveza komunistov, kot avantgarda delav- Spet so bili med nami BILO JE SPROŠČENO, VESELO Ob zaključku lanskega leta so nas obiskali na povabilu sindikalne organizacije naši upokojenci. Vabilu so se odzvali skorajda vsi, česar smo bili zelo veseli, saj smo imeli občutek, da se radi vračajo v svojo nekdanjo sredino. Sprejeli in pozdravili so jih nekateri vodilni delavci in predstavnica sindikalne organizacije. Po krajšem pozdravu smo našim upokojencem pokazali, kaj smo v zadnjem letu na novo pridobili. Z največjim zanimanjem so si seveda ogledali novo proizvodno halo, v katero smo že prestavili kampletno šivalnico in skega razreda in najbolj vplivna družbena sila. Bistvo kongresa je, spodbujanje delavcev in celotne družbe, da priprave na kongres izrabijo za lastno kritično preverjanje stvarne razvitosti samoupravnih odnosov v vsakem konkretnem delovnem in družbenem okolju. Važnojc, da priprave na kongres povežemo z reševanjem vseh praktičnih, ekonomskih in družbenih vprašanj v našem združenem delu in da hkrati izkoristimo vse oblike sestajanja delavcev za informiranje delavcev o vsebini in pripravah na kongres ter o zahtevi, da sami ocenijo svoj lastni družbenoekonomski položaj. Želim povedati, daje zelo pomembno povezati obravnavo kongresne tematike z uresničevanjem gospodarske stabilizacije. Kongres in priprave nanj naj bi utemeljile aktualno družbeno dejstvo, da ni dobrega samoupravljanja brez dobrega gospodarjenja in obratno." krojilnico. Nova hala in sploh delovno okolje v le-tej je bilo upokojencem zelo všeč, saj se je prenekateri spomnil težkih delovnih pogojev v mozirski Grabnerjevi hiši, pa kasneje precejšnje tesnobe v stari proizvodni hali. Izrazili so tudi upanje, da mlajši člani delovnega kolektiva cenijo tako urejeno delovno okolje, h kateremu so končno tudi oni preko minulega dela prispevali svoj delež. Vsem je bila všeč tudi lepo urejena okolica okoli delovnih prostorov, pa tudi športno igrišče. Po končanem ogledu tovarne smo naše upkojence povabili v jedilnico, kjer smo ob skromnem kosilu oživljali spomine na nekdanji ELKROJ, pogladali pa smo tudi v prihodnost. Direktor tov. Kramerje našim upokojencem razložil načrte za prihodnost. V imenu upokojencev se je za sprejem zahvalil tov. Acman in zaželel celotnemu kolektivu kar največ delovnih uspehov in izrazil prepričanje, da bodo smeli delovni načrti v prihodnosti tudi realizirani. Dosti vzpodbudnih besed je izrekel tudi nekdanji direktor Elkroja tov. Matko. Vsi skupaj pa so nam povedali, da so ponosni na to, da ELKROJ napreduje in da se z veseljem ZA ZAKLJUČEK ŠE SPOMINSKI POSNETEK vračajo v svojo nekdanjo delovno sredi- nsko, izrečena želja po srečnem in no. Prijetno srečanje je zaključila har- zdravem novem letu 1981 ter želja po monika in pesem ter iskreno, obojestra- ponovnem snidenju. SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK . . . IZ OTROŠKEGA VRTCA NAZARJE Za nami je zopet slovenski kulturni praznik, to je dan, ko še bolj razmišljamo o našem narodu, ko spremljamo njegovo rast od Karantanije do samoupravne stvarnosti — boj za to, da se obdržiš in da žive rodovi za svojo prihod- nost. Novi družbeni odnosi so izoblikovali novo vrednost kulture. Danes vključuje kultura bolj kot kdajkoli zavest za stisko drugih. V naši občini smo od 7. — 15. februarja praznovali že VI. kulturni teden. Po vsej dolini so bile v teh dneh številne prireditve. Toda to so bile le proslave. Tudi tu pri nas vElkroju. Vprašajmo pa se, kako sicer takole ob delavnikih, na svojih delovnih mestih, v samoupravnih organih in drugje sodelujemo s svojo zavestjo ? Koliko nam je mar kakšen bo kulturni program ? Kako bo s knjigo, gledališčem, filmom, koncertom, kakšen televizijski program gledamo kako razumemo stvari okoli sebe, kakšni smo v vsakdanjih odnosih do sodelavcev, do sosedov, do tujcev ? Praznik je bil torej priložnost za izpraševanje vesti, kajti nobeni dokumenti, nobene razvojne resolucije in akcijski načrti nam ne bodo pomagali, če se ne bomo zavedali, daje kultura vrednota ki se je ne da kupiti za noben denar. To je vrednota, za katero je treba naprej vedeti, jo vzeti za svojo in jo tudi živeti. Kajti če je ne živimo gre mimo nas in pesnika ali pisatelja ne slišimo in ne razumemo. Kultura je zrcalo človeka in človek zrcalo kulture ! Kultura je tisto, po čemer človek postaja bolj človek ! In kako smo slovenski kulturni praznik praznovali v naši občini ? Lahko rečem, da zelo lepo. Prireditve, ki so se zvrstile v tem času skoraj po v vseh krajih naših dveh dolin so bile zelo lepe in zanimive. Od enajstih prosvetnih društev, kolikor jih ima naša občina, jih je sodelovalo kar sedem. Otvoritev VI. kulturnega tedna je bila v novem Delavskem domu v Nazarjih. Tamkajšnji mladinci Prosvetnega društva “Jelka“ so pripravili zelo posrečen “Prešernov večer". V Potoku, kjer stoji prikupna hiša, se je zbrala množica ljudi, ki so želeli počastiti trenutek odkritja spominske plošče velikemu slovenskemu slikarju Franu Tratniku. Kulturni program so pripravili pevci iz Bočne, tako ženski kot moški pevski zbor. Člani Prosvetnega društva Gornji grad so naštudirali komedijo “Zdravnik po sili", s katero so gostovali tudi na Ljubnem, Rečici ob Sav. in v Lučah. V Lučah in Solčavi so krajani lahko prisluhnili “Večeru pesmi in glasbe", ki so ga pripravili člani PD Luče. Pevci Prosvetnega društva Mozirje in Ljubno so na Ljubnem pripravili koncert narodnih pesmi. Dramska skupina “rečiške cime" iz Rečice ob Sav. je prav gotovo presenetila svoje gledalce z lepo odigrano igro Ivana Cankarja “Martin Kačur". NAŠE MLADINKE V Elkroju smo pripravili “Besedo Frana Levstika ob 150-letnici rojstva". Prav gotovo so nas najbolj razveselili najmlajši, ki so sodelovali v kulturnem tednu. To so pevski zbor “Pikapolonice" iz otroškega vrtca Nazarje. Kako veseli in sproščeni so nam zapeli svoje pesmice ! Ob poslušanju naših najmlajših postane človek resnično vesel, kajti če bomo pri otroku ohranili lepo slovensko pesem in besedo, se nam ni treba bati, da bi le-ta kdaj zamrla. Tudi Prosvetno društvo Mozirje je pripravilo čudovito razstavo “Mozirje skozi čas" in “Prešernov večer". Žal pa zaradi adaptacije Kulturnega doma v Mozirju, dramska sekcija ni mogla pravočasno pripraviti komedijo “Hotel za norce". Le-to bodo igralci odigrali v mesecu marcu. Vsekakor pa ne smemo pozabiti naših šolsko kulturno-umetniških društev, ki so prav tako pripravili lepe in zanimive proslave. Zaključek kulturnega tedna je bil v Mozirju z nastopom Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. Zveza kulturnih organizacij in Kulturna skupnost občine Mozirje sta podelili desetim najzaslužnejšim kulturnim delavcem v občini Mozirje zlato plaketo s priznanjem. Hkrati pa so izročili državna odlikovanja dvema posebno prizadevnima kulturnima delavcema. Tako je RED DELA S SREBRNIM VENCEM prejel tov. Kuhar Rudi in tov. Sirko Peter. PETER, ISKRENE ČESTITKE ! Žagar Alenka ZVENELA JE DOMAČA SLOVENSKA PESEM KAKO SMO BILI AKTIVNI? SKLEPI S 13. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh kot je bilo podano na seji komisije. 2. Tov. Nada Krumpačnik, ki opravlja dela in naloge konfekcionarja se s 12/9-1980 razreši delovnih dolžnosti pri Elkroju. 3. Tov. Ivan Podlesnik, ki opravlja dela in naloge likalca se s 30/9-1980 razreši delovne dolžnosti pri Elkroju. 4. Za opravljanje del in nalog kon-fekcionar se sprejmejo: 1. Marija Hlačun, s 5/9-1980 2. Marika Davčevska, s 15/9-80 3. Ubavka Mladenova, s 15/9-80 4. Irena Dobnik, s 6/10-1980 5. Tov. Milan Zavratnik se s 26/9-1980 sprejme v delovno razmerje za opravljanje del in nalog likalec, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca. 6. Tov. Jože Rajter, ki opravlja dela in naloge skladiščnega delavca se s 1/10-1980 razporedi za opravljanje del in nalog nočnega čuvaja za nedoločen čas. 7. Za opravljanje del in nalog skladiščnega delavca se s 1/10-1980 sprejme tov. Anton Kladnik za nedoločen čas. 8. Za opravljanje del in nalog vratarja se začasno razporedi tov. Marija Jeraj — za nadomestovanje delavke na porodniškem dopustu. 9. Za opravljanje del in nalog označevalec se s 1/10-1980 razporedi tov. Anica Robida za nedoločen čas. 10. Za opravljanje del in nalog tehnologa izmene B se razporedi tov. Zvonka Mandelc s 26/9-1980, za določen čas — nadomestovanje delavke med porodniškim dopustom. 11. Za opravljanje del in nalog analitika dela izmene B se razporedi tov. Francka Zamernik, s 6/10-1980, za določen čas. 12. Na oglasni deski delovne organizacije se objavi potreba po razporeditvi ene delavke za opravljanje del in nalog rezervnega kon-fekcionarja v krojilnici. 13. Pri skupnosti za zaposlovanje Mozirje se objavi potreba po razporeditvi enega delavca za opravljanje del in nalog vodja industrijske prodajalne. SKLEPI S 14. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh kot je bilo podano na seji komisije. 2. Tov. Marici Atelšek, ki opravlja dela in naloge konfekcionarja, se odobri 6 dni izrednega neplačanega dopusta, od 13. do 18. 10. 1980, za varstvo otrok. 3. Za opravljanje del in nalog konfek-cionar se s 6/10-1980 sprejme tov. Marija Kladnik, KV Konfekcionar za nedoločen čas, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca. 4. Za opravljanje del in nalog poslovodja industrijske prodajalne se s 1/10-1980 sprejme tov. Vili Kranjc, komercialni tehnik, s posebnim pogo- jem poskusnega dela za dobo 1,5 meseca. Komisija je imenovala tudi komisijo, ki bo spremljala delo delavca in ob koncu poskusnega dela podala oceno. 5. V komisjo za oceno poskusnega dela tov. Vilija Kranjca, ki bo opravljal dela in naloge vodja industrijske prodajalne se imenujejo: — tov. Marija Žunter— predsednik komisije — tov. Janez Pavlin — član — tov. Stane Debevc — član 6. Za opravljanje del in nalog rezervni konfekcionar v krojilnici se s 1/10-1980 razporedi tov. Marija Lever, za nedoločen čas. 7. Za opravljanje del in nalog inštruktorja dela se s 1/10-1980 razporedi tov. Zvonka Zvir, za nedoločen čas. SKLEPI S 15. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh kot je bilo podano na seji komisije. 2. Tov. Idi Kramer in Jožici Kaker se odobri po 3 dni izrednega neplačanega dopusta, za opravljanje mature na poklicni admini- s strativni šoli v Mozirju od 12. do 14. 11. 1980. 3. Za opravljanje del in nalog rezervni konfekcionar v krojilnici A se s 3. 11. 1980 imenuje tov. Marjana VVeiss, KV krojačica, za nedoločen čas. 4. Za opravljanje del in nalog rezervni konf. v skupini A se razporedita tov. Francka Ogradi in Marija Gaber, obe KV krojačici, s 3. 11. 1980, za nedoločen čas. 5. Tov. Miri Novak, KV krojačici preneha del. razmerje pri Elkroju 18. 10. 1980. 6. Tov. Ireni Zamennik, NK del. preneha del. razmerje pri Elkroju z 31. 10. 1980. 7. Tov. Ani Plesnik, NK del. preneha del. razmerje pri Elkroju 20. 10. 1980. 8. Za opravljanje del in nalog meha- ■ nik I se imenujejo tov. Anton Zagožen, Janez Tavčar in Štefan Zagradišnik s 1. 10. 1980. 9. Za opravljanje del in nalog mehanik II se imenujejo tov. Peter Marovt, Anton Napotnik in Franc Flren, s 1. 10. 1 980. 10. Za opravljanje del in nalog mehanik III pa se imenujeta tov. Franc Boršnak in Ivan Žunter, s 1. 10. 1980. SKLEPI S 16. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh kot je bilo podano na seji komisije. 2. Za opravljanje del in nalog likalec se s 17/11-1980 sprejmeta tov. Milena Kezmič, za izmeno A in Zofka Zamernik za izmeno B, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca. 3. V komisijo za oceno poskusnega dela za likalce se imenujejo: — Majda Železnik, likalec — predsed. — Gizela Pintarič, vodja lik. in kontrolor B. — Marija Vajd, vodja lik, in kontr. A 4. Za opravljanje del in nalog konfekcionar se s 5/1-1981 sprejmejo: — Marija Brezovnik, NK delavka — Bezovšek Marija, " - Marija Rihter, — Jožica Strmčnik, KV kuharica — Vratnik Dragica, NK delavka in — Šon Flermina, NK delavka Vse delavke se sprejmejo v delovno razmerje za nedoločen čas, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca. 5. Tov. Mladenovi Ubavki in Davčev-ski Mariki, ki opravljata dela in naloge konfekcionar, preneha delovno razmerje pri Elkroju z 18/11-1980. SKLEPI S 17. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh, kot je bilo podano na seji komisije. 2. Za opravljanje pripravniške dobe pri naši DO se sprejme tov. Ana Satler, ki končuje 1. stopnjo VE KŠ-a, s 15/12-1980, za določen čas. Za monterja tov. Satlerjevi pa je določen tov. Peter Širko, vodja F RS. 3. Za opravljanje del in nalog šofer se s 7. 1. 1981 sprejme tov. Miran Ko-pušar, stanujoč Ljubno ob Savinji 201. SKLEPI Z 18. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh kot je bilo podano na seji komisije. 2. Tov. Dušan Bastl, ki opravlja dela in naloge šofer se z 7/1-1981 razreši delovnih dolžnosti pri Elkroju. 3. Za opravljanje del in nalog šofer se $7/1.-1981 sprejme tov. "Miran Ko-pušar, stanujoč Ljubno ob Savinji 201. SKLEPI Z 19. SEJE KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in realizaciji le-teh, kot je bilo podano na seji komisije. 2 Za opravljanje del in nalog snažilka se s 1. 3. 1981 sprejme tov. Ivanka Štorgelj, NK delavka, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca. 1. V komisijo za oceno poskusnega dela tov. Marije StrogeIj se imenujejo: — Majda Usar, snažilka — predsednik — Marija Ročnik, snažilka — član — Marija Miklavc, vodja splošnega sektorja — član 2. Tov. Slavki Zamernik, ki opravlja dela in naloge konfekcionarja, preneha delovno razmerje pri El kroju s 5. 1. 1981. 3. Tov Francu Boršniku, ki opravlja dela in naloge mehanik III za določen čas preneha delovno razmerje pri Elkroju z 8. 1. 1981. 4. Tov. Ireni Dobnik, ki opravlja dela in naloge konfekcionar preneha delovno razmerje pri Elkroju s 23. 1. 1981. 5. Sprejme se splošni del programa usposabljanja pripravnice Ane Satler, kot je bil predlagan. 6. Tov. Marija Rihter, Hermina Šon, Dragica Vratnik, Marija Bezovšek in Marija Brezovnik se sprejmejo v delovno razmerje za opravljanje del in nalog konfekcionar za nedoločen čas. 7. Tov. Jožica StrmčniK pa se ne sprejme v delovno razmerje za opravljanje del in nalog konfekcionar in ji z 21. 2. 1981 preneha delovno razmerje pri Elkroju. SKLEPI 12. SEJE DELAVSKEGA SVETA' 1. Sprejme se začasni sklep o razvrstitvi mehanikov v tri skupine in o določitvi najihovega osebnega dohodka (glej prilogo!). Konkretno razporeditev pa naj opravi komisija za delovna razmerja. 2 Delavci, ki delajo kot likalci 1, so upravičeni do brezalkoholnih pijač, do 1 litra dnevno na enega. To pija-po prejmejo brezplačno zaradi posebnih pogojev dela. 3. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in izvršitvi le-teh z zadnje seje DS. 4. Določi se PO per 30/9-1980, ter se da v potrditev zborom delavcev, kot sledi: Zap. Elementi Plan 1980 Realizacija I n d e k s Št 30/9-79 30/9-80 3 : 1 3:2 1. CELOTNI PRIHODEK 359.328.930,00 190.488.212,15 264.666.538,87 74 140 2. PORAB . SREDSTVA 223.460.993,85 114.766.507,92 166.299.784,98 74 145 3. DOSEŽENI DOHODEK 4. PRISPEVKI IN DAVKI 135.867.936,15 75.721.704.23 98.366.753,89 72 130 IZ DOH. PORABLJEN. 24.837.218,00 13.746.430,60 20.121.388,40 81 146 5. ČISTI DOHODEK š' Razpored ČD 111.030.718,15 61.975.273,63 78.245.365,49 70 1$ — za OD 56.240.776,00 32.033.207,95 43.275.406,50 77 135 — za stan. izgradnjo 3.374.446,55 1.863.734,90 2.603.991,45 77 140 — za SSP 5.500.000,00 4.000.000,00 4.125.000,00 75 103 — poslovni sklad 41.518.797,20 22.185.288,18 25.031.798,69 60 113 — rezervni sklad 3.396.698,40 1.893.042,60 2.459.168,85 72 130 — za druge namene 1.000.000,00 750.000,00 75 Neplačana realizacija 10.762.227,20 11.578.832,80 108 Zaloge materiala 23.135.612,44 56.723.572,30 245 Zaloge nedokončane proiz. 21.527.299,05 37.009.220,00 172 Zaloge gotovih proizvodov 12.401.409,00 14.613.724,00 V' 118 5. Sprejme se predlog urnika dela za leto 1981 z omenjenimi spremembami, kot je podan v prilogi. 6. DO El kroj Mozirje p. o. združuje s spodaj navedenimi delovnimi organizacijami (kupci) sredstva, kot sledi: a) Kupec — Dravinjski dom Slovenske konjiče Višina sredstev — združenih 300.000,00 din Rok vračila 5 let Obrestna mera 10% b) Kupec — Modna hiša Ljubljana Višina združ. sredstev 1.500.000,00 din Dinamika: leta 1980 600.000. 00 din leta 1981 450.000. 00 din leta 1982 450.000,00 din Rok vračila 6 let Obrestna mera 10% c) Kupec — Globus Kranj Višina združenih sredstev 1.000.000,00 din Rok vračila 6 let Obrestna mera 10% d) Kupec — PR K Titograd Višina združenih sredstev 1.000.000,00 din Rok vračila 5 let Obrestna mera 8% Ti sklepi veljajo takoj, razen pod tč. 2 o katerem se morajo še izreči delavci na zborih delovnih ljudi. 7. El kroj Mozirje p. o. nabavi avtomatski knjižni stroj DARO 1720 v vrednosti 416.456,00 din in ga odda \a brezplačen najem kmetijski zadrugi Mozirje. Kmetijska zadruga Mozirje mora nakazati celotno kupnino v višini 416.456,00 din na račun El-kroja kot brezobrestno kratkoročno posojilo. Ta sklep velja takoj. 8. Na iniciativo IS SO Mozirje El kroj podpira prizadevanja za dokončanje nekaterih objektov v občini, ki so širšega družbenega pomena in v ta namen ponudi v odkup LB — TB Velenje obveznice sklada federacije za hitrejši razvoj menj razvitih republik in avtonomnih pokrajin, v skupni nominalni vrednosti okoli 1.000.000,00 din in jih dodeli naslednjim koristnikom: a) ZKZ Mozirje v višini cca 400.000. 00 din za dokončanje večnamenskega objekta v Solčavi b) Komunalno podjetje — Samoupravni komunalni interesni skupnosti Mozirje v višini cca 200.000. 00 din za dokončanje modernizacije ceste Šmihel c) Kulturni skupnosti Mozirje v višini din cca 400.000,00 za dokončanje kulturnega doma v Mozirju. 9. Za pokrivanje obveznosti pri končnih delih na objektu Delavski dom Nazarje se Elkroj zavezuje, da bo v letih 1981, 1982, 1983 rezerviral po din 200.000,00 letno v skladu za posebne namene iz čistega dohodka. 10. Elkroj Mozirje najame kratkoročni kredit pri LB - TB Velenje v znesku 10.000.000,00 din za dobo 6 mesecev, 5.000.000,00 din na 3 mesece z možnostjo podaljšanja in z 10 % obrestno mero. 11. Od 3/11-1980 dalje znaša cena malic 35,00 din, cena kosil pa 50,00 din. 12. Od 3/11-1980 dalje znaša mesečni prispevek delavcev za malice 50,00 din. Ta znesek se obračuna in odtegne delavcem pri mesečnem izplačilu OD, in sicer v primeru, če je bil delavec več kot 10 dni na delu. Če pa je bil delavec na delu manj kot 10 dni, tega prispevka ne plača. 13. S kruhom je treba štediti v tem smislu, da ga ne bi po nepotrebnem metali v pomije ali pa nosili domov. Na to je treba opozoriti delavce preko oglasne deske in biltena KROJ. 14. V komisijo za izpeljavo nagrajevanja po delu in rezultatih dela se imenujejo: — Rojten Jelka, F RS — Marovt Ela, KS — Kolenc Francka, A1 — Pintarič Gizela, lik in kontr. B — Mandelc Zvonka, SPDR Komisija si izmed članov komisije izvoli predsednika. Strokovni tajnik te komisije je Darinka Kolenc. 15. Zahtevi za varstvo pravic tov. Janeza Raj te rja zoper sklep DS o imenovanju pooblaščene osebe za varstvo pri delu, se ne ugodi. Plan kadrov se spremeni tako, da se pri ref. za NZ, CZ in vojaške zadeve in varstvo pri delu črta delovna naloga varstvo pri delu in le-ta prenese k vodji vzdrževanja. Vodja vzdrževanja naj bi opravljal 50 % delovnega časa nalogo: vodenje, organiziranje in nadziranje dela v skupini vzdrževalcev in 50 % delovnega časa zadeve v zvezi z varstvom pri delu. Za prvo delovno nalogo znaša multipli-kator M = 3,102, za drugo delovno nalogo pa znaša M = 3,139 . 16. Razpiše se referendum za sprejem SPORAZUMA o združitvi TOPER TOZD Konfekcija Šoštanj o. sol. o in Elkroj — proizvodnje modne konfekcije Mozirje p. o. Na referendumu se bo glasovalo o vprašanju, ki se glasi: "Ali ste za sprejem sporazuma o združitvi Toper TOZD Konfekcija Šoštanj o. sol. o. in Elkroj — proiz- vodnja modne konfekcije Mozirje p. o." Na vprašanje se odgovori z "ZA" ali "PROTI".) 17. Razpiše se referendum za sprejem sklepa o organiziranju temeljne organizacije združenega dela v DO El-kcoj — proizvodnji modne konfekcije, ki ga je določil DS na seji dne 27/ 6-1980. Na referendumu se bo glasovalo o vprašanju, ki se glasi: "Ali ste za sprejem sklepa o ustanovitvi temeljne organizacije združenega dela v Elkroj — proizvodnji modne konfekcije (Na vprašanje se odgovori z "ZA" ali "PROTI"). Na tem referendumu glasujejo le delavci, ki naj bi sestavljali novo temeljno organizacijo združenega dela. Referenduma bosta 14/11-1980 od 12. do 15. ure v jedilnici DO. 18. Vdelovni organizaciji se organizira poprejšnja razprava na zborih delovnih ljudi o obeh vprašanjih dne 27/ 10-1980. Poprejšnja obravnava bo v jedilnici DO. 19. Za izvedbo obeh referendumov se imenuje komisija v sestavi: — Žagar Alenka — predsednik — Štrucl Zora — namestnik — Kolenc Darinka — tajnik — Rojten Jelka — namestnik — Pečnik Danica — član — Franko Marija — namestnik. 20. Za sestavo volilnih imenikov za vsak referendum posebej se imenuje komisija v sestavi: — Stermšnik Martina — predsednik — Žunter Marija — član — Toplak Darinka — član Ta sklep velja takoj in se objavi na o- oglasni deski DO. 21. Sprejme se predlog sporazuma o združitvi Toper TOZD Konfekcija Šoštanj o. sol. o. in Elkroj — proizvodnja modne konfekcije, kot j e podan v prilogi. 22. Delovno mesto skladiščni knjigovodja v skladišču gotovih izdelkov se ukine, tov. Jožica Remic, ki je do nastopa porodniškega dopusta opravljala ta dela in naloge, pa bo s 1 /1-1980 začela začasno opravljati dela in naloge administratorja v skladišču gotovih izdelkov, ker bo odšla Marta Glojek na porodniški dopust do takrat, pa bo opravljala dela in naloge v splošnem sektorju, ki ustrezajo njeni izobrazbi. 23. Tov. Jožici Remic pripada v času od 20/10-1980 do 30/11-1980 OD skladiščnega knjigovodja, od 1/12-1980 dalje pa administratorja v s skladišču gotovih izdelkov. 24. Preden bo Marta Glojek prišla nazaj na delo s porodniškega dopusta, je treba zagotoviti Jožici Remic delo, ki bo primerno njeni izobrazbi. 25. Imenuje se komisija za pregled vlog za stanovanjske kredite in pripravo ponovne razdelitve le-teh v sestavi: — Zora Štrucl — Darinka Kolenc — Ciril Zavolovšek 26. Zahtevi za varstvo pravic Slave Za-ger se ugodi in se začasno razporedi na dela in naloge inštruktorja dela v Toper —TOZD Konfekcija Šoštanj s 3/11-1980. OD ji pripada po pravilniku o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe. 27. Otrokoma pokojne Marije Trbov-šek, Meliti in Domeniku Trbovšek se dodelijo vsakemu po dvojne otroške hlače iz proizvodnega programa El-kroja. 28. Prosvetnemu društvu Franc Žmauc Gornji grad se odobri finančna pomoč ob priliki praznovanja 100-letnice obstoja v višini 2.000,00 din. 29. KKSZDL Gornji grad se odobri ob priliki pogostitve starejših občanov znesek 1.000,00 din. SKLEPI 13. SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi le-teh z zadnje seje ds. Z Zahtevam za varstvo pravic tov. Ve-lam Marte, Hrastnik Martine, Nad-lučnik Vere se ugodi in se sklep poslovnega sveta o razdelitvi stanovanjskih posojil spremeni v naslednjem: a) Razpisna stanovanjska posojila v znesku 3.000.000,00 din se razdelijo kot sledi: — za novogradnje 1.782.000,00 din — za dograditev 585.000,00 din — za adaptacije 550.000,00 din Skupaj 2.917.000,00 din Posamezni prosilci prejmejo stanovanjska posojila kot sledi: 8. Kos Vera 21.000 34 9. Kolar Berta 25.000 40,5 NOVOGRADNJE: Znesek kredita Št. točk 10. Kramar Marija 19.000 31 11. Lomšek Jože 23.000 37 1. Atelšek Jožica 100.000 71,5 12. Marovt llona 17.000 28 2. Benedik Slavka 82.000 82 13. Mrazovič Marija 15.000 37,5 3. Britovšek Lojzka 35.000 71,5 14. Napotnik Danica 12.000 18,5 4. Dešman Jana 37.000 27 15. Novak Ivanka 26.000 42,5 5. Fedran Tonica 88.000 64 16. Oblak Milka 25.000 29,5 6. F ilipič Marija 110.000 76,5 17. Raj ter Marija 22.000 36 7. Gornik Jožica 50.000 76 18. Štiglic Jožefa 23.000 38 8. Hrastnik Martina 92.000 66,5 19. Štrukelj Ludvik 39.000 63,5 9. Komar Marija 83.000 60 20. Ugovšek Zofka 30.000 43 10. Mavrič Mija 85.000 62 21. Zagradišnik Ivanka 26.000 42,5 11. Potočnik Ana 90.000 71 22. Semprimožnik Angela 27.000 44 12. Potočnik Ana — 53 72.000 52 2o. Skok Magda 25.000 41 13. Praznik Marjana 115.000 83 24. Sovinšek Breda 10.000 11 14. Remic Marjana 97.000 70 25. Žvipelj Pepca 17.000 28 15. Rose Milka 105.000 75,5 26. Remic Joža 47.000 76 16. Toplak Darinka 82.000 76 17. Velam Marta 95.000 69 Skupaj 588.000 18. Vrtačnik Silva 91.000 90 ADAPTACIJE: 19. Zagožen Anton 105.000 76 20. Zavolovšek Ciril 83.000 60 1. Čas Marjana 66.000 78 21. Železnik Majda 85.000 62 2. Glojek Marta 25.000 30 3. Kolar Ana 52.000 62 Skupaj 1.782.000 4. Mlinar Marija 46.000 55 DOGRADITVE: 5. Ogradi Francka 30.000 66,5 6. Prek — Veršnik Ivanka 33.000 40 1. Bitenc Alojzija 19.000 60 7. Reberčnik Jelka 86.000 97 2. Blekač Olga 18.000 29,5 8. Robida Anica 58.000 67,5 3. Brezovnik Marija 16.000 26 9. Slapnik Viktor 50.000 59 4. Dimeč Marija 33.000 53,5 10. Slapnik Marija 52.000 62 5. Dobrovc Olga 14.000 22 11. Žebelj Pavla 52.000 61,5 6. Dolinar Štefka 23.000 38 7. G o ve k Ela 16.000 26 Skupaj 55.000 Trem materam samohranilkam se dodeli stanovanjsko posojilo po 20.000,00 din in sicer: Benda Hildi, Brezovnik Tončki in Nadlučnik Veri. Vsem navedenim se dodeli stanovanjski 1. Pavlin Janezu, vodji prodaje 2. Podsedenšek Mihu, vodji nabav 3. Gurman Josipu, trg. z a st. 5. Delavski svet DO Elkroj je na svoji seji obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbo prebivalstva občin celjskega območja in zavzel naslednji stališči: — preskrba se naj rešuje na nivoju republike, če to ni mogoče urediti na nivoju federacije — načelno nismo proti pospeševanju proizvodnje hrane, toda nad tem naj bedi republika in usklajuje regijske interese; mnenja pa smo, da bi se morala preskrba prebivalstva brezpogojno reševati v republiških oziroma zveznih mejah. kredit pri LB — temeljni banki Velenje za dobo 19 let po 4 % obrestni meri. 3. Zahtevi za varstvo pravic Janeza Štiglica se ne ugodi. 4. Kadrovska stanovanjska posojila se Znesek Rok odplačila 18 let 6 let 14 let SKLEPI S 14. SEJE DELAVSKEGA SVETA Na gradivo so bile podane naslednje pripombe: 1. Zaposlovanje delavcev v negospodarstvu se ne bi smelo povečevati, glede na to, da je bila v preteklem planskem obdobju stopnja zaposlenosti večja v negospodarstvu kot v gospodarstvu. 2. 7. člen dogovora se verjetno nanaša na gozdarstvo. 3. Na strani 11 dogovora se naj v prvi vrsti napiše namesto besede "izboljšali" beseda "razširili". odobrijo spodaj navedenim delavcem s tem, da se napravi rebalans plana v smislu 1 20. člena spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe, in sicer: Obrestna mera 4% 4% 4% 4. V tabeli Osnovni kazalci razvoja gospodarstva v obdobju 1981 — 1985 za občino Mozirje je določena stopnja rasti za skupno porabo 6,2 v pregledu združevanja sredstev za obdobje 1981 — 1985 za občino Mozirje pa sta navedeni stopnji 4,6 in 5,2 %. 5. V obeh odstavkih 16. člena manjka %. 6. 30 člen določa, katere ceste bi modernizirali v občini v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Modernizacija ceste Črnivec — Gornji grad 200.000,00 50.000,00 150.000,00 v dolžini 3 km je premalo. Čas je tudi že, da bi asfaltirali cesto na relaciji Radmirje — Gornji grad. 7. Delegacija smatra, da ni prav, da ni bila izvršena investicija v zdravstveni dom Nazarje. Meni, da bi se namenska sredstva za investicije ne smela uporabiti za redno dejavnost 8. Družbena stanovanjska gradnja ni potekala po planu. V gradivu je navedeno, da je temu vzrok neizdelana urbanistična dokumentacija. V tem skladu se zbirajo velika finančna sredstva, in ni prav, da se stanovanja ne gradijo, ko vemo, kakšne so potrebe, na drugi strani pa se vrednost teh sredstev zmanjšuje zaradi inflacije. Prispevek za stanovanjsko gradnjo naj bi DO nakazovale takrat, ko nastane obveznost za SIS, ne pa da ta sredstva ležijo pri stanovanjski skupnosti in jih le-ta obrača. 9. Smatramo, da je za združevanje sredstev za razvoj turizma dovolj 1 % od dohodka. Ta sredstva naj bi OZD vplačevale takrat, ko bi obveznost nastala in to na podlagi programa. ZAPISNIK S 15 SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih z zadnjih dveh sej delavskega sveta in izvršitvi le-teh. 2. Plan sredstev za nakup opreme za kolektivno zaščito in opreme za civilno zaščito znaša za leto 1980 din 95.000,00 din. 3. Razpiše se referendum za sprejem naslednjih predlogov: — samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo — samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD — spremembe statuta TOZD. 4. Poprejšnja obravnava o teh aktih bo 6/11-1980 v jedilnici DO. 5. Referendum bo dne 23/12-1980. 6. Na referendumu glasujejo le delavci, ki bodo sestavljali novo TOZD. 7. Za izvedbo referenduma se imenuje komisija v sestavi: — Žagar Alenka — predsednik — Štrucl Zora — namestnik — Kolenc Darinka — tajnik — Rojten Jelka — namestnik — Pečnik Danica — član — Franko Marija — namestnik 8. Za sestavo volilnega imenika se imenuje komisija v sestavi: — Stermšnik Martina — predsed. — Žunter Marija — član — Toplak Darinka — član 9. Zahtevi za varstvo pravic tov. Silve Vrtačnik iz Sp. Kraš 44 zoper sklep št. 2-932/77 z dne 16/10-1980 se ugodi. 10. Tov. Marjani Čas iz Sp. Kraš 15, Šmartno ob Dreti, se dodatno odobri stanovanjski kredit v višini 20.000 din pri LB -TB Velenje za dobo 19 let po 4 % obrestni meri. 11. Tov. Eli Govek iz Radmirja, Ljubno ob Savinji se dodatno odobri stanovanjsko posojilo iz sredstev sklada skupne porabe v znesku 20.000 din za dobo 6 let po 4 % obrestni meri. 12. Trgovski delovni organizaciji PARTIZAN Čačak se odobri po sojilo v znesku 300.000 din za izgradnjo nove blagovnice s tem, da ta znesek vrne v roku 5 let po 10 % obrestni meri. 13. Otrokoma pokojne Marije Trbov-šek Dominiku in Meliti Trbovšek bo nudila delovna organizacija ELKROJ Mozirje: 1. vsako sezono (2 x na leto) po dvojne hlače za vsakega posebej, dokler se bosta šolala, 2. Meliti Trbovšek bo plačevala kosilo, v kolikor bo kosila v osnovni šoli, 3. Meliti Trbovšek bo odobrila štipendijo, v kolkor se bo odločila, da bo nadaljevala šolanje. (Za Dominika T rbovšek bo po dogovoru stroške po 2. in 3. točki plačala DO GLIN Nazarje) 14. V inventurne komisije se imenujejo spodaj navedeni delavci in morajo opraviti svoje delo v času, ki je naveden pod imenom komisije, in sicer: 1. Komisija za popis osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe 25/12 do 31/12-1980 — Pečnik Danica — predsednik — Žagar Majda — član — Rajter Janez — član — Komar Mara — član — Marovt Francka — član 2. Komisija za popis drobnega inventarja 20/12 do 31/12-1980 — Marovt Ela — predsednik — Praznik Olga — član — Dobrovc Cveta — član 3. Komisija za popis reprodukcijskega materiala 27/12- do 29/12-1980 — Dobrovc Olga — predsednik — Levar Franc — član — Marovt Fanika — član 4. Komisija za popis gotovih izdelkov, blaga v konsignaciji in nedovršene proizvodnje 27/12 do 29/12- 1980 — Žunter Marija — predsednik — Stermin — Stermšnik Martina — član — Šemenc Branko — član 5. Komisija za popis trgovskega blaga v Mozirju 29/1 2-1980 — Potočnik Ančka — predsednik — Puncer Draga — član — Kos Vera — član 6. Komisija za popis trgovskega blaga v Nazarjah 29/12-1980 — Žagar Alenka — predsednik — Mavrič Marija — član — Žnidarko Anica — član 7. Komisija za popis zalog v kuhinji in rezervnih delov 26/12 1980 do 31/12-1980 — Dešman Jana — predsednik — Zagožen Anton — član — Hriberšek Anka — član 8. Komisija za popis gotovine, porto blagajne, blagajne transporta in terjatev in obveznosti 4/1-25/1-1981 — Štrucl Zora — predsednik — Podsedenšek Miha — član — Planovšek Slavka — član 15. Glavni organizator inventur je vodja FRS tov. Peter Širko, oec., ki bo dal inventurnim komisijan ustrezna navodila za delo. 16. Člani popisnih komisij odgovarjajo za točnost in pravilnost popisa sredstev in virov, za pravočasno izvedbo popisa, pravilno sestavo popisnih listov in uskladitev s knjižnim stanjem. 17. Popisne komisije morajo predložiti do 25/1-1981 inventurne elaborate in poročila delavskemu svetu DO, vodji knjigovodstva in komisiji za samoupravno delavsko kontrolo. 18. Ugotovljeni višek v višini 7.511,00 din, ugotovljen pri popisu blaga dne 16/10-1980 v industrijski prodajalni (popis je bil opravljen zaradi zamenjave poslovodje industrijske prodajalne), se knjiži v dobro izrednih dohodkov. 19. Rajter Janez, vodja vzdrževanja, mora do 31/3-1981 opravljati dela in naloge s področja varstva pri delu kot pooblaščena oseba za varstvo pri delu. 20. Plan kadrov delovne organizacije se spremeni tako, da se ponovno ustanovi delovno mesto referent za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in varstvo pri delu in se objavi. 21. DO ELKROJ Mozirje p. o. pristopa k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in sredstev z DO STEKLO iz Slovenske Bistrice. 22. Tov. Dragoslavu Šaponjiču, vodji sektorja za kooperacijo, se dodeli nagrada v višini 9.141,35 din za izjemne uspehe pri delu. 23. VEKŠ-u Maribor se odobri premostitveni kredit za nakup stanovanja v znesku din 600.000,00 iz prostih sredstev sklada skupne porabe po 2 % obrestni meri z rokom vračila 28. 2. 1981. 24. ELKROJ Mozirje posodi Gozdnemu gospodarstvu Nazarje za okoli 300.000,00 eskontne vrednosti obveznic s pogojem, da Gozdno gospodarstvo vrne enako vrednost takoj po prejemu le-teh iz zveznega zavoda za finance. SKLEPI S 16. SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. Določi se predlog samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO Elkroj Mozirje v besedilu, kot je priložen zapisniku. 2. Določi se predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD. 3. Določi se predlog spremembe statuta TOZD. 4. Nabavi se ura za novo proizvodno halo ter ključi za sanitarije. SKLEPI S 17. SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in izvršitvi le-teh z zadnjih 2 sej delavskega sveta. 2. Osvoji se predlog za povečanjeFS za 0,05 delavcem, ki delajo na normo in spadajo po svoji sestavljenosti v skupino od 1 — 5 ter režijskim delavcem, ki opravljajo delovno nalogo sortiranje in zlaganje materiala, s tem, da se za ta in vse ostale začasne sklepe DS o spremembi pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe izvede referendum. Obračun OD po tem sklepu se opravi s 1/1-1981. 3. Zborom delavcev se predlaga, da DO Elkroj Mozirje pristopi k SS o temeljih plana materialne proizvodnje, ki so občinskega značaja, k rep. SS pa ne, ker še niso znane prispevne stopnje. Zaenkrat tudi ne bi pristopili k SS o pospeševanju hrane na celjskem območju. DO pa naj bi pristopila k SS o temeljih plana posebne izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko. 4. Cena enostavnega dela N se poveča za 6,7% in znaša od 1/1-1981 dalje 33,00 din. 5. V konferenco delegatov Zavarovalne skupnosti TRIGLAV na območju občine Mozirje se izvolita Peter Sirko in Marija Miklavc. 6. Rajter Janeza, ki je pooblaščen, da opravlja dela in naloge s področja varstva pri delu do 31/3-1981 je treba pismeno opozoriti, da mora opravljati to delo do 31/3, sicer bo zoper njega uveden disciplinski postopek. 7. Dela in naloge za varstvo pri delu in za LO, DS in CZ jc treba takoj objaviti. SKLEPI Z 19. SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in poročilo o izvršitvi sklepov s 17. seje DS s tem, da se sklep o povečanju FS za nekatere delavce spremeni tako, da se glasi: Zaradi povečanja življenskih stroškov se vsem delavcem, ki imajo nižje OD in spadajo v razred od 1—5 po 20. členu pravilnika o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe, poveča FS za 0,05 točke. 2. 1. OSNOVNA SREDSTVA a) Iz uporabe se izločijo naslednja osnovna sredstva: — urejeno tovar. dvorišče 79.105.00 din — oprema: stoli, mize — po predlogu za odpis 74.514,00 din — stroji za krojenje 20.470.00 din Skupaj: 174.099,00 din Ta osnovna sredstva so že v celoti odpisana, zato se nabavna vrednost zgoraj navedenih osnovnih sredstev knjiži v dobro osnovnih sredstev, popravki vrednosti pa odpišejo v breme popravkov vrednosti. b) Vodja vzdrževanja se zadolži, da v prihodnje poskrbi, da se vsa na novo nabavljena osnovna sredstva sproti oštevilčijo. Osnovna sredstva so bila že dvakrat preštevilčena, zato se morajo stare, neprave številke odstraniti tako, da bo imelo vsako osnovno sredstvo samo eno pravilno inventarno številko. 2. DROBNI INVENTAR a) Višek drobnega inventarja — miza za lepljenje v vrednosti 600 din se doknjiži v evidenco drob- nega inventarja istočasno s 100 % popravkom vrednosti. b) Iz knjigovodske evidence se izloči neuporabljeni drobni inventar v vrednosti 93.885,84 din. 3. REPRODUKCIJSKI MATERIAL a) Višek reprodukcijskega materiala v znesku din 125.101,90 se knjiži v breme zalog in v dobro izrednih dohodkov. b) Manjko reprodukcijskega materiala v znesku din 166.713,10 se knjiži v dobro zalog. c) Neuporaben reprodukcijski material v znesku din 31.305,80 din se odpiše v breme izrednih izdatkov in v dobro zalog. Do teh razlik je po menenju komisije prišlo zaradi zamenjav pri povratkih in reklamacijah. 4. NEDOKONČANA PROIZVODNJA a) Potrdi se ugotovljeno stanje nedokončane proizvodnje, ki znaša v skupnem znesku din 20.627.462,30 din. 5. GOTOVI IZDELKI a) Višek gotovih izdelkov v znesku din 494.441,00 se knjiži v breme zalog in v dobro izrednih dohodkov. b) Manjko gotovih izdelkov v znesku din 648.413,00 din se knjiži v dobro zalog in v breme izrednih izdatkov. 6. INDUSTRIJSKI PRODAJALNI a) Višek zalog blaga v industrijski prodajalni v Nazarjah v znesku 2.943,70 din se knjiži v breme zalog in v dobro izrednih dohodkov. b) Višek zalog blaga v industrijski prodajalni v Mozirju v znesku 27.739,65 din se knjiži v breme zalog in v dobro izrednih dohodkov. 7. REZERVNI DELI a) Zaloga rezervnih delov znaša po inventurnem popisu 279.569,77 din in se ujema s knjižnim stanjem. Razlik ni bilo ugotovljenih. 8. DRUŽBENA PREHRANA a) Zaloga živil za obrat družbene prehrane znaša po popisu din 157.599,90 in bi bilo ugotovljenih nobenih razlik. b) Zaloge pijač in kave v znesku din 30.764,00 se knjižijo v breme zalog in v dobro izrednih dohodkov. Razlik ni bilo ugotovljenih. c) Zaloga napitkov za avtomat znaša din 11.463,60 in ni bilo ugotovljenih nobenih razlik. 9. PORTO BLAGAJNA - ZALOGA ZNAMK a) Zaloga znamk v porto blagajni znaša din 655,00 in ni razlik. b) Zaloga bencinskih bonov znaša 73.000,00 in je bil ugotovljen višek v vrednosti 1.000 din in se knjiži v breme zalog bencinskih bonov in v dobro izrednih dohodkov. c) Zaloga znamk za frankirni stroj znaša 6.233.65 din in ni bilo ugotovljenih razlik. d) Zaloga menic znaša 2.932.226,60 din in se ujema s knjižnim stanjem. 10. TERJATVE a) Iz evidence spornih in dvomljivih terjatev se izloči: 1. NOVITET NOVI SAD 9.130,00 din b) Odpišejo se naslednje terjatve: 1. ATE KS BEOGRAD 2.948,15 din 2. BORAC TRAVNI K 21.042,65 din 3. HALA GOLOVEC 2.728,00 din 4. OMERZA MILENA 1.346,50 din 5. TAMJEVIČ BOGDAN, SARAJEVO 80,00 din 6. VOVK JANEZ, LJUBLJANA 399,60 din Skupaj: 26.544,00 din 1.ALHOS KISELJAK 36.110,00 din 2. HOTE L SLON - PRESKARJOŽE 945,20 3. KOLEKTIV NOVA RK ARANDŽELOVAC 321,90 din 4. BERLOT ANDREJ 396,30 din 5. SMUČARSKI KLUB ŽELEZNIČAR SARAJEVO 19.094,00 din Skupaj:56.867,40 din Skupni opisi terjatev 85.412,30 din se odpišejo v dobro terjatev in v breme izrednih izdatkov s tem, da se del terjatev v znesku 56.867,40 din evidentira za sporne in dvomlji- ve terjatve s 100 % popravkom vrednosti. Odpis plačila IZBOR ODŽAK 23.189,75 din se knjiži v breme terjatev in v dobro izrednih dohodkov. Odpis sredstev za združevanje sredstev za izgradnjo železnic v znesku din 1.261.668,25 din ter združevanje sred. za izgradnjo luk 179.135,45 din Skup. 1,458.803,65 din se odpiše v breme poslovnega sklada. 3. Inventurnim komisijam je treba pomagati ob popisu, da lahko svoje delo čimprej in kvalitetno opravijo. 4. PAIS naj izdela ob ZR za leto 1980 analizo o opravljenem nadurnem delu. 5. Splošnemu združenju tekstilne industrije Ljubljana je treba poslati pripombe na aneks konfekcionarjev tekstil, industrije k smernicam srednjeročnega plana razvoja v obdobju 1981 - 1985, in sicer: K 4. tč. tega aneksa dajemo pripombo v tem smislu, da se naj izgradnja novih tovarn dopušča v srednjeročnem obdobju 1981 — 85 na nerazvitih in manjrazvitih območjih, kjer so še na razpolago nezaposleni delavci. K 7. tč. pripominjamo, da bo možno pospeševati klasični 6. Direktor in vodje sektorjev se zadolžijo, da spremljajo sredstva, katerih poraba je omejena po zakonu o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev v I. tromesečju 1981 in ukrepajo v tem smislu, da se bo poraba gibala v okviru zakona. 7. Od 1/1-1981 znaša kilometrina 6,10 din. 8. DS bo na eni prihodnji seji obravnaval problematiko kooperatov pod posebno točko dnevnega reda. 9. Igorju Fluderniku iz Ljubnega ob Sav., se povrnejo potni stroški, ki jih je imel dne 20. 1. 1981, ko je šola organizirala nagradni dan za najboljše učence, na relaciji Ljubno — Ljubljana — Ljubno ob Sav. v znesku 68,00 din. 10. Pri LB TB Velenje se najame kredit za nakup dveh stanovanj v Nazarjah v vrednosti 778.805,00 din. Za podpis dokumentov v zvezi s tem posojilom se pooblaščata Peter Sirko, oec., vodja F RS in Ivan Kramer, dipl. oec., direktor delovne organizacije. 11. El kroj Mozirje opravlja za TOPER TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ od 1/1-1981 dalje finančno-računovod-ska dela, plansko-analitska dela, splošno-kadrovska dela razen kadrovske evidence ter tehnološka dela. Čimprej je treba skleniti pogodbo o opravljanju teh del in o financiranju oz. plačilu tega dela. 12. Sektor priprave dela — analitiki časov — se zadolžijo, da preučijo multiplikatorje v proizvodnji skupaj s komisijo za VZD in izdelajo ustrezen predlog. Rok 15/3-1981 13. Direktor DO se zadolži, da prouči, kje naj bi delavci shranjevali kolesa. 14. Služba za vzdrževanje se zadolži, da prouči ozvočenje v proizvodni hali in ukrepa v tej smeri, da bo jakost ozvočenja pravilna. SKLEPI Z 20. SEJE DELAVSKEGA SVETA 1. Direktor DO naj skupaj s sodelavci prouči, kakšne ukrepe bi podvzeli, da ne bi kršili zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev v prvem tromesečju 1981 zaradi kilometrine in ostalih izdatkov, ki so omejeni. 2. Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in o izvršitvi sklepov DS z zadnje seje DS. 3. Določi se predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo, SS o združevanju dela delavcev v TOZD in statuta TOZD in se daje v javno razpravo. 4. Tov. Milan Gaberc, Šaponjič Drago-slav in Kolenc Darinka se zadolžijo, da proučijo glede skakalk, ali jih je toliko potrebno ali ne in glede njihovega nagrajevanja. 5. Direktor DO, tov. Debevc in tov. Šaponjič se zadolžijo, da izdelajo predlog, kateri režijski delavci naj bi delali od 7. do 15. ure. 6. Določi se ZR za leto 1980, ki izkazuje: (glej na strani 19) Zap. Elementi Realizacija I n d e k s Št Plan 1980 31/12-1979 31/12-1980 3 : 1 3 : 2 1. Celotni prihodek 359.328.930,00 267.337.428,20 390.578.360,65 109 146 2. Porabljena sredstva 223.460.993,85 162.404.547,18 255.601.911,17 114 157 3. Doseženi dohodek 4. Porabljeno za prisp. 135.867.936,15 104.932.881,02 134.976.449,48 99 129 in davke 24.837.218.00 20.011.943,60 31.601.206,25 127 158 5. Čisti dohodek 111.030.718,15 84.920.937,42 103.375.243,23 93 122 — za osebne dohodke 56.240.776,00 46.867.313,50 59.240.423,05 105 126 — za stan. izgradnjo 3.374.446,55 2.861.952,75 5.197.254,85 154 194 — za sklad skupne por. 5.500.000,00 5.500.000,00 3.000.000,00 55 55 — poslovni sklad 41.518.797.20 26.339.782,17 31.563.154,08 76 120 — za rezervni sklad 3.396.698,40 2.623.322,00 3.374.411,25 99 129 — za druge namene 1.000.000,00 908.567,00 1.000.000,00 100 110 Neplačana realizacija 7.948.291,70 6.457.487,45 82 Zaloga materiala 25.390.503,76 86.340.191,50 340 Zaloga nedokončane 17.404.653,75 20.627.462,30 118 Zaloge gotovih proizvodov 16.597.541,00 22.672.826,00 137 7. Po ZR za leto 1980 se izloči za sta- novanjsko izgradnjo 1.700.000 din. Mednarodno leto invalidov Leto 1981 so Združeni narodi proglasili za mednarodno leto invalidov. V Beogradu je bil ustanovljen jugoslovanski odbor za mednarodno leto invalidov. Za predsednika odbora je bil imenovan Risto Džunov, član predsedstva zvezne konference SZDL. V svojem govoru je poudaril: "Mednarodno leto invalidov bo priložnost in spodbuda za vsestransko obravnavo družbene skrbi za invalide. Družba naj bi v tem letu namenila vso pozornost potrebam teh ljudi, ki jih je v naši državi okoli dva milijona. Hkrati z uresničevanjem dogovorjene politike v letošnjem letu je treba uvesti nove ukrepe in akcije za preprečevanje invalidnosti in za nadaljnje izboljšanje položaja invalidov v naši državi". Poglavitni cilj vseh dejavnosti v letu invalidov bo hitreje razviti vse oblike preprečevanja invalidnosti (obramba pred boleznimi, zdravstveno varstvo, varstvo pri delu) in stalnega usposabljanja invalidov za življenje in delo v skladu z družbenimi opredelitvami. V naši delovni organizaciji smo zaenkrat lahko še kar zadovoljni, saj problematika okrog invalidnih oseb ni najbolj pereča. Trenutno imamo zaposenih osem delovnih invalidov, od tega 5 invalidov III. kategorije invalidnosti, 2 delavki invalida II. kategorije, 1 delavec VVI. Vsi delavci so razporejeni na njim ustrezna dela in naloge, to je dela, ki jim omogočajo ustvarjalno delo v skladu z njihovimi preostalimi delovnimi zmožnostmi. S pravilnikom o ugotavljanju in sistemizaciji del in delovnih nalog v delovni organizaciji smo predpisali dela, ki so prvenstveno predvidena za invalide. V kolikor bi se za opravljanje teh del in nalog prijavilo več delavcev, bomo pri izbiri dali prednost invalidnim osebam, če ustrezajo njihove strokovne in druge sposobnosti zahtevam tega dela. V postopku za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja sta dve delavki in v kolikor si bosta pridobili pravice iz invalidskega zavarovanja, jima bomo skušali nuditi delo — ustrezno njuni preostali delovni zmožnosti. Zora Štrucl Modni kotiček Zimska sezona je takorekoč mimo in na vrata nam trka pomlad. In spet se bo naš ženski svet spraševal: “Kaj bomo pa nosile na pomlad in poletje ? ” Vodilne modne hiše so prikazale za pomlad in poletje 81 dokaj preproste, toda za oko zelo privlačne in uporabne modele. V glavnem je takšna vsa letošnja spomladanska moda. Če začnemo pri hlačah: nenavadno veliko različnih tipov hlač. Kratke hlače standardnih dolžin, bermuda, ki segajo do sredine kolena ali pa tudi žez , še vedno so aktualne karotte hlače spodaj široke 18—20 cm. Izredno veliko je bilo prikazanih modelov z elastiko v pasu in na dolžini v safari in militery stilu. Obleke: za spomladansko sezono se predvideva zelo malo kostimov in plaščev so pa zato toliko pomembnejše obleke, ki imajo lahko malo športnega navdiha in ohlapen videz, zelo nizko krojen život, ali pa so skroj ene v safari stilu. Kratki rokavi segajo letos skoraj do komolca, veliko modelov pa je tudi brez rokavov. Poletne obleke imajo velike vratne izreze, so brez pasu, ravno krojene, ali pa rahlo ob životu drseče do bokov, nato pa preidejo v zvon ali nabrane gube. Dolžina oblek in kril se vrti okoli kolen, čeprav se včasih pojavi tudi kakšna nad koleni. BARVE: Prevladujejo pastelni odtenki, veliko je tudi bele barve, ki se pogosto pojavlja tudi v kombinaciji. Lepi so tudi peščeni odtenki tja do kaki zelene, svetlo siva in mornarsko modra. TKANINE: Za hlače so najbolj primerne lahke bombažne tkanine: popelin, bombaž z lanom, bombažni tweed, madras. Za obleke pa bombažni bouc-lle, jadro vina, pike, fina lahka volnena flanela, za večer pa se priporoča čista svila. Mama, zdaj pismo končujem... Nedelja, 31. avgusta, zadnji dan počitnic. Zadnje počitnice pred odhodom v srednjo šolo so se končale. Končalo se je moje osnovno-šoisko življenje in treba se je bilo odločiti za poklic. Odločila sem se. Tako sem se v hladnem, deževnem ne- , dejskem jutru še zadnjič pogledala v ogledalo, zaprla za sabo vrata svoje sobe in zdrvela po stopnicah. Pred hišo je že čakal naš jekleni konjiček, da me odpelje v Ljubljano, kjer bom štiri leta hodila v srednjo šolo. Oči in mama sta mi govorila: "Odhajaš v svet, ki ni vedno lep. Ljudje so različni. Tudi hudobni so med njimi. Naj lepša otroška leta so za teboj". A jaz le nisem tako črno gledala na svojo bodočnost, Polna pri-čakovanjgželja, da bi čimprej spoznala svoje bodoče sošolce, internat, kjer bom živela, vse to me je strašno zanimalo, tako da sem komaj čakala, kdaj bom zagledala tablo z napisom našega glavnega mesta. Padal je dež, ko smo prispeli na dvorišče internata. Takoj mi je pogled obvisel na starem poslopju. "Je to internat? sem se spraševala. Predstavljala sem si veliko, novo zgradbo, z majhnimi sobicami, kjer bom imela svojo posteljo, omaro, mizico in še kaj. Že, ko sem prestopila prag internata, sem vedela, da sem sanjala, saj je bila resnica čisto drugačna. Sobe so bile velike, temačne, v njih pa po deset železnih postelj in stare omare. Goli, stari zidovi niso izžarevali nikakršne domačnosti, le pusto, sivo temačnost. Najraje bi se obrnila in zbežala. Spomnila sem se maminih besed: f' Življenje ni z rožicami postlano. "To je že res, a vendar me je že sedaj minilo veselje do šole, življenja v teh starih, temačnih sobah, ki niso bile niti malo podobne moji majhni, svetli sobici, s prelepljenimi stenami s slikami popularnih rock zvezd in še s čim. Popoldan sem se poslovila od mame, očeta in brata ter z upanjem mislila na naslednji dan, ko bom prvič prestopila prag šole. Upala sem, da ne bom spet razočarana. Nisem upala zaman. Že na prvi pogled mi je bila šola všeč, prav tako učilnice, hodniki. Spoznala sem sošolce, s katerimi bom sedaj štiri leta delila dobro in slabo. To je malo potolažilo moj obup, ki sem ga doživela v internatu. V šoli sem bila vesela, kakor hitro pa sem se vrnila iz šole med tiste štiri zidove sem postala tiha in žalostna. Že drugi dan sem pisala domov pismo, ki sem ga zaključila z zadnjo kitico Necine pesmi: . . . "Mama, sedaj pismo končujem, počasi odpravljam se spat, že zdavnaj zaspal je, s slikami doma v solzah naš internat..." Ko pa sem se prvi petek vrnila domov, me je mama razveselila z novico, da bom šla stanovat k nekim znancem. Bi-.la sem zelo vesela in sem komaj čakala, kdaj bom odšla iz internata. Sedaj stanujeva skupaj s prijateljico in se razumeva. Tudi v šoli mi je še kar všeč in vsak dan se mi zdi lep. saj znam vedno več o delu, ki ga bom nekoč opravljala. Spoznala sem že večji del Ljubljane, njene lepote, pa tudi slabe strani. Včasih se spomnim na domači kraj, na gozdove, po katerih smo se potepali, vendar hitro odženem misli ter mislim na sedanjost, ki je lepa in na prihodnost, da bi bila še lepša. SAŠA SAŠA JA VI SE ! GREMO V KINO SPORED FILMOV: KINCT‘DOM“ MOZIRJE za marec in april 1981 Dvorana Prosvetnega društva Mozirje je bila zaradi obnove zaprta vse od novembra 1980. Predvidevamo, da bomo pričeli s predvajanjem kinopred-stav ponovno 14. in 15. marca, zato vljudno vabimo delavce Elkroja, da bodo ponovno obiskovali naš kino. MAREC 26. NACIONALNA KLASA jugoslovanski film, komedija Igrajo: Dragan Nikolič, Olivera Markovič 28. in 29. ŠPIJON, KI SEM GA LJUBILA angleški akcijski film Igrajo: Roger Moore, Kurt Jurgens PETDESET LETNIKI V prvem polletju letošnjega leta bodo dopolnile 50 let naslednje delavke: - BELE VIDA — konfekcionar - HREN MARIJA - ročna del. - TOMINŠEK MARIJA - konf. Naše iskrene čestitke in še na mnoga leta ! ZAHVALA ISKRENO SE ZAHVALJUJEMO CELOTNEMU KOLEKTIVU ZA VSO POMOČ, KI STE NAM JO NUDILI V TEŽKIH TRENUTKIH OB NENADOMESTLJIVI IZGUBI NAŠE HČERKE. DRUŽINA SLEMENŠEK IZŽREBANI IN NAGRAJENI: 1. nagrada — Livk Marija 2. nagrada — Kolenc Majda 3. nagrada — Stane Levar — Žmavc Ivana — Hren Franc — Urbanc Marija — Roj te n Jelka Iskreno čestitamo I APRIL 2. BUMERANG francoski film, kriminalna drama Igrajo: Alain Delon, Carla Gravina 4. in 5. ROCKV, ameriški film, drama Igrajo: Sylvester Stallone Talia Shire 9. STANOVALEC francoski film, psihološka drama Igrajo: Roman Polanski, Shelley VVinters GUSAR IZ JAMAJKE ameriški pustolovski film Igrajo: Robert Shavv, Genevieve Bujold NEZNANEC NAS SLEDI francoski kriminalni film Igrajo: Jean Louis Trintignant, Mireille Dare DVOBOJ NA MISURIJU ameriški vvestern film Igrajo: Marlon Brando, Jack Nicholson GINEKOLOG SOCIALNEGA ZAVAROVANJA italijanski film, seks satira, Igrajo: Renzo Montagnani, Paola Senatore PARIŠKI NORI KONJ francoski dokumentarni film 30. 4. in 1.5. STOPI ALI UMRI angleški pustolovski film Igrajo: Gene Hackman, Terence Hill, Max von Sydow. 11. in 12. 16. 18. in 19. 23. 25. in 26. PUSTNA KRIŽANKA Celje - skladišče D-Per 192/1981 COBISS a Nagrade za pustno križanko:1 nagrada-150,00 din; 2.nagrada-100,00 din in 3.nagrada-50,00 din.Rešitev oddajte do 31.3. v PAIS. Vso srečo!