förta Mm\ paramento ju oupra^ Ljubljana Su. FBtra cesta Zi lž„Blujg: mésna ß«g, pihljajte Me zasztave, selene pen o rEnS «snifeE, m\m, ylszßcse l\°pfne Za 1 Zahtevajte povsod samo @ « iz domače lovamice katero je najboljše in najcenejše « ložef Dogša v Ormožu. • j s ^ ____m M - Obrestna mera Q na hranilneknjižice hranilne vloge po O" W O in v tekočem računu. POSOJILA: na vknjižbo in na menice. - - Inkaso faktur in trgovske informacije. - - Izdaja čeke in akreditive, izvršuje nakazila na vsa tu- in inozemska mesta. Račun poštnega čekovnega zavoda št. 14.113 Poloinice se pošljejo na zahtevo. i Ireditni zavod s Murski Soboti, t. z. z o. z. i I Nàjfaleisa Stefan Hefe z neìez@m ha Sobota Dobij sze vsze felé zsele-zje, präva Engliska i Präj-zoszka skér za vszäke féle mestre. Nàjveksa zaloga za traverze, glazsojne, hisno i pohištvo okàvanye (va-salàs) nadale vsze féle drii-go blàgo: lejpe pecsij, sparirete, kuhinszka poszoda, nadale goszpodärszka skér, lopate, motike, lanci, pliigi i esose ka je näjbole potrebno näjbogse Törs«ke, japanszke, Sv. Antal » Vulkan koszé pa pravi Tirolszki kamli k coj. Vecs felé na prebéraye néjboksi i nžjfalejši ma-slnszki i cilinderszki oli. a H liko. Ka màio. Dober Pajdaš kalendàrium t na navàdno leto 1927 z doszta lejpim, dobrim hasznovitnim cstenyom, pripoveszti i kejpami. VI. LETNI TEKÀJ. Reditelj i làsztnik : TALÀNYI FRANC, Murska Sobota. Za tiskarno odgovoren NORČIČ LUDVIG, M. Sobota Tiskarna „PANONIJA" Murska Sobota r. z. z o. z. januar Q u — i>zecsen mä 31 dni n lzzzà trt~i o^aczria e^rr; trsT-V c^rr^ crcza crtr.3 r_zi > co qü Dnévi Imenik PrcminsžBiinvn vrejmena i mcszsta Szunce Mejszcc zidt 1 zahaja zlde zahaja 1 Szobota Novo leto Prem'enyàvn-.' & 7 48 4-18 5- 6 2-25 1. Kak je minu oszmi dén. Luk. II, 21. Ga!. 3, 23—29. 2 Nedela Ime Jezusa 7 49 419 6-16 3- 6 3 Pondelek Genovéva sz. ® 9vöra 28m. 7-49 4-20 7-23 3-58 4 Tork Titusz pk. O. 7 49 4 21 822 5- 0 5 Szreda Teleszfor p. t. Nesztalno -a 748 4-22 9-14 6-13 6 Csetrtek Tri kralovo piemenyàvno A 7-48 4-23 9-56 7-30 7 Pétek Luciàn vt. f vrejrnen. 7-48 4 24 10 28 8-49 8 Szobota Szeverin 7-48 4-26 10-57 10- 9 2. Kak bi Jezus 12 let sztar bio Luk. II. 41—52 Rim. 12, 1-6. 9 Nedela B. 1. Julian vt. 7-47 4-27 11-21 11-25 10 Pondelek Vilmos pk. 3 15 v. 43 m. ff 7-47 4-28 11-48 --- 11 Tork Higin p. vt. 9 25 Pétek Qéza vt. f Nesztälno 6-50 537 1-37 1050 26 Szobota Sändor vj-ejmen. 648 5-39 2-43 11-30 9. Vzéo je Jezus szebom ti 12-et. Luk. XVIII. 31—43. Kor. I, 13, 1 — 13. 27 28 Nedela Pondelek Leander Roman apàt __^-«HM ?Sr?3 Prvoga je dén dugi 9 vor 32 minute do konca meszeca zriszté 1 vöro 25 m. jj Marc — Mali traven 8 |j mà 31 dni Dnévì Imenik PremlnjtfgaiiifB vrejmena I meszEca Szunce Mejszec zlde zahàja zide zahàja 1 Tork Albin Kasenek. Premenyävno A 6-43 5-43 5-37 2-55 2 Szrejda Pepelnica tf vrejmen. A 6-41 5-45 6-19 3-54 3 Csetrtek Kunigunda ff $ 20 v. 5 m. A 6-39 5-46 6-54 517 4 Pétek Kazimir ff M» 6-37 5-48 7-23 6-41 5 Szobota Euzébiusz tf 6-35 5-49 7-51 8- 3 10. Jezus je vu piisztino neseni. Mät. IV. 1—11. Kor. II. 6, 1—10. 6 7 8 9 10 11 12 Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Sxobota Posztna I. Akvlnszki T. ff G. Jänos ff Fran. Kan. ff 40 manternik.ff Konstantin ff Grégor püspek Premenyävno szneg z dezsdzsan 3 0 vöra2 m. Pf 6-33 5-51 8-16 9-25 K* 6-31 5-52 842 10-45 9* 6-20 5-54 9-10 -- 6-27 5-56 942 0- 1 M 6-25 5-57 10-18 1-15 ■M 6-23 5-58 1112 2-22 -K 6-21 6-00 11-55 3-21 11. Vzéo je szebom Jezus Petra, Jakoba i Jänosa. Mät. XVII, 1—9, Thsssz. — I. 4, 1—7. 13 Nedela Posztna II. Mrzlo, -K 6-19 5- 1 12-52 4-12 14 Pondelek Matilda kral.ff vöterno, «f 6-17 6- 3 1-53 4-51 15 Torek Longin vt. ff premenyävno mt 6-15 6' 4 2-57 5-25 16 Szrejda Gefrud dev. ff vrejmen. «f 6-13 6- 6 4- 1 5-52 17 Csetrtek Patrik pk. ff * 6-11 6- 7 5- 5 6-16 18 Pétek Sàndor pk. ff @ 11 v. 24 m. * 6- 9 6- 8 6- 8 6-37 19 Szobota József hran. Jez. ih 6- 7 6-10 7-10 6-56 12. Jezus z nejmoga vragé odzsené. Efez. 5, 1—9. 20 Nedela Posztna III. Premenyävno, sh. 6- 5 6-11 8-13 7-16 21 Pondelek Benedek ap.ff trnok mokro, sh. 6- 4 6-10 9-16 7-35 22 Tork G. Katalin. ff vöterno HK 6- 2 6-11 10-21 7-56 23 Szrejda Viktoriän ff vrejmen. HK 6- 0 6-12 11-27 8-20 24 Csetrtek Gabreo arkang. & 5-58 6-14 -- 8-50 25 Pétek Ceplena Marija & 555 '6-15 0-33 9-25 26 Szobota Mano ff C 0 v. 35 m. * 5-53 617 1-37 10- 9 13. Gda bi Jezus prejk odiso. Jan. VI. 1—15. — Gal. 4, 21—31. 27 Nedela Posztna IV ■ 5-51 6-21 2-35 11- 5 28 Pondelek Kapišztr. J. tf Oblacsno, <&. 5-49 6-22 3-28 1210 29 Tork Auguszta tf deszdzsévno A 5-47 6-23 4-11 13-24 30 Szrejda Kvirin tf vrejmen. A 5-55 6-25 4-49 14-45 31 Csetrtek Benjamin ft »•k ■«K 5-43 6-26 5-20 16- 8 Prvoga je dén dugi 11 vor, do konca mejszeca zraszté 1 vöro 43 m. Szprotole-tje sze zascsne 21 ob 4 vöri. innaannannaagriririnrinri 1 April — Velki traven s n mà 30 dni q aaaaaaaaaaaaaaaaoaaaaaaaaan Dnévi Imenik PrBminjàvanjB vPBjmena 1 meszeea Szunce Mejszec zide zahàja zide | zahàja 1 2 Pétek Szobota Hugopüspekff Ferenc pav. ff Mokro vrejm. O 5 v. 24 m. M» '•m- n< 5-41 5-39 6-28 6-30 5-48 6-14 5-31 6-54 14. Sto more karati med vami mené. Jan. VIII, 46—59. — Zsid. 9, 11—15; 3 4 5 6 7 8 9 Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota B. 5. Judica Izidor pk. ff Ferreri V. ff Celesztin pàpa Eberhard piiscs. Dénes püspek B. Konràd ff Dezsdzsévno, vetreno, premenyàvno, mokro, vrejmen. 0) 1 v.21 m. H1 H H a -K 5-37 5-35 5-33 5-31 5-29 527 525 6-31 6-32 6-33 6-35 6-36 6-38 6-39 6-40 T 7 7-38 8-13 8-55 946 1043 8-16 9-38 10-58 010 1-14 2- 9 15. Gda bi sze Jezus k Jeruzsälsmi preblizsàvao. MàtéXXI, 1—9. Filip. 2,5—11 10 11 12 13 14 15 16 Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Cvetna nedela I. Leó pàpa ff Gyula p. ff Hermeneg ff Velki csetrtek Velki pétek Velka szobota Premenyàvno doszta deszdzsa, vöterno vrejmen. «f «f * * * sh 523 5-21 5-20 5-18 5-16 5-14 512 6-41 6-42 6-43 6-45 6-46 6-48 6-49 11-43 12-48 1-52 2-57 4-03 5- 5 6- 9 2-53 329 3-58 4-23 4-44 5* 3 5-22 16. Maria Magdalena, Maria i Jakob. Mark. XVI. 1-7. Kor. I. 5, 6-8. 17 18 19 20 21 22 23 Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Vüzen Vüz. pondelek Emma Teodor szpov. Anzelm püspek Szoter i Kajuss Béla püspek ® 4 V. 35 m. Doszta dezsdzsa, oblàcsno. Premenyàvno vrejmen. « HK # & & 5-10 5- 8 5- 6 5- 4 5- 2 5- 0 4-59 6-50 652 6-53 6-55 6-56 6.58 6-59 7- 0 814 9-20 10-26 11-31 030 5-41 6- 2 6-24 6-51 7-25 8- 5 8-56 17. Gda bi vecsér nasztauo na on dén. Jän. XX. 19—31. Jan. I. 5, 4—10. 24 25 26 27 28 29 30 Pei Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Sžobota voga je dén Po vüzmi I. Marko evang. Kilit i Marc. Zita dev. Paveo od Peter mantr. f Katalina Szilj. dugi 12 v.ör 47 min C 23 v.21 m. Prijétno, toplo vrejmen. ute, do konca m «a. A A t* d* esze 4-57 4-55 4-54 4-52 4-50 4-48 4-46 ca na 700 7- 2 T 3 7- 5 7- 6 7- 8 7- 9 raszté 1-22 2-10 2-48 3-21 3-48 4-11 4-38 1 vöro 9-56 11- 6 12-21 1-40 3- 1 4-23 5-45 36 m. naaaaaaaaacaaaaaaaaoaaaaaaD jj Màj — Riszàlscsek g [} ma 31 dni g ^aaaaaaaaaDaGnaaacDaaaDcaDn Dnévi Imenik PPBmmyàvanye »rejmena i meszeca 18. Jasz szan dober pasztér Jan. X. 11—16. Pét. 1. 2, 21 Szunce zlde I zahàja Mejszec zide j zahàja -25. 1 Nedela Po vüzmi II. ©13 v. 40 m. 445 710 5- 41 7- 7 2 Putide ek Anatàz pk. Oblacsno iPf 4-44 7 11 5-32: 8-29 3 rork Sz.-. kr. gor. Doszta dezs. M 4-42 713 6" 5 9-49 4 Szrejda Forjàn mantr. n 4-40 7-14 6-45111-00 5 Csetrtek V. Piusz papa Premenyàv. H 4-38 7-16 7-33-- 6! Pétek Jànos ev. 4-37 7-17 8-31jpoln. 7| Szobota Szaniszlàv -E 4-35 719 9-30 0-47 ;9. Za eden mali csasz me nedte vidili. Jan. XVI. 16—?2. ni. 8 Neuela 9. Pondelek 10l Tork 11, Szrejda 12 Csetrtek 13 Pétek 14 Szobota Po viizmi Gregor Antonin pk. Mamert pk. Pongràc vt. S/ervàc pk. Bonifàc vt. «f 4 34 16 v. 27. m1*«*i4 33i I t Lejpo toplo vrejmen 4-31 4 30 4-28 4-26 4-25 720 10-35, 7-21 j 11411 7-22; 12-46! 7'24! l-50! 7-25 2 53 7-27; 3 56 728 5-00 1-2Ö 2- 2 228 250 310 3-28 3-47 20. K onomi idem, ki je mene poszlao. Jan. XVI. 5—13. 15, 16 17 18 191 20! 21 ì Nedela Ponddtk Tork Szrejda Csetrtek Pétek Se.obota Po viizmi IV. Nep. Jànos Paskàl liv. Vanenc vt. Cöleszt. p. Bernardin f Bobol. Andrai g) 20 v. 3 m. Preme-nyàvno lepo vrejmen « JL a 4-24 4-23 4-22 4-20| 4 19j 4-18! 4-ä7i 7-29 7-30 7-21 7-33 7-34 7-35 737 6- 4 7 11 818 9-24 10-26 11-23 4- 7 V29 4-54 5-26 6- 3 6 51 7-48 21. Csi te kaj proszili od òcsé. Jän. XVI. 23-30. Jak. 1, 22—27. 22 Nedela 23 Pondelek 24 Tork 25 Szrejda 26 Csetrtek 27 Pétek 28 Szobota 1 Po vüzmi V. Oblacsno A 4 16 7-38 0- 7 8-56 Dezsö v re j m er, A 4 15 7-39 0-50 m- 9 ; Drzs. szvétek 3 6 v, 34 m. 4 14 7-40 1-23 11-24 ! rbàn piispek Veterno, 4 13 7-41 1-50 12-42 Vnébz. Jezusa dezsdzsevno 4 12 7-42 215 2- 1 ; Béda egyh. f vrejmen 4 11 7-43 2-40 3-20 | Àgoston pk. 4 10 7-44 3- 4 4-41 Gda pride obveszeliteo. Jan. XV. 25—YVVI, 4, — Pét. I. 4, 29 30 31 Nedela Pondelek Tork Po viizmi VI. Arki Janka Angela Lejpo © 20 v. 6 ni. nf toplo vrejm. M 3-30 6- 1 400 7-21 4-36i 8-38 Prvoga je dén dugi 14 vor 25 minut, dokonča naraszté 1 vöro 14 minut. ZAMERKANYE Hotrijemanye Vödavanye Din j p Din 1 p ;.....:± a t............... —•—......>...... ...... tr, -i i...,.....:...... .. ..... . ?.......{p. ■ ■ I ■H 3 Juni — Ivanscsek mà 30 dni 2E3C3 8 8 sna Dnévl Imenik PrcmlnjàyanyB Szunce Mejszec vrejmena 1 meszeca side zahàja Ilde zahàja 1 Szrejda Pamfil vt. Lejpo M 4-7 7-48 520 9-45 2 Csetrtek Erazmus vt. 4-6 7-49 613 10-42 4 Pétek Klotild toplo -66 46 7-50 7-13 11-26 3 Szobota K. sz. Ferenc vrejmen tf 45 7-51 8-18 -- 23. Csi sto liibi mené. Jan. XIV. 23—31. Apost. dej. 2, 1- -13. 5 Nedela Risz. nedela Lejpo Uff 4-5 7-52 9-25 0- 2 6 Pondelek Risz. pondel. vrejmen *e 4-4 7-53 10*32 0-31 7 Tork Robert ap. C 8 t. 49 m. * 4-4 7-54 11-37 0.55 8 Szrejda Medard p. Lejpo * 4-3 7-55 12-41 1-15 9 csetrtek Felix Pr. toplo ih 4-3 7-55 1-44 1-34 10 Pétek Margarejta Premenyàvno sh 4-2 7-56 2-46 1-52 11 Szobota Bawiabàs ff vrejmen ih 4-2 7-57 3-51 212 24. Vsja "mojsnos^t je meni dätra. Mät. XXVIII. 18—20. Rom. 2, 33—36. 12 Nedela Szv. troj. I. Lejpo HK 4-2 7-57 4-57 2-32 13 Pondelek Anton Pàd. vrocse 4-2 7-58 6- 4 2-56 14 Tork Vazul vrejmen 4-1 7-58 7-12 3-25 15 Szrejda Vida mantr. @ 9 v. 19. m. 4-1 7-59 8-17 4- 1 16 Csetrtek Tejlovo Prijàtno «a 4-1 7-59 9-17 4-46 17 Pétek Adolf piis. vrejmen 4-1 8-00 10- 9 5-40 18 Szobota » Marko i Marcel 41 8-00 10-51 6-46 25. Eden cslevik je velko vecsérjo s*pravo. Luk. XIV. 16—24. Jan. I. 3, 13—21. 19 Nedela Po szr. tr. 2. Premenyàvno oblàcsno vrejmen 3 11 v. 29 m. dezsdzsevno vrejmen £ 4-2 8-00 11-26 7-58 20 Pondelek Fiorentina dev. t% 4-2 8- 1 11-55 9-14 21 Tork Alojzij 4-2 8- 1 __ 10-31 22 Szrejda Paulin püsp. •«K 4-2 8- 1 0-21 11-48 23 Csetrtek Szidónia 4-2 8- 1 0-44 1- 5 24 Pétek Ivan krsztiteo H> 4-2 8- 1 1- 8 2-33 25 Szobota Vilmos f* 4-3 8- 1 1-32 3-42 26. Priblizsävali szo sze k Jezusi publikänuske. Luk. XV. 1—10. Jan. I. 3, 13—18 26 Nedela Po szv. tr. 3. Veterno t*» 4-3 8- 2 2-00 4-59 27 Pondelek Làszló krao dezsdzsevno M 4-3 8- 2 2-32 6-17 28 Tork Vidov dan vrejmen M 4-4 8- 2 3-11 7-27 29 Szrejda Peter i Pavel ® 7 v. 32 m. 4-4 8- 1 4-00 8-28 30 Csetrtek Szp. Pavla ap. -K 4-5 8- 1 4-57 9-19 iPrvoga je dén dugi 15 vor 41 minuto, do 21-ga 18 minut zraszté, do konca sze mejszeca sze 3 minute poménsa. Leto sze zacsne 22-ga ob 11 vöri 24 minute. toaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa I Juli — Jakobescsek g n - mà 31 dni Q aaaaaasjaaaaaaaaaaaaaDaaaDaD Dnévi Imenik PiTOlnpvanyß Szuncé" Mè|szec ypGjmena ! rneszesa side zahàja zide 1 zahàja 1 2 Pétek Szobota Tibold piisp. Szrpna Marija Dezsdzsevno »K 4- 5 4- 6 8- 1 8- 1 6-00|l0- 1 7- 8jl0-31 27. Gda bi sereg k Jezusi priso. Luk. V. 1—11. Pét. L 5, 5—11. 3 4 5 7 6 8 Q Nedela PondeJek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Po szv. tr. 4. Berta dev. Zakkar. Ant. Ezaiäs prorok Ciril i Metod Kiliän püspek Veronika man. Veterno dezsdzsevno vrejmen c 1 V. 52 m. Lejpo vrejmen * sh sh ih 4- 6 4' 7 4- 8 4- 9 4- 9 4-10 410 8- 1 8- 1 8- 1 8- 0 7-59 7-59 7-58 8-16 9-23 10-27 11-31 12-34 1-36 2-41 10-57 11-19 11-39 11-58 0-16 0-36 28. Csi nede popolnejša vasa pravica. Mat. V. 20—24. Rom. 8. 18 -23. 10 11 12 13 14 15 16 Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Po szv. tr. 5. 1. Pius p. vt. Qualbert Jàn. Anaklét p. vt. Bonaventura Henrik cas. f Karmelh. D M Prijétno lejpo vrejmen © 20 v. 22 m. vrocsina H& 4-12 4-13 4-14 4-14 4-15 4-16 4-16 7-58 7-57 7-56 7-56 7'55 7-55 7-54 3-48 4-56 6- 3 7' 6 8- 2 8-49 9*28 058 1-24 1-57 2-38 3-30 432 5-44 29. Gda je veliki sereg biovküper z Jezusom. Mark. Vili. Vili. 1—9. Pét. 1. 3. 8-15. 17 18 19 20 21 22 23 Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Po szv. tr. 6. Heléna kr. Patilai Vince Elias prorok Dàniel prorok Maria Magdel. Apolin püspek Premenyàvno nesztàlno vrejmen Q) 15 v. 43. m A *< K 9+ 4-18 4-19 4-20 422 4-23 4-24 4-25 7-52 7-52 7-51 7-50 7 49 7-48 7-47 9-56 10-15 10-49 11-13 11-37 0- 2 7-00 8-19 937 1055 12-12 1-40 247 30. Csuvajte sze od krivi prorokov. Mät. VII. 15—21. Rom. 6, 3—11. 24 Nedela B. 7. Po tr. 7. Premenyàvno H 4-26 7-46 032 4- 3 25 Pondelek Jakab aps. veterno M 427 7-45 1- 8 5-14 26 Tork Anna vrejmen H 4-28 7-44 1-52 6-18 27 Szrejda Pantaleon 429 7-42 2-45 7-12 28 Csetrtek Ince p. pantr. © 18 v. 36 m «-is 4 31 7-41 3-45 7-56 29 Pétek Marta dev. f Vihérno «f 4-32 7-40 4-52 8-31 30 Szobota Judita mantr. toplo vrejm. «f 4-34 7-38 6-00 8-58 31. Bio je «den bogat cslovik. Luk. XVI. 1—9. Rom. 6. 19 -23. 31 Nedela Po szv. tr. 8. Ne sztal. vrej. * 4-35 7-37 7- 8 9-22 Prvoga je dén dugi 15 vor 56 m., do konca raeszeca 54 m. kracsisi, eacacacjcjaaaaa g Augusztus — Mésnyek | q mà 31 dni q tinaaaaaanriaannnnt-iri'-iriì-ipn'T^n"' Dnévi Imenik Premlnyiviinye iFBjineni i msszcca Szunce Mejszec zide zaliaja tde | zahàja 1 Pondelek Zsel. Peter Dezsdzsevno * 4-36 7-36 8 13 9-43 2 Tork Ferenc Porcink nesztälno 437 735 9-18 10- 1 3 Szrejda Najd. Stevana premenyàvno fh 4-38 733 10-20 10-20 4 Csetrtek Domonkos vrejmen 4-40 7-32 11-23 10-39 5 Pétek Osvald C 19 v. 5 m. 4-41 7-30 12 27 11-00 6 Szobota Preob. Jezusa 4-42 7-28 1-32 11-25 Gda bi sze Jezus breblizsävao k Jeruzälemi. Luk. XIX, 41—47. Rom. 8, 12—17. 7 Nedela Po szv. tr. 9. Premenyavno 4-44 7-27 2-39 11-53 8 Pondelek Cirjék vt. 4-45 7-25 3-35 -- 9 Tork Romän vt. oblàcsno 4-46 7-24 4'50 0-29 10 Szrejda Lörinc vt. dezsdzsevno 447 7-22 5-50 1-16 11 Csetrtek Zsuzsanna dev. vrejmen & 449 7-21 6-41 2-15 12 Pétek Klara sz. A 4-50 719 723 3-22 13 Szobota Ipoly i Kassz. @ 7 v. 54. m. A 4-52 7-17 758 4-38 33. Dvä csloveka szta sla vu cérkev. Luk. XVIII. 9—14. Kor. I. 12, 1—11. 14 Nedela Po szv. tr 10. Doszta 4-53 7-16 8-26 5-58 15 Pondelek Vneboz. D.M. dezsdzsa 4-54 7-14 8-53 7-20 16, Tork Rokus dühov. vetrovje 4-56 7-12 9-17 8-40 17 Szrejda Jäcint hv. obläcsno 457 7-11 9-41 10-00 18 Csetrtek Ilona casz. vrejmen 458 7- 9 10- 6 11-19 19 Pétek Lajos pk. 3 8 v. 54 m. 5- 0 7- 7 10-35 12-37 20 Szobota Stefan kr. 5- 1 7- 5 11- 9 1 54 34. Vöidocs Jezus z Tyrius hatära. Märk. VII. 31—38. Kor. I. 15, 1-10. 21 Nedela Po szv. tr. II. Preme- M 5" 2| 7- 3 11-49 3- 6 22 Pondelek Timot vt. nyavno H 5- 31 7" 2 -- 4 12 23 Tork Beniti Fülöp vihérno 5" 5 7- 0 0-39 5- 9 24 Szrejda Bertalan apos. doszta 5' ó 6-58 1-37 5-54 25 Ccetrtek Lajos krao dezsdzsa «f 5- 8 656 2-40 6-32 26 Pétek Zefirin p. «f 5- 9 6-54 3-47 7- 1 27 Szobota Kalaz. József © 7 v. 45 m. «f 510j 6-52 455 715 35. Od milosztivnoga szamaritànusa. Luk. X. 23- -37. Kor. I. 15, 1 -10. 28 Nedela Po szv. tr. 12 1' 5-12 6-50 6- 1 7-47 29 Pondelek Ker. Jan. fejv. sztàlen * 5-13 649 7- 6 8- 6 30 Tork Limai Roza dezsdzs sh 5-14 6-47 8-10 8-24 31 Szrejda Rajmund m. sh 5-16 6-44 9-12 8-43 Prvoga je dén dugi 15 vor, do 1 oaca mejszeca sze szkräjsi 1 vöro 32 minuti. Dén ZAMERKANYE fiotrijefnanye VödQvanye Din P Din P .................... - ..................j iannnnnnnf ir,,ir tr-fr, j* m g Szeptember — Mihàlscsek j n ma 30 dni » H> «. .. i» .. i. ti h ii-ii-ii-ii-ii-»-.i - i» -v-ir-tre Dnévi Imenik Preminpàvanyc vrejmena 1 messece Szunce Mejszec zide ' zahàja zide j zahàja 1 2 3 Csetrtek Pétek Szobota Egid apät Elpie apät Albert Dezsdzsevno 5 veterno ^ vrejmen, ^ h 5'17 6£ 5-38 K15.20 6-42 10 51 6-401,11-20 6-39} 12-24 9-03 9-25 9-51 36. Gda bi sze Jezus priblizsavao k Jeruzsalemi. Luk. XIX. 41—47. Apost. csel. 10, 24—33. 4 5 6 7 8 9 10 Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Po szv. tr. 13 Jusztiniän Ida-Zaharias Varivàcs angeo Màla mesa Klàver Pét. f Tel. Miklós Q) 11 v.44m. t Doszta dezsd. i Oblàcsno ^ nesztàlno ^ veterno 4 lèpo i vrejmen. 1 i tk 5-21 k 5-22 X 5-23 % 525 % 5-27 fr 5-28 Jr 5-29 1 6-38 6-35 6-33 6-31 6-28 6-26 6'24 1-31 2-35 3.35 4-30 5-15 5-54 625 10-24 11-04 11-56 00-58 211 3-30 37. Niscse nemre dvöma goszpodöma szliizsiti Mät. VI. 24—33. Gal. 3. 15—22, 11 12 13 14 15 16 17 Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Szobota Po szv. tr. 14 Tobiàs Notburga sz. Imé Marie Nik-. dem Ludmila f Lambert © 13 v. 54 m. 3 ** -ü Nesztàlno veterno ttn premenyàvno gt lejpo vrejmen. t t, 5-30 m 5-32 f 5 33 f 5 34 # 5-36 ? 5-37 ji 5-39 623 621 6-19 6-16 6-14 612 6-10 6-52 7-17 7-42 8-07 8.35 9-08 9-46 4-52 6-15 7-37 9.00 10-21 11-41 1258 38. Jezus je v Naim väras so. Luk. VII. 11—16. Gal. 5. 16—24. 18 19 20 21 22 23 24 Nedela Pondelek Tork Szrejde Csetrtek Pétek Szobota Po'Szv. tr. 15 Januàr pk. vt. Eusztàk vt. Màté ap. Kàn. Móric vt. Tekla sz. ff Gellért püspek C 4. v. 30 m. t •i Premenyàvno H lejpo prijetno f? toplo ^ vrejmen. Ì * 5-40 iS 5-41 K 5-42 f 5-44 t 5-45 t 5-47 * 5-48 6-08 6-06 6-04 6-02 6-00 558 5-56 10-34 11-30 0-31 1.37 2-45 3-51 2- 7 3- 6 2-55 4-34 5- 5 5-30 5-51 39. Notri je sä Jezus vu ednoga fajizeusa hiso. Luk. XIV. 1—li. Efez. 4. 1—6. 25 26 27 28 29 30! Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Pétek Po szv. tr. 16 Jusztina dev. Kozma Vencel krao Mihao arkang. Hiromin szpov. © 23 v. 11 m. } r Lejpo toplo f vrejmen. i* " 5-49 3> 5-50 3 5-52 2 5-54 € 5-55 €| 5-56Ì 554 5 52 5-50 5-48 5-46 5-44 4-56 600 7- 4 8- 6 9-10 10-15 6-12 6-30 6-48 7- 7 7-28 7-52 Prvoga je dén dugi 13 vor 25 m, do konci meszeca 1 vöro 37 m kracsici. Jeszén sze zacsne 24-ga 2 vöra 18 m. pcrx-g.. a ct.t:^r~rrrr sterri tri a grr» tea g 9 Oktober—Szvesztvinscsek jj D__mà 31 dni____p wrìrjfir^ry «"i^-g*r « "f r ir-g-r ir-r-r-iry f Tf~?"Tl.'IBf Dnévi Imenik PremlajavanjE Szunce Mejszec jvrtimena l meszeca zide ; zahàja zide zahàja 1 Szobota | Remig pk. ^•57! 5£2 11-20 8-22 40. K Jezusi szo prihajali farizeusje. Mät. XXII. 34- -36, Efez. 3. 13-21 2 Nedela Po sv. troj. 19 Lejpo 559 540 12-25 8-57 3 Pondelek Kandid mantr. vrejrnen. 6-00 5-38 1-26 9-44 4 Tork Ferenc Aszisz; 3 3 v. 2 m. 6- 1 5'36 2-22 10-40 5 Szrejda Placid m. Prijetno -a 6- 2 534 3- 9 11-46 6 Csetrtek Bruno szpoy. lejpo A 6" 4 5-32 3-49 — — 7 Petek Àgoston spov. mrzlo A 6" 5 530 4-22 1- 2 8 Szobota Brinila dev. vrejrnen. -Jfcr« 6- 7 528 450 2-20 41. Notri sztopivsi Jezus vu ladjico. Mät IX. 1- -8. Efez. 4, 1—6. 9 Nedela Po szv. troj. 17 ©22 v. i 5. m. 6" 8 5-26 517 3-43 10 Pondelek Borgia Fer. 9+ 610 5-24 5-41 5- 6 n Tork Placidia dov. Premenyavno *t 6-11 5-22 6- 5 6-30 12 Szrejda Miksa pk. mrzlo .Pf 6 12 5-20 6-33 7-54 13 Csetrtek Ed e krao dezsdzsevno J* 6-14 5-18 7- 3 9-18 14 Pétek Kaliszt p. f vrejrnen M 615 5-16 7-40 10 40 15 Szobota Térez M 6-17 5-14 826 11-55 42. Szpodobno. je krälesztvo Bozse. Mät. XXII, 1—14. Kor. I. 1, 4-9. 16 Nedela Po sz. troj. 19 3 15 v. 32 mj~K 6 19 5-12 9-21 1- 1 17' Pondelek Hedvig Lejpo IHK 6"20(p 512 10 22 1-55 18 Tork Lukäcs ev. prijétno 6 21 5" 9 11-28 2-37 19 Szrejda Alkant. Pét, toplo 6"22! 5- 7 -- 310 20 Csetrtek Vende!, pas^t. vrejrnen 9-24 5- 5 0 36 3-36 21 Pétek Orsolva f 6-26 5- 3 1-44 3-59 22 Szobola Kordula dev. | i- 6-27 5- l| 2 48 4.19 43. Od ednoga betézsnoga (träleszkoga szinü. Jan. IV. 46—53. Efez. 4, 22—28 23 Nedela Po sz. tr. 20 © 16 v. 37 m. 6-29 500 3 52Ì 4-36 24 Pondelek Rafael ark, Lejpo 6-30 4-58 4-55 4-55 25 Tork B. Mor p. pk. prijétno ch 6 32 4-56 5-59 513 2,6 Szrejda Dömötör toplo 6-33 4-55 703 5-33 27 Csetrtek Szabina mantr. vrejrnen 6-35 4-53 8-07 5.56 28 Pétek Simoo i Juda 6.36 4-51 913 6-23 29 Szobota Nareisz piisp. 6-38 4-49 1018 6-57 44. Od krälä, ki racsùn sesf vcsiniti. Mät. XVIII. 23- -35. Efez. 5. 15—21. 30 Nedela Po sz. tr. 21 Lejpo 6-39 4-48 11-20 7-38 31 Pondelek Lucila deA. vrejrnen | 6-41 4-46 12-16 8-31 Prvoga je dén dugi 11 vor 54 m, na koncu meszeea 1 vöra 40 m kracsisi. Dén ZAMERKANYE Hotrìjtmanye i Vödävanye Din Din p ■ P :.............:.......L1..1 * - ■ ..... .... ... . ... .... ; 1 t ............ • • • r- ..,-■_. • J I •• *■•" - • - - ■ ..... 1 •j t _ November — Andrej sesek mà 30 dai OCCOf.JTOC Prentinravanje Szunce Mejszec Dnévi Imenik i WBjmEna 1 mészeca zide zahàja zide zahäja 1 Tork Vszi szvéci 3 16v. 16 m. <2. 642 4-45 1- 6 9-31 2 Szrejda Mrtvecov dén iV 6-44 443 1-47 10-41 3 Csetrtek Hubert pk. Lejpo A 6-45 4-41 2-22 11-56 4 Pétek Käroly Bor. prijetno A 6-47 4-40 2-50 -- 5 Szobota Imre hereg vrejmen. ■m* 6-48 4-38 ä-17 1-14 Fariseusje szo tanacs drzsali. Mät. XXII. 15—21. 6 Nedela Po szv.troj.22 Ciszto 6-50 4-37 3-40 2-34 7 Pondelek Engelbert ladno tu* 651 4-36 4- 4 3-56 8 Tork Gottfried vrejmen. ** 6-53 4-34 4-29 519 9 Szrejda Tivadar vt. (© 7 v. 36 m. a* 6-54 4-33 4-58 644 10 Csetrtek Andràs Avel. Megleno a# 6-56 4-31 5-32 8- 9 11 Pétek Martin püspek veterno H 6^57 4-30 614 9-31 12 Szobota Màrton papa vrejmen. M 6-59 4-29 7- 7 10-43 46. Gda je Jezus k seregi gücsao. Mät. IX. 18—26. Filip 1, 3—11. 13 Nedela Po szv. troj. 23 Premenyàvno 7-00 4-27 8- 7 11-46 14 Pondek Jozafät vt. ladno 7- 2 4-26 9-14 12-35 15 Tork Leopold düh. vrejmen. 7- 3 4-25 10-23 1-13 16 Szrejda Edmond düh. C 6 v. 28 m. «f 7- 5 4-24 11-32 1-41 17 Csetrtek Grégor püspek Odon apät. Veterno * 7- 6 4-23 -- 2- 6 18 Pétek ladno * 7- 8 4-22 0-39 2-^6 19 Szobota Elizabeta kral. vrejmen. * 7-10 4-21 1-43 2-44 47. Od rüsenya Jeruzalema szlejdnye szódbe. Mät. XXIV. 15—35. Kol. f, 9—14 20 Nedela Po szv.troj. 24 Veterno, 7-11 4-20 2-47 3- 2 21 Pondelek Darüvan. BDM. oblacsno sh 7-12 4-19 3-50 3-20 22 Tork Cecilia dev. ladno 7-14 4-18 4-53 3-38 23 bzrejda Kelemen pàpa vrejmen. 7-15 4-17 5-58 400 24 Csetrtek K. Jànos © 11 v. 9m. 716 4-16 7- 4 4-26 25 Pétek Katalin dev. Nesztälno & 7-18 415 8-10 4-58 26 Szobota Konräd püspek vrejmen. 7-19 4-15 9-14 5-36 48. Znaménya bodo na szunči Luk. XXI. 25—33 Róm. 13, 11—14. 27 28 29 30 Nedela Pondelek Tork Szrejda Advent 1 Jakob Szaturnin Andräs aps. Nesztälno premenyàvno vrejmen. .a 7-21 4-14 7-22 4-13 -a 7-23 4 12 A 7-25 412 1013 11- 6 11-48! 12-251 6-26 7-33 8-31 9-43 Prvoga je dén dugi 10 vor 3 m, na konci 1 vöro 16 m. kraesisi. S: ggcaaaacaaaa December — Proszinec q mà 31 dni Hn^vi Premlnjävanye Szunce Mejszec vrejmcna 1 meszeca zide zahàja 1 zida zahàja i i Csetrtek Nar. ujedinj. IVöt. vrejmen. A 7-26 411 lä-54 10-58 2 Pétek 1 Bibiana vt. fO)3v. 15 m. 7-ä7 4-11 ! 1-20 __ 3 Szobota | Xav. Ferenc 7-28 411 1 1-42 0-14 49. Gda je zaszliso Janos. Nat. XI..2—10. Róm. 15, 4-13. 4 Nedela Advent 2 Vöterno, 7-29 4-10 2- 5 1-32 5 Pondelek Szabasz mrzlo, M 7-31 410 2-28 2-51 6 Tork Miklós pk. sznejzsno M 732 4- 9 2-54| 412 .7 Szrejda Ambrus pk. vrejmen. 7-33 4- 9 3-24 5-66 8 Csetrtek Neot p. D. M. © 18 v. 32 m. W 7-34i 4- 9 4- 1 6-59 9 Pétek Leokàdia dev. 7-35 4- 8 4-49 8-18 10 Szobota Melkiades p. ,f< 7-36 4- 8 5-47 9-28 50. Zsidovje sžo pope i levite poszlali. Jän. I. 1 0—28. Jan. I, 19 -28. - - Prot ev. Mate XI, 2- -10.; piv. Kor I 4, 1—5 11 Nedela Advent 3 Premenyävno 7-37 4- 8 6-52 10-25 12 Pondelek Szinezius/. veierno 7-38 4- 8 8- 4 11- 8 13 Tork Luca s L. megitnu f* 7-39 4-. 8 9-15 11-42 14 Szrejda Nikäz Käti ff mrzlo 7-40 4- 9 10 24 12- 9 15 Csetrtek Valeriän vrejmen. * 741 4" 9 11-31 12-31 16 Pétek Etelka ff > 7-42 4- 9 -35 12-50 17 Szobota Kral. rod. dén C 1 v. 13 m. sh 7 42 4- 9 0-38 1- 8 51, V 15-tom leti kralüvanya Tibr iusz caszara. Luk. III. 1-6. Filip. 4, 4-7. 18 Nedela Advent 4 Premenyävno c^r 7 43 4-10 1-38 1-25 19 Pondelek Nemeziusz veterno 7-44 4-10 2-43 1-43 20 Tork Timót is M. szjezsno sh 7-44: 4-10 3-46 2- 4 21 Szrejda Taniäs ap. mrzlo iti 7-45 4'11 4-51 2-28 22 Csetrtek Zeno vt. oblacsno # 7-45 4-1 li 5-58 257 23 Pétek Viktoria f vrejmen. 7-461 412! 7- 4 334 24 Szobota Adam i Èva ff © 5 v. 22 m. 7-46 4-12 8" 6 4-20 52. József i Maria szta sze csüdivala. Luk. IL 33—40. Tit. 2, 11- -14. 25 Nedela Koledn. szv. Mrzlo f-X 7-471 4-13 9- 1 517 26 Pondelek Stevan m. vejki & 7 47! 414 948' 6-21 27 Tork Jànos ap. sznejg, A 7 47i 4-14 10-27 7 33 281 Szrejda Dróvna deca veterno A 7-48J 415 10-58 848 29! Csetrtek Tomas püspek vrejmen. 7-48! 4-16 11-24; 10- 3 30 Pétek David krao 7-48! 4-16111-48! 1119 311 Szobota Szilveszterpäpai 3 24 v. 22 m. 743 4-17119- 9: -- Prvoga je dén dugi 8 vör 45 m. do 22-ga 19 m. kracsisi, potom 3 m. zraszté' zima sze zacsne 22-ga 8 vöri 18 m. Potrejbna znänya na 1927-to leto. To 1927. leto je navadno leto, to je, ka mà 365 dni. Zacsne pa tudi dokon- sze z szobotov. 1. ZacséteH lata 1927. Obcsno i drzsàtno leto sze zacsne 1. januàra: cérkveno leto pa z 1. adventszkov nedelov. 2. Letni csasz. Szprotoletje sze zacsne marca 21-ga ob 4. vöri. Nocs i dén szta toga csasza ednàk» dugiva. Leto sze zacsne junija 22-ga ob 11. vöri 24 m. Prinàsz je toga csasza nàjdugsi dén. — Jeszén sze zacsne szeptembra 23-ga ob 2. vöri 18. Nocs i dén szta zdaj znova ednàko dugiva. — Zima sze zacsne decembra 22-ga ob 8. vöri 18 min. Prinäsz je toga csasza nàjkracsisi dén. - 3. presztopni szvétki. Szeptuagesiina 13-ga februarja; Vüzem 17-ga aprila; Riszàl-szka nedela 5-ga junia; Pepelnica 2-ga marca; Vnebohod 26-ga maja; Telovo 16-ga junija; 1. adventszka nedela 27-ga novembra. • è-a» 4. Fasenszki tekàj. ^ fasenszko vrejmen sze zacsne po tre] krall na drugi den, tou fe!7. januarja i trpelo bo.de do 11. marca vszevküper 54 dnévov. 5. Kvaternl poszti. 1. kvatre szprotolejsnye ali posztne 9. 11. 12. marca. 2. kvatre'riszälszke aH letne 10. 11. junia. 3. kvatre jeszenszke 21. 23. 24. septembra. 4. kvatre zimszke ali adventne 14. 16. 17. decembra. H 6. Premenyàvanye meszeca sze znamenite: % mlad, 3 prvi fertao, ® pun, C szlednyi fertao. 7. Szunce z svolimi planetarni. t Na szredi szvoji planet je nase szunce. Prednye planete szo: Merkur; szkoron 8 milijon mil od szun-ca: 1 leto na nyem trpi 88 dni. — Venusz; 15 milijon mil od szun-ca: leto nyoj trpi 22f» dni. — Zemla; 20 milijon mil od szunca; leto na nyoj trpi 36$ dni. — Mars: 32 milijon mil od szunca; leto na nyem trpi 687 dni. 933 mali planet do 1925. leta; ali zvezdo-szlovci ji escse vszàko leto najdejo vecs na tisztom tali podnebja. — Jupiter: 107 milijon mil od szunea; okolik szunca opravi szvojo pot v 12 letaj ednok, zàto na nyem 12 nasi let trpi edno leto. — Szaturnusz: 194 milijon mil od szunca; szvojo pot okoli szunca opravi v 29 letaj i 116 dnévaj, zàto na nyem edno leto tak dugo trpi. — Neptun: 621 milijon od szunca; okoli pride ednok v 164 letaj i 21g dnévaj; leto na nyem zàto tüdi tak dugo trpi.— Uranusz: 396 V2 milijon mil od szunca; okouli szunca obhodi szvojo pout v 84 lejjaj. — Planet-planete, stere neimre okoli veksi planet vrtijo i z. veksimi vred pa okoli szunca, sze za meszece zovéjo. Zemla mä 1, Mars 2, Jupiter .9, Szaturnusz 10, Uramusz 4 i Neptum 1 meszec. 8. Nàrodnt szvétki. 24, màja: Ciril i Metod; 28. junija: Vidov dan; 1. decembra: Ouszvétek närodnoga zjedinyenya Szrbov, Hrvatov i SzJovencov ; 17. deeembra: Rojsztni dén Nyegovoga Velicsansztva kràla Aleksandra. 9. Planet znamenjnya. Szprotolejtje: <1+ Kos. ^ Bik, M Dvojki. Leto: Rak, Oroszlan, Devojka. Jeszén: ^ Väga, Rogläcs, # Sztrejla. Zima: ^ Bak, ^ Dézd'zévnek, Ribe. 10. Potemnejnye szunca i meszeca. V 1927-tomleti bode troje szunca i dvoje meszeca potemnejnye: 1. Z-täia szunca potemnejnye bode januar 3-ega, ali prinasz Rede vidocse Zacsne sze ob 6 vöri 44 min. szkoncsa sze 4-ga 24. vöri 1 m. Vidocse de sze Ausztràliji, Juzsnoj-Ameriki, na Tihom-Oceàni poldnésnyem kiäji i na poldnésnyem kükli zemlé. 2. Celovno potemnejnye mejszeca bode junius 15-oga; ali prinasz nede wdocse. Zacsne sze ob 6 vöri 34 m. szkoncsa sze 12 v. 15 m. Vidocse de vu Ameriki na Atlanti i Tihom- Oceani. 4. Celovno potemnejnye szunca bode junius 29-ga prinasz de vidocse z-tàla. Zacsne sze ob 5 vöri, szkoncsa sze pa ob 9 vöri 46 m. Celovno potemnjenye de sze vidJo VeJkoj Britaniji, Skandinaviji, Szibériji i szeverni tao Azsije, z täla de vidoucse vu Europi i Azsiii. 4, Celovno potemnejnye meszeca bode decembra 8-ga i de sze# prinasz vidJo, potemnejnye sze zacsne ob 4 vöri 52 m. szkoncsa sze pa ob 8 vöri 18 m. 5. Z-tàrrì szunca potemnejnye bode decembra 24-ga. prinasz nede vidocse. Zacsne sze ob 3 vöri 10 m. szkoncsa sze pa ob ß vöri 49 minuti. Ris-zsäjfa je näjfalejsaü 11. Rodovnic« dinasztüe Karagjorgjevicsev. Peter szpadne v boji z Törkarai 1873- 1884, nyegova zsena Marica, vmrla 1511. Tzin: Karagjorgje Juri Petrovics, rojen leta 1752 v Visevci. Vmorjen v noesi 12. na 13. junija 1817 v Radovanji pri Szmederevi, vrhovni szrbszki vojszkovodja od februarja 1804 do septembra 1813; — zsena Jeléna, csi kneza Nikole Jova-noviesa v Maszloveva, rojena leta 1^65, vmrla 11. februarja 1842 v Belgradi. Toga szin : Aleksanuer Karagjorgjevies, rojen 29. szeptembra 1806 v Topoli. Nyegov prvi vucs tel je biu Doszitej Obradovics. Leta 1814 je sou z oesom v Ausztrijo, odkéc je v jeszén tisztoga leta odisao v Ruszijo, gae sze je vöosznouvo. Leta 1839 sze Je vrno vSzrbijo, leta 1840 je posztao kotriga beojjradszke okrezsne szodnije, leta 1841 adjutairt knéza Mihala leta 1842 pa je bi o izbrani za kneza Szrbije. Leta 1858 je po zaprtiji Narodne szkupscsine odsztopo, sou je v Ausztrijo in zsivo do szmrti 22. aprila 1885 v Temesväru. Pokopan je v Becsi. Nyegova zsena Berzida, csi Jevrema Nenadovicsa, rojena 1813 v V^ljevi,vmrla je 29. mörca 1873 na Dunaju. Nyegov szin: Peter, rojen dne 29 junija 1844 v Beogradi, od 2. junija 1903 kral Szrbije, od 1. decembra 1918 kràl Szrbov, Hrvatov i Szlovencov, vmrou je 16. avguszta 1921. Nyegova zšena Zorka, csi «srnogorszkega knéza Nikola L rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. marca 1860 rävnotam. Deca: Jeléna, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poroesena z ruszkim velikim "knézom Jovanom Konstantinovicšem Romanovim, vmorjenim leta 1918 od btol-sevikov ; szin Vszevolod Jovanovics, rojen leta 1914 v Petrogr&di. Gjorgje, rojen 27. aug. 1887, sze odpovedao sztolonaszledaistva 27. marca 1909. Alekszauder I., rojen v Cetinji 17. (4.) decembra 1888. leta. Vrsi krälevo oblaszt od 24. junija 1914. leta kot namesztnik. Po usztävi je naszlednik kräla Petra I Velikega Oszvoboditela od 16. auguszta 1921. Marija, csi Nj. Vel. romunszkega kräla Ferdinanda in kraljice Marije, rojena g, januarja 1899, poroesena sz krälom Alekszandrom I. — 8. junija 1922. Peter-Dusan, rojen 9. szeptembra 1923 v Beogradu, preitez'tolonaszlednik. Jeléna, zsena bivšega szrbszkoga poszlanika na Dwiaju Gjeorgje Simicsa. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temesväri, poroesen z Auroro, knézinyov Demividov di S. Donato, rszporocsens 1896, vmrla 1905. Szin: prlh Pavel, rojena 15. aprila 1893 v Petrogradi. Postna tarifa. Za navàdna piszma : do tezse 20 g. v domovini SBS 1 Din, za vszàki nadald 20 g. tézse 50 para vecs. — Dopisznlce : 50 para z odgovorom 1 Din. — Tiszkovine : sze lejko poslejo tézsa do 2000 g. za vszàki 50 g 25 para. — Vzorci blàga: Pakét steri sze posle kak „vzorec brez vrednoszti" jedopiiscseno do 500 g za yszäki 100 g. 50 para i nadaje za vszàki 50 gramov 25 para. — Priporocsena piszma: za priporocsena ali rekomandirans 3 Din in 1 Din na piszmo vkiiper kosta 4 Din. — Ekspresz: Ekszpresnina 3 Din, za pakete 5 Din. - Denarna piszma: Poleg prisztojbine za priporoeseno piszmo do 20g.3 Din do 40 g. 3'50 Din i od zneszka vrednoszti 100 Din 1 Din: do 500 Din 2 Din: do 1000 5 Din ; do 5000 Din 10 Din ; na dale za vszäk 1000 Din 1 Dinar vecs. Postne nakaznice: do 25 Din 150 Din, do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5-50 Din, do 1000 Din 6 50 Din ; za brzojavne nakaznice sze pläesajo : 1.) nakazniesna tarifa, 2.) brzojavna i 3.) ekpreszna tarifa. Za nefrankirane ali ne zadvszta stemplinov na piszmo djano sze pläesa du-plisko od tisztoga zneszka stero falij i tiszto sztérja posta od tisztoga steri je odposzio csi nesese prevzeti naszlovnik. Za vozsno od paketov: to je gdé postar k hisi domo prineszé pakete ; do 3 kg 8 Din, do 5 kg 12 Din, do 10 kg 25 Din, do 15 kg 40 Din, do 20 kg 50 Din; esese zvün toga stero postni urad domo prineszé 3 Din dosztàvnina za driigé kràje gdé szi vész szama odi na posto pa sznmo 30 pa. — Plszanszke posllke v Inozemsztvo. Za vszàko piszmo do tezse 20 gr. 3 Dm sze plàcsa; nadale za vszàki 20 gr. 150 Din vecs, za kärto sze plàcsa 1-50 Din, za priporoeseno 8 Din, za ekszpresz pa 6 Din za tiszkovine vszefelé 50 para za vszàki 50 gr. posle sze lehko 2 kg. Te sziolejtfli prorafe ai togo 1927-ga ilsWifflS Priklànyanye, Szedte szi vrédi k-meni i poszlühsajte Tak kak szedite v cerkvi i poszliihsate. Pokrijmo i pokopajmo preminoucse 1 poglednimo prihäjavno bodoucse. * Tak, szem csteo ednok edno sztäro kroniko ; Bär je to ne bilou zdaj nego zsé dugo Stera pravi : kak csrv recse jaboko ! Tak manträ i mä cslovik v szrcej nevolo. Ar je nikaj ne vrédi na tom szvejti Vsze je nacsi kak je bilou pred par lejti. òzvejt sze zsé vecs neobräcsa tak, kak negda, Na szvejti zsé vecs nika dobroga nega. Vszaki dén sze na szlabejse prebidimo, Vszepovszédi szamo nevolo vidimo. Zsivlejtiye je drakse, porcija pa véksa Nasi dohodki pa dén za dnévom mènsa. Ka za odati marno je vsze falejse Ka pa kiipiti moremo je vsze drakse. Etak vörtivati, nam je nemogocse, Szami sze szkrbimo zet boukse bodoucse. Pa da bi tou tüdi doszégnoti mogli Na moje recsij, morete poszliihnoti. Zima. Kakse je bilou, tou preminocse leto Ravno takso nio meli letosnyo zimo, Szneg, dzsedzs, mokrota i mraz rano pride isztina ka to dugo i sztäino nede Vrejmen de sze vszäki dén preminyävalo Po mokron blatnom vrejmeni, pride szüho Polnoucsni mrzeo vöter de sztrasno fücsko [ notri de sze Vam truco v vszäko luknyo Za zimo sze zevszem dobro pripravite Àr ovak te meli doszta nevouie Na nas Dober Pajdaš sze tüj neszpozäbte Ar ietosz vnyem doszta vszefelé najdete. Szprotoleltie. Po ne prijétnom mrzlom zimszkom vremeni, Pä näsz veszelijo lejpi topli dnévi Szneg, mraz sze od toploga szunca od piiscsa üräcs za priigom szi od veszeljä fücska Mali, velki vszäki je vönej na njivi Pa sze pascsi räno delo opraviti Drevji sze tüj razspüscsäva, cvetno popovjé Vecs drevje sze rano v cvetni gvant oblicsé Detelca i travniki sze zelenijo Deca pa veszélo sze zsé potacskajo Vsze to veszélje je zsé tomi znamenye Da letosz mo meli, rano szprotoletje. ielo. Zdaj de sze vrejmen vecskrät preminyävalo Zsgécso szunce, de trnok vrocse szijulo Szilje po pouli de zläto gracsüvalo I tü pa tam do zacsnoli zseti rano Nägli dezsdzs tüdi naszkori vecskrät pride Grmlenca, trejszkanye pa tocsa tüj bode Vecs mejszti de tüdi skodo narédiia Bär ne sze trbej bojati, nede velka Szilje de rodno, pa dobro placsüvalo ! Letosnye leto tak escse bou poprecsno Eden pouv bode ménsi drügi pa véksi Zadovolni bodo tak véksi kak ménsi Jeszén. Celoga leta delo, sze dokoncsäva I bläjzseni biagoszlov na vsze tou csäka Da bi sze vsze delo zsé vcsiniti moglo I po teskom deli bi sze pocsivalo Vrejmen bou dobro pa tuj preminyävano Tak kak zse edno i driigo leto je tou Zato pa z jeszenszkim ne trbej csakati Nego po mozsnoszti, hitro opraviti Ne da bi dezsdzsovje i to velko blato V-tom jeszenszkom deli gori zadrzsalo Lisztje, drva tüdi naj sze notri szprävi I vsze vérsztvena skér, zdaj näj sze popravi Szlobód. Celo leto szem hodo i zvezde brodo, Da Vam naj od bodoucsnoszti povem dobro. Kakse tou tekoucse novo leto bode, 1 kakse mä pridti k-leti to bodoucse. Zato sze pa moreni znouvics po truditi, Zvezdatno knigo dobro vö studejrati, Po tém pa z-Bougom, moji dragi Prekmurci. Moji domacsini, liibléni Szlovenci, Vsze dobroga Vam zselém v-etom nouvom leti Da Bozsi biagoszlov mejte v cejlom leti. Liibézen. ,Lübo szem edno deklino, Ednouk szem mogo hoditi, Pe ravno rak ona mené. Za duksi cajt dalecs-od nyé. Lübezen je prišla szkrivno, Pa, ka szem mogo viditi Tak meni, kak nyej vu szrcé. Gda szem priso »azäj od nyé. Moja lejpa deklina, Je malo dete zibala Steroga m^ti je ona, En drtigi - ne jaz, - pa ocsa. Franc Talänyi Rts-zsajfo vszäka zsenszka nüca ! BOZSICS ... Szirmacsek. Nyegovoga ocso je bujlo drevo stero je v logi vö trebo i sze je nanyega podrlo. Nyegova mati je sziiizsila pri ednom bogäci i v zimszkom mrzlom vöternom vremeni je v potoki gvant präla i sze je razhladila, po sterom je v kratkom vremeni mrla. Stiri Jèjta sztar mali pojeb je poszto brez sztarisov. Kak szo neszli nyegovo mater na brütiv, szi je premislàvo mali pojeb: Sto, de mi pravo ltibiéni moj szinek, sto, de mi davo en falàjcsek kriiha vgojdno i vecsér, sto, de mi posztilavu, sto mi dà csiszti gvant csi sze té zamàzse steroga naszebi man, sto de meou szkrb na mane csi mo betezsen ? Tüdi szosz dje szo sze odszelili ! eden eszi drügi tà mészto poznä- j ni lüdi szo prišli ne poznàni, csi je k tein notri sztopo szo ga pitali: „Ka scses? ka iscsestü? Poberi sze !" Sziromacsek sze je tüdi pobro odiso je vö na ceszto, gde je nikoga ne pozno, na ednom vogli sztàne i gléda mimo idocsim vu ocsij lejko bi pa steri podoben bio nyegovomi ocsi, ka bi ga pito käj. Zaman nyé je glédaou lüdje mäjo drügo delo kak pa, da bi na ceszti sztojécsov dfeov sze v gucs püsztili. Sto scsé dnesz dén kaj dobiti tiszti more lampe odpréjt'. Prävi kodis raz-mi boie szvojo mestrijo. On pred gizdäve goszpode sztopi, vö vté-gne rokou i tecsäsz proszi ka nyemi more vszaki kaj dati, csi sze ga scse resiti. Szirmàk sieri sze szamo jocse lejko od glàdi merjé. Tüdi mäli szirmacsek bi zsé za dvà dni mrou od glàdi csi nebi na tisztom vogli kak je on sztao edna sztära zsenszka odä-vala szàdje. Tä je glàdala i sze premisiavala zakaj sztoji te mali; pojeb tak dugo tü na tam vogli.. Léjko scsé kradnoti? Kak je pa vidla, da bresz jeszti do vecséta tam sztoji, sze nyej je szmiliu i nyemi je dàla par zse malo za gniléne jàboka. No, to màs ze-mil Potem pa zse idi domol Mali pojeb je biu navcsen bogati, i kak nyemi je prävla naj ide domo, je tüdi sou lepo domou. Kak pr.de do tiszte hiše gdé szo sze prvle nyegovi sztariske drzsali szo zse vràta za prejta bilé. Szirmàk poieb sze jocse, kak vidi, da na nyega nindri nin-dri niscse necsäka i nyemi je mscse nej posztelo poszlo. Na to sze je sztiszno v kot pri vrätaj i tam je zàszpau v szvojem velkom jokanji. V szpànyi je obino kamen polek steroga je zàszpo i miszlecsi, da pri szvojoj materi szpij i biva, pràvi : Sèlatka moja mama, mila moia mamo odenime àr me mrzlo! Po noesi ga je mrzeo vöter vecskrät prebüdo, te sze je z ednoga kràja na drügi kräj obr-no àr je bila. nyegova posztela trnok trda. Drügi dén je pä po iszkae sztàro zsenszko tum na kükli, tä je vidla kaksi szirocsek je i nyemi je dàla szvojo räno. Trétji, strti dén je pä najsau to dobro sztàro zsenszko tam. Péti dén pa je na nyou zopsztom csakao tam na küklü. Doszta lüdi je slo s*em tà ali sztära je li ne prišla. Mali szirocsek zadvecsera pita ednoga kodisa steri je meo :szamo edno nogu i ga je zsé vecskràt vido tam na kukli sztà-- nàti téllco, ka: bi sze' enkiàt najeÜI - Na dale [ pràvi i Milosztivén goszpod gd£ • scìséle zsivcti z vasov familijov. 1u na tam vérsztvi a!1 pa vu va- "farri gde niäie vaso lejpo ria vecs siokov velko hiso? Kak je goszpod ttì csio-^ ka te razcsesani pàvri nyegovo vei-ko imanyè nyèmi vkraj s'csé.o zéti sze je tak zoszago, ka je ne mogo odgovor dati, nego j r.yegova goszpa pravi : Mi sztnft szi odlocsili, da mo zsiveli tii med vanii vészi. Na to pravi predsednik : pa dobro veszelij nàsz, da mèd nami oszlànete; ali ovo hipo stero mate tam varasi damo tiszttm yzirmakoni steri ne m a.io sz> oji hisi szegdérne vejo drzsati ! Vam pa osztàne té gràd steroga zdaj mate skednyetoin i stalami. Na dale vam osztane na vszàko diiso telko zenilé kelko szi morete obdelati szami brez szlü-7.sec$ke dekle .i hlapca, vsze masini i k veisztvi szpädajocsa &kér stero te pri obdelovanye zemlé niicali i ràvnok telko konyov i krave. Szte zndovolni ni Milosztivén goszpod ? Prik kak bi goszpod na to odgovfi dao sztopi zmed liidsziva edt-n pàvèr i piavi : Tak je goszpod, zemlo te szi mogli szajni obdelati brez üzlüzscske dizsir.e. Zdai te sze dönok navcsiii kak tt-sko sze kriife szliizsi i ne szamo jejl sze szpominyate pred nekaj deszeli leitaj té da nasz je vecs pàvrov eti szi hodilo, té tisztoga cajta kak szo fabriko zaprli i mi szmo zaprejte fabriké peski proti našemi domi sze dnsali, tii szkoz vasega g>àda. Kak nasz glàd piemàrjao s2mo mogli notri k vam sztopiti na faléjcsek kruha i malo mrzle vode . . . Eden vecsér ràvnok té, gda szte vi vecserjo meli szem jaz prid vašim plotom trüdtn,'lacsen i zse-den v Bozsen imeni falàjcsek kriiha proszo i meszto toga, da bi mi moj glàd i zsejo z falàjcsek kriihom i malo mrzlov vodov potisaji sife-me z vašim làpcdiri zbiti d«ty tàvnoszt tak szte'' t mojimi drugimi tovàrisami tiidik napravili. Sze escse szpo-minyate na to vase grozno delo? Zdaj szlc v n.-si rokàj po Bo-zsoj voli sze je sors obrno i tiszti ki szo prvlé tak velki goszpodje bil ka nas z pàvre szte szamo za zsivino . drzsali i ne za csloveka, szte na naso miloscso prepiiscseni. Ali ne sze vam trbej bojati pävetszko szrcé je vszigdàr plemenitno i ne na revancs. Na to odgovori goszpod: -y-Dragi brati csi sze je v preini-nocsem tak godilo zsaliijem, àr szem vàsz ne pozno, lomi szem jaz ne kriv. rego krha je tiszta goszpocka Carova zgoja v sterom szem gur ztàszo. Proszim vasz kak miszlite, da bi jaz zemlo povo brez szliizsecske drzsine? Mi dva z mojov zsenov szva ne vcseniva i ne veva zemlo obdelati, srkrbeti sze pa moreva za nàjno deco steri szo escse vszi mali, po taksem moja familija more prejti. Dofcro vöro meti je zselenye vszakega csloveka, àr vzsäki znä, kak je neugodno vsi sze ne vej nikdar pravi csasz. Poznana fvrdka vor H. SUTTNER, Ljubljana stev. 989, Szlovenija, zavali szvoj dober glasz isztini, da vszàka nyéna .vöra mä nbtancsni i drzsecsi sztroj (verk). Sto kiipi pri Suttneri vöro, je zagvüsni, ria ma najbougsi verk, i szi prihrani sztem csemére i poprävljanye. Lejpi cenik itvrdke Suttner ma vszebi escše doszta lejpo odeberàvanye vazefslé drüge zlatnine szrebrnine i drüge glijne recsi. Med navzocsi je posztànola tihota. Za malo sze vzdigne eden i proszi recs. Bratje i vi milosztiven goszpod, jaz bi meo en predlog. Vasem gradi to naj-vékso szobo nam potisznite za solo. - I to tüdi lejko vcs'nite, ir vam vasoj familiji escse itak zadoszta szob osztane, mi pa vészi nemarno sole. I goszpod 6^9 vi i vasa goszp kak vönav-cseniva bi scsela biti nasoj deci skolnika? stero bi vcsila šteti, piszati i racsunati I za tou vaso delo vam mi uàvri bodemo vaso zemlo obdelali. Té predlog je z enim glàszom prijéti, zapisznik podpiszan i lüdje mérno ràznok odidejo. (Konec) 6^9 Dober tanàcs. Tü med nami v ednoj vészi je bio eden szirmaski decsko. Te sziromaski decsko sze je edno bogato deklo vzeo za zse-no, ali ne je meo szté zsenitve doszta veszélja, àr nyemi je zsena vszigdär vu ocsi metala, ka to, ka mäta je vsze nyéno, on nema nika, pa csi bi szi ga ona nebi vzéla, tak bi vszigdär na-vöke szirmàk osztao. Nevolo sze je te szirmàk tou poszliihsati. Ednouk kak nyemi je pä vu ocsi metala ka on nika nema, vzeme turbo na sinvek i odijde po szveti, doma je piisz-to szvojo zseno i màloga szinä. Tecsäsz niti nepride domou, do-kecs nede meo doszta penez, po sterom nyemi nyegova zsena nede mogla praviti : ka on nema nika. Odisao je. vecs dnévov ide, da sze je szrécsao z ednim sztà-rirn cslovekom, steri ga pita : Kama, kama dalecs ? Pravi szirmak : Szliizsbo iscsem, csi bi gder najsao. No te pa hodi k-meni — pràvi nyemi te sztäri cslovik — primeni sze ti nede szlabo godilo. Isztina ka ti penez nemrem doszta dati, är szam nemam, ali dober tanàcs ti dam, sterim szi vecs haszka vzemes, kalt z pe-nezami. Szirmàk dugo let oszlàne pri tom sztàrom csloveki, po dugi lejtaj pravi szvojemi vérti : Goszpon vért, doszta let szem szliizso privasz, proszim, csi bi mi dali moj zaszliizseni penez, àr miszlim domou idti, mojo zseno poglédnoti kak doma vörtiva ? Dobro moj szinek. Eto mas tvoj zaszliizseni Ion, i dà nyemi edén kolàcs krüha, ali tecsäsz dokecs domou neprides ga ne nacsni. Nadale ti dam, trij dobre tanàcse, zamerkaj szi dobro, da je nebos pozäbo. Prvi tanàcs je tou, gdé vidis szvajüvanye od tisztec idi dale. Driigi tanàcs pa tou, z-pràve pouti nedi doli, ka bi sou po nepoznànoj. Trétji tanàcs je pa tou, Gnésnye cse-mérje piiszti na jütro. Zahvàli szirmàk te dobleni kolàcs krüha i tanàcs, pa ide domou. Na proti domi idoucsoj poti ga je zgràbi'a vecsér, v-edno hizso notri ide szi szàlas proszi Kak sze doli lézse sze vért i vertinya zacsneta szvajü-vati, na to nyemi na pamet prišlo tanacsüvanye sztäroga csloveka, sztäne gorik i szvajü-vajocsemi pari zselej dobro nocs i prek odide k szoszidi szpàt. Na drügi dén je velko làr-manye v vészi ? Vö ide te szirmàk na ceszto, tii ga popàdne eden cslovik i kricsij : Ete cslovik ga je bujo I Szint àk szamo gléda, nevej ka sze je zgodilo. Zgodilo sze je pa to, ka tisztoga csloveka, , pri sterom je on vcseraj vecsér szàlas proszo i szta sze zsenov szvajüvala, szo ga dnesz zarän ; mrtvoga najsli. Te cslovik, steri ga je zdaj prijao ie vido sznocsi ka je on sou notri, to pa je nej vido. ka je tüdi vcsaszi odtisz-tec odisao i tak je miszlo kaga je on bujo. Na szrecso je tiszli vért po-szvedocso, pri sterom je szpao, ka je on ne kriv, àr je prinyem szpao i tak szo ga piisztili. No \idh — szi je miszlo — dönok Jfe dobro bilou sztäroga csloveka tanàcs zadrzsati. Dale ide. Na poti sze szrécsa z dvö-ma drüginia, po sterom vszi trijé vkiiper idejo. Pri ednoj sumi, z te velke ceszté ide edna pejska pot szkoz sume, oviva dvä szta po pejskoj poti sla i szta nyega tüdi zvalà, ka nàj on tüdi po pejskoj poti ide, ali on sze je /miszlo na sztäroga csloveka tanàcs, i je räj sou po poznänoj poti, kak pa po nepoznänoj. Dobro je vcsino, ka sztäroga csloveka tanäcs je zadrzso, är szledi je csüo, ka szo tolvajge oviva dvä gorik prijali i szo od nyiva vsze peneze ka szta mela vkraj vzéli. Te szirmàk eden vecsér pride domou, kak notri v vdvoriscse ide, vidi szkoz okna ka nyegova zsena z ednim moskom ràvnok pri vecsérji jej. Trnok csemeren gräta. Àr to miszli, ka v tom cäjti kak je on ne bio domä, szi je nyegova zsena drügoga mozsà vzéla. V szvoji velki c.- me paté zväla ?. — Ona nyemi pa odgovori: Poszliisaj mei Dnesz rano kak szem sla v cerkev molit. Szem esula eden szkriven glàsz: Steri je eto bio.Moja vörna hesi, po-szlünime kaino ti jaz zdaj pravo: —, Neprisztrasi sze, za sészt meszècov hodes dovjca posztä-nola. B'oug moj kaszem pregrešila tebi, käme tak kastigas? Proszin te povejmi kabi — lejko napràvila, da bi sze resila té nevole. Csi te je zsé enkrat po-znäno to, da jaz morem vdova posztànoti, tak té tüdi to mores znati, kak bi moj mozs lejko szto lejt sztàri gràto? — Dobro je csi rada màs tvajega mozsà, tak ti jaz to tüdi povém. Dnesz sze mores drü-gomi csloveki dati, tak ta ne-szrecsa miné i tvoj mozs, de escse dugo i dugo lejt zsivo.— Moj prijätel zdaj pa naprav, ti-szto kàk ti zselejs mojemi mo-zsil I zato, da ti to povém szem te zväla. — Majcsekova zsena i nyéni lubcsek sztasze liibila kaksze szamo mozs i zsena liibita. Po-toj liibéznoszti je nyéni lubcsek odiso. Potom od podposztele vö pride Majcsi. i pravi szvojoj Iii— blénoj zseni: Moja draga, zsao meje, ka szem liidém vörvo v sze tiszto ka szo od tébe gu-csali. Moja draga zsena odi eszi näjte obinem i kiisnem àr vidim, ka szi mi zaisztino vörna. — Norca pomerijo dobre re-csij, csi bär pred nvegovimi o-csmi sze dela grej. I on nyim vörje ! 6vf/3 (T,iTßlGitfölGifK) raj Bai Nindri tak nizke cene, zato pišite po cenik I od vecsféle stofou, g obleke i perila na 1 TEKSZTILBSZ9R S mimi KREKOV TRG št. 10 | Vszakso szpedo i szoboto g velko odavanye osztankov g (reszlov) za szkorom polo 0 ics no ceno. | 5MŠ G> J I J J J ! G/^Ti) 1I! I ! Lüblenec szàksega steri cenijo dobro domacso szredsztvo, osztane, szkoz. 26 let prävi ELZA-FLU1D i driigi Elza-proizvodi. Zahvalna piszma sztere jih more vszaki viditi i preszoditi, potrdi to tüdi v inozemsztvi. Jozsef princ Rohan v Schottwicu pise szledecse : Delo Elza-Flujda preszega v isztini vsze pricsakanya. Meni i mojim poznänim je Izborno pomägo EIza-Flujd i Elza kroglice, pri glä-vobolenyi, zobaj bolenyi, bodenji, trganyji, bolenya v krizsi. nahodi, v zselodec bolenyi. Poszebno krepi Elza-FIujd pri szlabo vtdenyi. Leon baron Freytagh - Lo-ringhoven v Arensburg (Livonska) je piszao : Štejem szi v duznoszt proti szvojim blizsnjim priporocsati gderkoli morem Fellerjev EIza-Flujd. - Poznana piszatelica Paul Maria Läcroma pise: Nemrem nacsi kak, da povem, kak trnok dobro je napravo Fellerjev EIza-Flujd proti mojim neuralgicsnim bolecsinàm na obrazi Vszi pravi izvrsztni Elza proizvodi S2e dobijo od lekarnarja EUGEN V. FELLER v STUBICI DONJI st. 838. Hrvatsko. Stero je pravo vadlfivànye? V ednoj krcsmej szo sze najsli ednok trijé popi, eden luleran-szki, eden katolicsanszki i eden zsidovszki. Vszi trijé szo zacsnoli szvojo vöro hvaliti, vszàki je trdio, ka szamo nyegova vöra je tà, pràva. Zsidovszki pop pràvi: Ka gucsita viival To moreta znati, ka vszi krscsani prvte kak je escse krscsanszka vöra bila szo zsidovje bili i ràvnok tak vas-Jezus Krisztuß je tüdi zsidov bio i tak, kak bi mogla vàjna vöra tà prava biti. Na to pràvi katolicsanszki pop: To je isztina ka ednok inda szveta szo zsidovje nàjbole pri liibleni bili, àr nyé je Boug nàj bole lübo, za volo toga je tüdi našega od szloboditela Jezus Krisztusa, szkosz tisztoga nàroda med-grešno lüdsztvo poszio steri, nàrod je nàjbo:e lübo, da bi tiszti nà-rod od vszei grejov odszlobodo. 1 tak mi krscsanje ster nyegova vesenyé razširjamo marno szamo to pràvo i to szmo mi katoliesàni.. K i gucsita vüva, od govorij lüteranszki pop. Pràva vö:a je szamo nasa, lüteranszka, àr szamo ini, lüteranje idemo po tisztoj poti stero je nas Jezus Krisztus \ es o. Mi ne vör-jemo v nikaksi szvécaj, stere szo popi ozéroma driigi lüdje na zemlt napravili, nego vöijtmo starno v ednom vökivöcsnom Bougi, itd.. -bi esce iüteranszki pop gueso, csi pri ednom driigon sztoli eden sze-décsi nebi nyerni v iec^ vdaro- Ej, ka .-ze stükate, vij postüvani goszpodje, na tom stera vöra je tà pràv», da to ni eden med vami nevej. Posz üjsajteme, jaz vam povém edno màio pripovejszt, stera, de vam to vase stükanye na kràci razlozsila. Ednok szveta, je biu eden bogati cslovik, toga familija je. mela eden dràgi prsztanik, kak je te familije goszpodàr mrou, je testama-livau, ka te prsztanik nàj dobij te nàjsztaresi nyegov szin i vszig-dàr tiszti steri de te prsztanik, meo, naj je poglavàr cele familije. Tak sze je od todbne, do rodbine te prsztanek erbo v tom. vörvanyi, k t té prsztanik mà edno velko szrecso, i v steroj familiji. je te prsztanik tak tiszta familiia ie xszigdàr szrecsna. Zgodilo sze je pa, k-» je eden t esa làsztnik toga pisztanka meo ti j szinéj: Vszi tej trjé szo sze putegüvaü za té prsztanik, vszi trjé bi ga radi meli. Ocsa je szvoje vsze trij szinc ednàko rad meo, ne je znao, ka bi zdaj napr.vo. obecso je pa szvojim vszém rén szinovan te prsztanik. Naszlednye szi z'miszlo szledécse: Szkiivomà je dao napraviti escse dvà prsztanka, steriva szta bilà ràvnok tàksiva kak te pràvi. Tak je na szmitnoj poszteii szvojim vszém trém szinam dao eden prsztanik » potom je mrou. Kak szo Ris-zsàjfa je nàjfalejsa! * TRGOVINA Z PAPÉROM I IGRACSAMI 8 BARNABAS ERDÖSY prej vodja tiskarne Balkanyi-ja MURSKA SOBOTA poleg rim. cerkvT Mä v zalogi vsze felé piszarnis-ke, solszke i za violine (goszli) potrebscsine tiidi odava vsze zorte o-o knige, novine i kaleadare. o-o N I S Z K E CE N E K Naznänje sze dà g. trgovcem steri Dober Pajdàs kalendarium odävajo, da ga po aagro ceni tü dobijo' po ocsevnoj szmrti szinovje prevzeli erbijo, je niscse nf znao i ne mogo povedati, steri prsztanik je te pravi. Vidite, vij postüvani trij vadlüvänya prijatelje, steri szte eti szva-jüjete! Tak je z vašim tremi vörami, vszäki szi miszli, da mä pr~ sztaitik szvétoga ocseta i ka je prävi, erbas nyegovega vcsenyä. Stera je pa za isztino pràva, to ešcse dnesz den niscse nevej, i nig-där tiidi nede znao. Na dale, Vam pa eti z racsunotn pokàzsem, ka szo vsze trij vöre ednäke zsidovszka št -luvrtnit, Kisou» t 'J *«* oM vob«i !üß» vi aitsth» tuš* Kakse stécs številke lejko denete na trij kiiklej, pa po vkiiper Tacsunanyi v szigdàr edaäki zneszek dobite. Szvéta zemla. • m % • r - Kak je Boug szvét sztvoro, tak sze je na ednok najso vért zemlèj, vsze povs'.édi, — sza-mo szvéta zemla je osztànolo brez vèrta. Po cajti szo to ssvéto zemlo z poznali vs'zi nàrodi, pa szo jo proszilr od Bogà: nàj jo nyim dà. Nàj prvle je törk sou k Bou-gi, i je proszo ponižno szrcà: Goszpodne, Sztvoritel ! daj meni szvéto zemlo! Pràvi nyemi Boug: Zdaj ne dam: Po törki je sou k Bougi vogrin : Goszpodne, Sztvoritel ! dai meni szvéto zemlo! Zdaj jo ne dami Za vogron.je sou nemec: j| Goszpodne, Sztvoritg^Sfaj meni szvéto ^mloL***1^ Pràvi Boug: Pridi vütro. Potom je sou zsidov. • Goszpodne, Sztvoritel ! daj meni szvéto zemlo! Pràvi Boug: Pridi vütro. Za zsidovon je sou Jugo-szlovàn pred Bougà. Goszpodne, sztvoritel! daj meni szvéto zemlo t Tomi tüdi to pravo : Pridi vütro. Na drügi dén zarän je pà sou k Bougi törk i proszi z nova: Goszpodne, Sztvoritel I z no-vies szem te priso proszit, daj mi szvéto zemlo. Pràvi Boug: Nàj bode tvoja. Za törkon -notri idé vogrin, té je niti vüzd ne otpro, zsé pràvi Boug: Zsé szi zamüdo, vogrin ! Szvéto zemlo szem törki dau. Odgovori} vogriri 1 To je velko delo ... No csi je velko delo — pravi Boug, — tak nàj bode tvoje velko delo. Pa kak vidimo vogrin mà vszigdàr velko delo. Pred bojnov je meo z Aus«tri-. jov, po bojni z drugimi narodi, steri szo nyemi Orszàg rasztrga -li, té z kommunisti, potom z belimi steri szo szirmasko lüdsztvo szpioj na tla poklacsili v nyt-hovi pravieaj i v goszpodàrszki razmeraj. Làni szo tej nàjvéksi goszpodje Francuske 1000 frnak peneze hamisne rédili, po sterom je birouui oszodila vsz ^ 5gron je notri sou neme^ pràvi nyemi Boug : Za mudo szi nemec I — Szvéta zemla je zsé torkova. Lejpo delò ! — pràvi nemec, No csi je lejpo delo — od* govorij Boug, potom nàj je tvoja — lepota. ' 1 od tisztoga mao ma nemec. lepoto, tak v hizsaj kak v mà~ ri, v masinaj i v blagi. Stero sze tüdi vidi ka je nemško blà-go szigdär lepše kak drüjgo. Kak vö pride nemec je notri sou zsidov. Sztvoritel! daj meni szvéto zemlo ! Nemrem — pravi Boug, — zsé je torkova. To je huncvotovo delo, — szkricsij zsidov csemerno. No csjie huncvotovo — pràvi Boug — nàj je tvoje huncvot- sà8- . . .. I od tisztoga mao je zsido buncvot 1 Kak vö pfide zsido — notri ide Jug°szlovän, i Boug zsé oz-dalics kricsij: Nika ne gucsi sze je zop-szton, zsé je torkova szvéta zemla. No té szei pa žamiido, sze szvajii e z Bougom. No es» szi zamüdo, — odgo-vorij Boug — nàj je tvoj;i za-miida i szvojüvanye — csi sze szvajüj-js. 1 od tiszto^a inao Jugoszlo-vàn vsze povszédi zamiidij i sze szvajiije, to sze vidi ka zsé 8 Kt nas min sztri i jioszli nei v szkupcsi ii we delajo drügo kak sze szamo sžvajiijejo, meszto toga, ka bi nouve držjavne zakone napravili, po steron bi vsži Jugoszlovànje ednäko duzsnoszt i pravice meli. Na dale Jugo-szlovänje szo žamiidili po pre-vràto: Koroško, Flu no, Trszt i . vsze tiszto ženilo pri morji gde sziovenje dnesz dén pod drügom narodom od vszej szvoji narodni pravic po klacseno zsivéjo, na dale zaniid>li szo vsze na jugi Europe zsiväcse szlovänev edne fedaretivno Jugoszlàvno drzsàvo z driizsiti. mmmjB VSIi Steri szi ne morete privosesiti dräge pecsenke i drügi mèsznih jedi, upoštevajte ka jih dobre tésztutne zavolo szoje velke krmlenoszti ne szamo popolnoma nadomesztijo, nego esese poleg toga szo ttàdi falèjse, kak nisterne drüge prazne i mogoese eese draga jesztvina. Dobre tésztenine szo namrecs napràvle-ne z näjboukse pseniesne grizne, pa z nula mele, z mleka i biiijc, zätou sze pa takse tésztenine tüdi naköjajo.szo dobroga zsmaja i krmlenoszt'. Tésztenine pa prisparajo vertinyi. stera zsé itak prevecs drügoga dela mä cajt i nyej pomagajo pripraviti hitro zsmajno, dob-o i redilni obed ali vecsérjo. Tésztenine pri-poräesajo zdravniki näjbole deci, sterim doszta bole prigäjajo, kak veesféle drüge z.inyé neprimerna jesztvina ali umetna hrana. Vsze to pa vala szamo v tèsztàj, stere szo za iszfino dobro naprävlene. Zato ne küpüjte cenejše malo vredne izdelkov i szlabejsi vrszt, är je ta réjcs isztina stera pravi - ka szo näj-falejs* näjdraksa - näjdraksa pa nàjfalèjsa, är nyihova v szebina je hranilna i sze bole naköjajo. Tésztena fabrika „PEo nouvo hizso? Prejk je sia toga bogàca zsena. tomi szirmàki i ga pita tou csiido, stera sze je v pre-minocsoj noesi zgodila sztouv hizsov. Szirmäkova zsena pràvi tak kak sze je zgoudilo, ka je pri nyima vnocsi en szirmäk szpao steri je mogo szam Boug biti, àr szamo on je zinozsen takso csiicio napraviti. Bogäca zsena bizsij dornou i pràvi szvojemi mozsévi, ka nyima je tou novo hizso tiszti szirmàk dao sieri je vcseraj ve-csér pri nyima tüdi szälas pro-szo i szta nyemi nyiva ne dàla. Na to szi zacsne vlaszé szküp-szti i jécsati te bogateč. Ka zakaj je bio tak nori ka nyemi je ne dao szälas . . . Pràvi nyemi zsena : — Szete szina konya i ite zanyitn, pa ga tiidi nikaj proszte. — Dobro de tak! — Pràvi te bogätec i tüdi je to vcsino. Za malo je zsé zgrabo g. Krisz-tüsa i sze nyemi ponižno pokloni, pa nyemi pràvi : Ne boj csemeren na méne, csi szem ti vcseraj jaz nej dao szälas ... ne szem znao sto szi . . . na pa tak hitro szem tüdi ne mogo klücsa najti. G. Knsztus je dobro znao, ka te bogätec vsze tou lazse ka zdaj pràvi. — Proszim te csi bos escse ednok tüsze hodo, ali pa da bos nazäj sou pridi k-meni, bos vido kakse gosztüvanye ti jaz dam napraviti. — Dobro je, mogocse, ka te poglédnem, idi z Bozsov volov nazàj domou. — Trij zselenye bi jaz tüdi rad meo csi bi mi to szpuno — ercsé te bogätec. — Ne zseli, àr ti nede na haszek — pràvi nyemi Krisztus. — Tou szamo zavüpaj na méne, bos vido, ka csi jaz bole znam zabrati, kak te szirmàk. — No nemäram, näj sze ti dopunijo zselejnya — ercsé nyemi Krisztus i dale ide. Bogàtec szi tere glavo i szi premislàva, ka bi bilou nàjbog-se zselejnye, kak je scseo edno zseleti, vcsaszi nyemi je escše bokse zseieinye na pamet, prišlo. Ali nyegov kony szi je né doszta premislavao na tom, ka bi bilou boukse nyegovomi vérti, nego je kre ciszté rasztécso trävo zacsno scsipati i vtom je vtom je vèrta szem pa tä cuko tak, ka je ednok dol szpadno z konya, na to vért csemeren gràia i brez vszäke miszli pràvi : Gramszka sztrela ti naj v-glavou vdàri ka me pa telko cukas ! Vtom megnyengi — kak to vöpovej trnok trescsi i sze kony mrtev prevrzse. Na to szi zmiszli te bogätec da edno zselenye je zgübo. I od csemerjov szi szkorom glavou doj vjej. Ali vsze je zopszton ! No vej m o na ove dvej zselenye bole pazo, szi miszli. Zginyenoga konya püszti tam i szedlo zeme zsebov. Nadale szi globoko premis-lävo, ka bi zselo? ka bi näj-boukse bilo ? Szunce mocsno szija ; od szedla nosenyä nyemi je trnok vrocse, pa tüdi je zsé zsédem, v tom sztànyi nyemi na pamet pride nyegova vörna zsena, na stero szi globoko zdehne, kak dobro nye je tam domä, vtoj velkoj vrocsini, gvüsno zdaj gdér vu szenci lezsij i csi je zsédna tüdi lejko pijé, nej sze nyej trbej telko mantrati kak nyemi. Na to je csemeren gràtao na szvojo zsevo i nyemi vu cse-meräj rejcs vujde. Oh bär bi jo tou szedlo gez-dilo — i vtom • megnyenyej vecs nema szedla. Keszno je vpamet vzeo, ka je noro vcsino sztouv recsjov, àr sztém je zdaj zse drügo zselenye zgübo. No na trétje mo zsé bole pazo szi rmszli i doma zsenov zsé nikaj dobroga vö zbrodiva. Kak je domou p riso, vijdi szvojo zseno, ka szedlo na hrbti mä, proba doj vzéti nernre, doj vrezati tiidi ne. Ka bou zdaj ? Ka mo deiaii? Ka mo delali ? sze sztara bogà-tec i Ka ! . . . pravi zsena, — vi sztäri szoinàr — zselite doj z-triojga hrbfa tou szedlo csi szte ednok na nyega zseleli — jaz räj merjém kak bi pa do sztnrti. tou noszila. Ka szi je vedo te bogäfec, pa ka nej, es^ je seseo rIi nej, z zsené hrbta je mogo to szedlo^ 2 ^rétjim zselejnyem doi szpra-viti, tak sze je zopsr.ton zgiibilo' to trétje zseiejnye tüdifc. • Tak je obaodo te nezadovo-I.en bogätec. Szirmäk je pa trnok blajzseno zsivo z szvojov vör-nov zsenov. I csi szta nej mrla, tak esese zdaj zsivéta. • 9 a © ^ « j j i Komediiästvo. j j j » © « 8 C S Eden prsztanik na prejovoj pepéìL Edno mocsno prejoyo nit 24 vor namoesimo v trnok oszolenoj vodi (nalboukse szo v dezsdzsev^ico djati), potom nit zemimo vö i jo poszühsimo. Na tak preparerano nit (ne zsmeten) prsztanik obeszimo, csi potom nit zazsgémo prszta-nik ne szpädne doli, nego osztäne na nitinom pepéli.r Pazimo, da nitrii pepeo sze naj ne sztroszi, är te sze nit vtrgne i prsztanik doli szpädne. O gen vrokaj drzsati. Csi cslovik szi rokš narnäzse z beläkom gumijom ali z stérkov i to posisi], tak gorécsi ogen vroke lejko zeme brez toga, ka bi sze zsézsgo. Ténto na vodou obrnouti. V edno kupico denimo csarno szüknyo tak, ka cejlo kupico znoutra okoulik pokrije, potom vlejmo vnyo vodou. Glédajocsi do to za ténto drzsaii, Csi je sesémo vtom ogvüsati, ka je to za isztino v kupici ténta, tak eden papér na ednom szträni natnazsimo z-téntcw, na driigom szträni pa v kupici bivajocsov vodouv, potom hitro papér obrnimo i navzoesim pekäzsimo, steri do vszi zagvüsani, ka je tou za izsiino ténta, potom pokrimo kupico z ednim robeom i napravimo pär hokusz-pokusz! Kak zrobesekom pokrito mämo té z kupice zemimo v kupici bivajoeso szüknyo potom zemimo robesek doli. Tak znäväksem csüdüvanyem vszi gié-dajo, ka sze je ténta na vodou obrnola. Ka sze je vsze zgodilo v premi-nocseni leti po szvejti. Jug©SZiawi|a v nasoj drzsävi sze je v preminocsem leti ne doszta sžpremenilo. Osztalo je szkoron vsže tak, kak je bilou. Mini-sztri szo sze premenyàvali vecskrät, to je pa szamo škoda za näsz. Od volitvov, Jtak szo követe odébrali szta dvej sžtranki na vladi, szrbszka radikalna pod voditetelotn Nikola Pasics i pa hrvaška lcmecska sztranka ali Radicsova po domànyem povedano. Obej sžtranki szta sze po volitvaj zglijaje tak, da steri dvej sžtranki szo mini-sztri. Za näsz näjbole vazsno minisztrsztvo v rokaj mä Szlovence miniszter za polodelsztvo g. Ivan Pucelj. V prvoj polovici leta 1916 je Radič zacsno tozsiti Pasicsa pred liidsztvom, ka sze na škodo drzsäve bogati i to szo tiidi te nisterni radikalszko Pasicsove sztranke követke pràvli, ka nyegov szin veliko korupcijo zsenéj, - to sze dela tak - csi je stoj kakso delo meo pri minisztraj i bi rad biu csi bi sze tiszto hitro rejsilo, tak je prvle mogo Pašičovomi szini plàcsati, steri je potém z mini-sztrom gucso da sz£ tiszto delo, za tisztoga od steroga je peneze doubo nàj rejsi i tildi tak csi je minisztrsztvo kakso blàgo za drzsa-vo pristelalo tak te tiszto konceszijo je on dobo i szamo szkoz nyegovi rok sze je dalo tiszto narocsiti. Zavolo té korupcije je Pašič mogo odsztopiti kak predszednik vläde meszeca aprila. Novi pred-szednik vläde je pos2to Nikola Uzunovič dne 9. aprila 1926. leta. Z vünesnyoj politiki nasa drzsäva mirovno politiko pela. Szkle-nila je vecs driigimi drzsävami trgovszke pogodbe. Sz Törki 14. ja-nuara je podpiszala z Amerikov, ža volo placsüvanya duga l. märca prijàtelszko pogodbo z Francijov meszeca junija i ràvno té z Ro-munszkov i Cseskov, meszeca julija pa je parlament odobro vsze pogodbe stere szo szklenyene bile z Italijov. Anglija je z véksega tàla delavszka drzsäva. Zavolo toga tiidi mä doszta szkrbij szvojimi delavszkimi prebivälci. Läni je vö vdäro velki strajk med stenkohl bajcari, k tém szo sze ždriizsili tüdi drügi delavci i naszlednye vsze delavszko lüdsztvo cele Anglije, tak da 5 miljonov lüdi je doli djalo skér i szo ne delali, i to zavolo toga, är lasztniki baje, fabrikant i drügi delodävajocsi szo scseli szvojim tisztim delavcam steri zanye krifh szlüzsijo ménso pläcso dati i dnévno po näjvecs vor delajo za nye ka do oni véksi profst meli. Te strajk je biu do szega mao na szvejti i od toga sze je cela Anglija zoszägala. Vläda je stéla szoldàkami té strajk zadüsiti. zavolo toga je tüdi vecs mesztaj krv tekla. Vsze delavsztvo v drügi drzsävaj je pobéralo peneze Stere szo strajkajocsi na pomocs dobili. Cela Anglija zsivlenye je mrtvo bilou; stäle szo zseleznice, posta, telegram i vsze delo. Vläda szama je zacsnola z delävszkimi voditelii sze pogajati, po sterom szo szklenoli, da sze eden odbor szesztävi 3 zasztopniki od delavcovj 3 pa od delodävajocsi i eden za pred-szednika neprisztränszki. Te odbor naj nadale naprävi delavni cajt i pläcso. - po tom sze strajk dokoncso sztem, ka szo delavci dobili boukso pläcso meszto mense i od csisztoga haszka procente dobijo steroga fabrika mä. Nadale Anglija mä nevolo v svojih kolonijaj, tak v Aziji, kak v Afriki sze tiszti närod prebüdiva i Anglisko ravnänye scsé szébe doli sztrosziti i sze oszvoboditi od tühinszkega jàrma. PrairKiJa je po vojni posztanola näjmocsnejsa drzsäva. Nyeno lüdsztvo szi zselej mir, ali zopszton, ar po szvetovnoj vojni je pa mogla znova vojno zacsnoii na szoji kolonijaj v Szrriji i v Maroki. V Sziriji szo szo szvobodni scseli posztati tak imenovani närod „Druži" v Märoki pa je miszlo szvoj närod odszloboditi Add-el Krim, ali Francozi szo ga dali zbiti i nyega szo odpela li na eden sziget v robsz'tvo V Sziriji pa sze „Druži" escse dale borijo za szvojo szvo-boscsino. t Sz ve ovna vojna i zdaj nodale v Sziriji i v Maroki szta Francijo v denarno krizo szpravila, tak, da Francija dnesz je duzsna Ameriki 18 i pol milijafrd zlati frànkov i doma notranyi dug steroga je szvojemi närodi duzsna vöznesze 286 milijärdov. Sztov denarnov krizov sze Francije mocs tüdi pomensàva i zdaj zse iscsejo tiszto pot po steroj bi sze z Nemcsijov dalou v prijätelszke razmere priti. Nesiscsija szi je zavolo delavnoszti szvojega prebivalsztva po zgüblenoj szvetovnoj bojni csüdno näglo pomogla. Sz pomocsjov od Amerike doblenim poszojilom szi je Nemcsija zsé 1925 leta po pravila szvojo valuto i v Nems^om zdaj zsé pa racsunajo tak kak pred bojnov v ziäti märkaj. Edino Nemški orszäg je tiszti stèri je po szvetovnoj bojni tak hitro priso na nogé. Nadale je nemška vlada vazsno pogodbo szklenila z Ruszijov dne 28". aprila 1926 - stera pravi, da Nemcsija szvoje blago v Ruszijo lejko posila i z Ruszije pa szilje i drügo szirovo blago dobij stero domä nücsa. Ravnok tak Nemcsija edna ovoj szoldäcsko pomocs data proti drügim csi bi je stoj napadno brez nyihovi zrokov. Te edne sztranke szo stcle prejsnye vlädarszke rodbine vsze nyihovo vrednoszt vkràj vzéti bresz vszäke odškodnine, te drüge sztranke pa, da naj màjo ! Za volo toga je bilou lüdsko glasüvanye, stero je rezultat prineszlo : da sze ta vrednoszt naj vkraj vzeme proti po vrednosztnen placsili. HUSItFilSS zse vecs ne lezsij na szmrtnoj poszteli, kak je po szvetovnoj bojni te prva iejta bila. Nvena indu-sztiszka trgovina i mestrija sze lejko razvija i v szemi szo-szednirni drzsävami trgovinszka pogodba szklenyena. Velko gibanye je za sze prikapcsiti z veikov Nemcsijov, stero do tiidi prvle ali szledi doszégnoli. Italija Nyeni vert je dnesz dén zsé ne vecs krao nego diktator. Muszolini miniszterszki predszednik v premino-csem leti szo ga naszprotniki zsé dvakrat steli bujti, ali na zsaloszt sze nyim je ne poszrecsilo. Muszolini je vsze de- mokratratszke pravice i szlobocsino onieso i celo Italijo vlada po szvojih naszilnem misìenyi. Spalila Tak kak v Italiji, tü tiidi diktätor vläda Primo di Riv.r.i i ne krao, te diktätor tiidi vsze pravice i szlobfc^inu iudsztva v blato klacsi. PortGJgalija V Portugalszki republiki je lani junija 2. vövdärila revoluoija, tä revolucija je namenyena bila proti vladi, po steroin je vlada odsztopiti mogla i sztisztoga parta szo minisztri posztänoli steri szo revolucijo napravili. Romunija je po bojni ednok véksa grätala kak je prvie bila, v nyej vladajo bogati veleposzesztniki — bojari. Szirmasko liidsztvo driigo nema kak szamo hišico, okolik vészi je szamo imänye veleposzesztnikov, na tam velkom imänyi morejo szirmäcke delati i szi szakdenésji krüh szlii-zsiti. Bozsno mäjo na Romunszkem drügi narodi za szvoje pravice szo jim vkraj vzéli. Käroly hon naszlednik je doli zavälo i je v inozemsztvo odiso, po dugsem nagovarjanyi stero szo ga nyegovoga parta minisztri i generalisi napelaii, ka naj nazaj vzeme tron naszlednistvo, i to ie tiidi vcsinu, tak je zdaj pä on tron naszlednik. POlSSka drzsäva je bila razstälana na trij tale, eden tao szo meli Ruszl drügi tao Nemci te tretji tao pa Ausztrici. Po bojni je Polszka nazäj dobila szvojo szampsztojnoszt stero je 100 let zgübleno mela i edna velica drzsäva je postänola z 32 iniljonov prebivaìsztvon. Na szprotolejtje 1926 leta je vövdärila revolucija proti vladi. Opozicija je zmägala, steroj je voj biu Pilszudszkj, pri volitvaj predszednika republike, szo za predszednika odebräli Piìszudszki marsala ali on je to vazsno meszto ne steo vzéti zäto szo znovics odébrali predszednika potom je profeszor Mosicki biu odébrani za predpredszednika i Pilsudski je pa minisztrszki predszednik. Zdaj szo malo bougse razmere posztäle na Polszkem i valuta sze je tiidi poboksala, stera je velko szkrb däla vlädi. Turcsija kak nam je zse znano Turcsija je republika i sze zse v szem modernizéra, _ harem je zabränyen (to sze prävi ka Turki zsé tudi vecs zsén neszmejo meti kak szamo edno) meszto feszta krscsäke morejo noszjti tak kak v drügi Evropszki drzsävaj. 1926 leta meszec julija szo steli revolucijo Kemal-paso szo miszlili bujti i nazäj sztäro Turcsijo napravti v steroj bi pa szamo tä velka goszpoda lädala aii ne szo meli szrecse, är szo jih zgrabili i birovija je 13 »a szmrt obszodila, stere szo tüdi obeszili. B©iŠggSila Cankarova vlada je mogia odszfopiti, steri je biu diktator drzsäve i na nyegovo meszto je prisao Lja-pesev kak predsednik vläde ; täk je malo henyalo preganjanje naszprotnikov. Neméri szo pa szigdar za volo Macedonije, tak na nasoj meji kak na Grsknj. Macedonica, bi rada tak szlobodna grätala kak steri stécs drügi narod. Rullila unija szlobodni szovjeiszki drzsäv je po bojni glavni problem svetovne politike V Rusziji zse razmere vszäks! den pobouksävajo, vläda je zsé doszta popüsztiia od szvojih idealni komuniszticsni goszpodarszki idej i je zsé zdoszta drugimi drzsävami szklenola trgovszke pogodbe i tak szo szkorom vsze Europszke drzsäve pripo-znaie szovjetszszko Ruszijo. Kak sze vidi vodiieli szovjetov szo drügi szvoj sztalis vzeli i moszto Europe sze bole brigajo z Aziskem närodom, är to znajo csi v Aziji tiszti narod steri pod Evropszkim sztoji sze odszlobodij tej goszpodärov tak Evropa najvéksi vdärec dobij, steri vsze tisztim drzsäv de bolelo stere Jt Aziji szo intereszrane. Szovjetska politika sze näjbole vidi v Kini, gdé je zsé - szkorom te velke drzsäve polovica korrmniszticsna. Hagrer ©rssis je tiszti steri sze je po bojni näj-menje pomogo, vsze drüge drzsäve szo zse szkoraj v dobri razmeraj ali Madzarszka sze nemre nikak pomoesti i to zato är tam vlädajo szämi grofi hercegi, velki popevje i drüga velka goszpoda stera pa szamo za szvoj sztän gléda i za delävno lüdstvo sze sploj nika ne briga, zavolo toga pa tüdi naj vecs lüdi brez dela jeszte i sze näjvecs lüdi szm szebé kole är nemre zsiveti, rävnok tak penez je malo vreden, toga leta prvoga januara szo dobili novi penez steri sze ime-nüje „Pengö" eden pengö valä 1250 vogrszki kron, tak sze naprävi skäla, i meszto toga, da bi vläda szoszednyemi drzsävami v dobre razmere sztopilaa i dobre trgovszke po-g'odbe szklenila, szi miszli sz pobijanyem penezi. Cšrcsija ie konec dozsivela 1925 leta dozsivela velko revolucijo. napraVo proti vlädi, vlädo je sztérao, republikan-szi predszednik je mogo doli • zavaliti, diktator Pangolasz sze je z näjveksov szilov za republikanszkega predszednika dao zvoliti i oben je ttidi zadrzsao predszednistvo minisztr-sztva, da je tak lezsej goszpodäro z vrednosztjov drzsäve brez vszäksega nadzorsztva i sze bogato. Ali vsze je zop-szton bilou. Prišla je edna drüga revolucija stera je Pango-lasza vrgla i novi demokraticsni voditelje drzsäve szo "ga zapréjti däli i pred szodnijo posztaviti. Tak sze je resilo Grško liidsztvo véksega abszolutizma. Cseskoszlovdska drzsäva sze je boriti mogla z vecs féle poiiticsnimi pärtämi, ni eden pärt je ne mogo na vladi biti. Uradniška vlada je pelala drzsävne poszle té-csasz dokecs szo sze szeboj ne _poglijale i v kvälicijo szto-pile, po Sierom je pa politicsni pärt lejko prevzeo voditel-sztvo drzsävni poszlov. Pogléd republike vu zvünesnyem szvejti zmérom na vékse raszté. Bogäsztvo drzsäve je napravilo drzsävo mocsno i trdo. Liidsztvo z véksega täla je szlobodno mislénya i zové drügega vadlüvanya vö sztopa prek na Huszovo vadlüvanye stero je tüdi eno Evangeli-csanszko sze szkorom glija z Lüteranszko i Kälvinszko vérov. Pénez näjvecs vrednoszti mä med vszemi novimi drzsävami. Kina je edna najveksa drzsäva na szvejti mä friszio milijonov lüdi, nyene razmere z notrasnyem sztäliscsi drzsäve szo ne mérne, gereraliske mäjo szvoje vojake i sze med szebov bijejo za voditelsztvo drzsäve. Gda eden, gda pa drügi generalis pride do predszednika republike - tak kak eden o vogo doli zbije i ga premäga. Poldnésji tao drzsäve mäjo v rokaj komuniszti i är nye podpira szovjetszka Ruszija zdaj z velkim uszpehorn podérajo proti szredini, tak ka je zse szkoron te velke drzsäve polovica v nyihovi rokaj. Mekszika je tüdi edna revolucijonarna drzsäva stera ma csetrt miljonov prebiväsztva. Vodsztvo drzsäve mä v rokaj szlobodno tnislenye al. szocijaliszti. òtéri szo eden näj modernejši zäkon naprävli razlocsi cérkev od drzsäve. Vsze te velke cerkvene i popovszke imanye szo vkräj vzeli. To imanye je posztänola drzsävna lastnina. Te bivsi bogäti popi pa näj tak zsivéjo kak drügi szirmäski dühovniki steri ne-majo velkoga imänya pa escse szi szvojo druzsino morejo räniti. Ali tak kak je szam goszpon Krisztusz zsivo brez zemelszkoga bogäsztva, pun szrca dobrote i dobroga csi-nenya za szermäke. ( Szmehsnice. ì v. Szpàvanye. Dvà privatela vkup er szpita v ednoj hisi. Eden v noesi, keszno pride domou i pita £domä v po-szteli lezsécsega : — Szpis? — Ne! — Te mi pa poszodi 20 Dinärov. — Ne boj esemerem prijatel, nemrem ti po-szoditi är szpim. Zavolo tanyera. V ednoj kresmej eden goszpod kolbäsze jej, kresmärov pesz zmerom na nyega laja. — Proszim, na zsente toga psza, ka nede lojau. — Pravi goszt. — Ne zamerite goszpod — odgovorij 5-let-na kresmärova hesij,. pesz je esemerem i zato laja är nedopiisztij ka bi sztoj drügi zsegovoga tanyera jo ! Lejpo zäkonszko zsivljenye. Mozs od steroga je eti gucs — sze je vszàki veesér v kavarni karto i sztém je doszta penez zapravo. Nyegova zsena pa sži je doma z drugimi moški polüblävala i zabräno kisüvala. To je ednok mozs zvedo. Eden veesér je kàrte püszto i prvle kak navadno ide domo är bi sze rad preprieso csé isztina,^nyegova zsena, v tiszU>n cajti kak je on ne doma, mä drüge moške? Ali zsenà je esednesa bila od nyega i szvojega lübeseka na drüge dvere pitsztij vö. Mozs pa kak v hizso sztopi, sze zsnyim za-csne kregati nyegov zsena: Zse pà od kärt prideš? Da bozs zsé ednok püszto to kärtanye? Mozs od govorij: Té, da ti z drugimi moskami kisüvanye! ! Zsena s najveksin z burkanyem odgovorij : Neszrecsen cslovik, pa sze ti, v tvojem celon zsivlenyi sesés kàrtati ? P i t a n y e. — Kak szi veseraj z kresnie priso? — O dobro, szamo kak szem po sztubaj gorik sou meje nikàk na rokon sztopo! Szouszidkinye. A. Szte tou zse csüli, ka je Dicskovoga Gäbora szomàr br-szno. B. Ne . . .1 Pa zse nyemi je kaj zgoudilo? A. Nyemi nej, ali szomàr od tisztigamau pianta. M S z v e d o c s ans z t v o. Piroviji kak szvedoka szo steli po szliinoti edno zsens';ko. — Naszproti szvedok pravi: — Proszim goszpoda birova, — tà zsenszka nemre biti szvedok tomi tozsenci, är je nyegova zse-ne. — Biro v pita: — Viszle zsena tozsenca? — Zsena szem. — Tü vrecs vdàri eden drügi szvedok: — Neje isztina. Teva v divjem zàkonyi zsivéta! — Tiho bojte — pravi zsenszka, to je moj mozs. — Kak dugo zsé zsivéia vküper? — pita birov? — Oszeiii let. — Pa mäte kakse szvedo-csansztvo ka szte vi zsena tomi mozsi ? — Mam, mam trij, — dvä pojba pa eno deklino. Mala Anica je v nedelo szvo-jim ocsorn v cerkev sla. Na poti med doszta iüdrni sze je od ocsé zgubila. Proti nyej idocse-ga pita : — Neszte vid!i tu gdér ednoga sztrica, bresz male dekline iti? Cigan. V Murszki Szoboti kre edne baute ide eden ciganszki pojeb. Boutosa med dveram sztoji i pravi späjsz: — C/gany, hitro mi nikaj zla-zsi dobiš eden csilr, ali eie celi cigär steroga vrokaj man. — Goszpod necsem jaz dva cigara — odgovorij cigany — zadovoiem szem jaz z ednim tüdi ! — Vej szenti jaz szamo edno oblübo ! Bogme, dva szte mi oblübili.. — Lazses cigany J — No csi pa lazsem, tak mi pa dajte tiszti cigàr sleroga szte-mi obiübili zù läzs. RIS- ZSAJFA SZE SZAMA HVALI! Dva konkorenc. Eden krpajocsi suszter, edno gojdno vidi, ka prek od nyega na szoszednoj hiszi szledecsa tabla viszij: „Bäc Jànos, cipele küncler". Dobro je — pravi, jaz szi tüdi rokavice gorik v zemen, i za par dnévov je on tüdi täblo vö obeszo^ „Varga Peter, cipele zdravnik" Na césti. Gospod: Goszpodicsina szte vi, tiszta dama, stèro szem vcse-v hoteli na sztubaj kiisno? Goszpodicsna : Ob kelkoj vöri? Moja v ö r a. Halo, halo ! Je tam zälok häz? Eti reditel Dober Pajdaš ka-lendàra. Proszmi, poglednite mojo vöro, stero szern predednim tjednom privasz zalozso. Csi je escse néj pol trij, ka bi vlak za-müdol Zaka sze je neduzsna Marija devica neszla na szamäri kak je sla v Jeruzsaiem? Zato àr szamo kaksemi sza-màri szeleljko zavüpa nedozsna devica! rara Pri vörarir Goszpod: Pa zagvüsno de tä vöra, — kak pravite — szto let sla? Vörar: Csi nede tak mijo na-zàj prineszte. Mozs : Tij zsenszka, zsé je za- doszta! Tiho boj, jezik ti tak letij kak kiapotec . . . No de . . . tebéj je Vrag, z repice zgübo kak te je z ovimi giesniki v pekeo pelo. Eden Szlovenec, je v Graci bivajocso szvojo hcsér obiszkau. Kak szta poceszt: sla, pred cdnoj, velkoj baouti, sztane i v okni vö djàno blägo gléda. Hcsi ga pita: ka je ocsa, bi radi kaj kiipili? Tak je. Ali nevola je! Francek me je pravo näj nyemi prineszem eden „hozentroger" szamo ka nemški neven kak sze to pràvi? Kràlova nemocs- Krao sze nàjde z ednim nor-csecom, i nyemi pràvi:prosziod méne ka sze ti vidi i ti dam. Mozs pràvi : — proszin te za-povej tem miiham naj mi mér däjo, stere me zmérom csemeri-jo! Krao pràvi: proszi kàj driigo-ga stero de v moji mocsi! Norcsec odgororij: — kabi te driigo proszo csi teje niti miiha nej pokorna? Vandraszki potnik, vkrcsmej pràvi. Goszpod krcsmàr, dajte mi nikaj za jeszti àr szem tak zséden, da nevém gdé mo dnesz vecsér szpaou. ?*t'f i- i Z n a m«n i ;t na .najdba. ; Mozs pride vecsér keszno domou, i zavolo toga sze zsnyim zsena trnok krega :| Mozs: znam, ali ne kregaj sze jaz bi prisau zsé prvle, ali ne szem mogo är szem nikaj najso. [Zdaj me pa puszti, vecs ti povem viitro da gor sztànem. Zsena je celo nocs nej mogia szpati od radovednoszti.. V gojdno kak gor sztane mozs, ga pita: No ka szi najso? .Novo krcsmo z dobrim Mozs: vinom". Pri b i r o v i j i. Birov: Zaka szte najdeni bugeläris nej policiji däli. Obtozsenec : Àr je keszno vecsér bilol Birov: Pa na drügi dén! Obtozsenec: Té je pa zse kesznej bilou . . Àr je zsé vecs nika nej bjlo v nyom. V soli. IJcsitel : Gda si sze narodo ? Diak: Jaz szem sze nt j na-roudu är macsijo man. Intimno z guecsävanye. A. Povejte goszpa — ka je boukse meti 10 miiijonov. ali 10 cséri? B. Goszpod — kak me morete takse pitati? Tak znate ka je 10 milijonov bokse! A. Goszpä motite sze! Ar sto mà 10 cséri, tiszti ne zse-lej vecs. Ali sto mà lOmifjonov, tiszti szi pa vszigdàr escse vecs zselej. Modroszt. Z prve kupice pijej cslovik vino, z drüge esce tüdi, i z tretje pa zsé pije vino csloveka. • Ednàko szi mi sz lit a. Zsena: Ka bi napravo csi bi jaz mrla? Mozs: To ka bi tij, csi bi posztànola dovica! Zsena: Aii vidiš kak lazsesl Eto ednok pa szi mi pravo, ka bi sze vecs nigdàr néj zseno! Pri b i rovi j i. Birov: Zaka szte toga cslo-vöka opolnocsi gor prijeli i ga oropali? Obtozsenec: Ali goszpod birov ! Zàdnics szte me pa pitali zaka szem ga po dnévi gorpri-jau. Gda pa té riàj delam? Na stajeri. Ednomi stajerci je kobila zginola. Kak jo piici pela, sze szrécsa z ednim némcom, té ga pita: — Voh in ? — Ja. ja je hin — odgovorij Stajerc. — Vas? — Ja hiszem vidis ka je bou-sza är szem nyej podkovi doli vtrgao ! — Tu bis ein ezel! — Ka mo vragä jezea, zdaj mi sze vecs tak nika ne pomaga, csi je enkrät hin je hin! Dobro delo. On: Moja nova britva je za vragä, ne rezse vecs! Ona: Ali moj iiibléni mozs kabi pa nebi rezala, tvoja kozsa je ne tak trda kak podplat steroga szem zdaj zsnyov rezala i gà dobro rezala! Ritka Pecsenka. — Oh, Boug, Boug, ka szte napravili? Vi szie z pekli toga drägoga papagaj — pticsa steroga szem Vam ga jaz poszläla v pre-zent? To je ne za pojeszti vaio ptics, nego to je eden taksi steri gucsij! — No! — Zakaj je pa té ne povedo? Dva prijätela sze szrécsala. Prvi — Eh prijatel, da szem te zsé dugo ne vido! V tam cajti szi tak debeli gràto ! Drügi — Tak je! —Do-szta Dober Pajdaš Kalen-dàrov szem szi szklacso pod pruszlek. Pri b i r o v i j i. Birov tozsenci Mayer Stefan z Murske Sobote. Szabol vàsz tozsi ka szte nyegovi dvér eden zimszki kaput z cveka doli v zèli i odneszli. Zaka sztega od-neszli? Tozsenec: Ar szem ga lejko doli vzeu. Birov : Zakaj sztega pa doli vzéli? Tozsenec: Proszim ponižno goszpon^ birova, àr ovak bi ga nebi mogo odneszti. Hasznovito ztiänye Odpràvlanye kvàr delajocse sztvàri. Proti vecs felé nevarnoszti, stera sze nam protij vszigdar tecsäsz dokecs našega drevja szaditi nemarno v kleti sže moremo braniti tak, kak szmo mogocsni. Szadenosznomi drevji kvàr deiajocse goszence, moremo prvle praprävlati kak drevja popovjé gnati zacsne. Do konca märciusa poberimo z szadenovnoga drevja goszencove gnezde i bilice i je zazsgimo. Potém kàk sze goszence pokäzsejo je pä vcsasži pripravimo prvle kak bi sze razplodile. Gdé je mogocse tam zrokóv poberimo vküper. Z veksoga drevja pa skärjami. Hroscse odpratflenye zacsnimo kak je na drevji v pämet zememo. Näjbougse je v gojdno rano, vecsér keszno ali v obläcsnom vremeni, är te sze vküper potégnejo i ne letijo csi drevo sžtroszimo. Doj sztrosene hroscse pobérimo vküper z kropom je popärimo i potom posisimo. To je vzimi jako hasžnovito polaganye za kokose. Kobilice sze tüjli vecskrät trnok sžplodijo, gdé pridejo tam sže zaprävijo. Od 15. aprila do konca juliusa trbej hatär paziti cse ji je doszta tak sze more naznäniti pri okrajnem glavarsztvi. Preprävlajo sze z neci i z masini dela. Krvave viisij szonäjveksi naszprotnicke jablanam; naszredi sztéble, kosžti vejkaj i po vejkaj sze käzse kak edna bela pikaszta mrena. Preprävlanye je do konca märciusa. Tüdi z kaksega stecs zroka vö odoblene kraszte sze v tam vrémeni vövrejzsejo i pri màlon ogni gor sžegreti - nej vrocsim ka-trnom notri namäzati. Csi poleti vtej krasztaj szo krvave vüsi tak z mlekoy ali kali zsäjfov sže mä notri namäfati. Strzsenye sže tüdi preprävlajo näjlezsej ž bencinom tak, ka par deei bencin sze v lüknyo vleje vecsér gda szo vszi domä i poton sze lüknyo zadela. Bncinova szaga vse vlüknyi bi-vajocse zadüsij. Nyivne misi vszvojem velkom plodjenyi sze tak hitro razširijo, ka cele hatäre szetvo pojejo.- Stero szte leta 1924 szkoron v čelom Prekmurji vidli. Te prepravljenye je tesko i vtom szlucsaji sze je näjbougse Ekonomnomi sztrokovnyaki obrnoti. Proti toj nevarnoszti sze vszv vértovje kak najbole morejo varuvati, är ovak sze zlejka zgodij, da szi nacsi nä-si celoga leta trüdi szo zopszton bili. — Nadale pazimo na jjrintavo detelco, naszetvino, pšenico itd. ka nébi zopszton delali. uu Najvéksi vàraske na szvetl. London, prégen väras Anglije mä 4,483.000 lüdi szvojov o-kolicov pa vsze fküper 7,476.000 meščanov. Za nyimi pride v Angliji: Glasgow 1, 114.000, dale Birmingham 1,166.000, Liverpool 1,162.0000, Manchester 1.025.000. Drügi nàjvéksi väros je Paris, 4,412.000 szvójov okolicov, bresz okolice pa 2,906.000, za nyim pride Marseille 586.003. Tretji väros v Evropi je Berlin szvojov okolicov vréd mä 4,018.000 brez - okolice pa 1.990 000, po tém pride Hamburg 1.730.000, Köln 6S9.000. Strti väros je Bécs 1,865.000 prebivalcov. Ruszki väraske szo mensi grätali kak szo pa pred bojnov bili, Moskva mä 1,028.000, Leningrad 706.000 lüdi. Budapest 1,184.000. Varšava 1,040.000. Konstati-napolj 1.200.000. V Evropi drügi orszägov prednyä värasi szo vszé mensi, Bruxelles prestolico Belgije, mä 803 000. Kjöbenhavn na Danszkem 710.000, Rim, Italija 691.000, Neapel 780.000, Milano 718.000. Haag, Holandijaba: 355.000. Amsterdam 647.000, Rottečdam 516.000. Lissabon 490.000. Rumunia prestolica 520.000. Stockholm presztolica Svedszkc 422.000. Madrid v Španiji 764.000, Barcelona 720.000. Praga 677.000. Sofija 154,000 presztolica Bulgarije. Reval presztolica Estonszke' i 23.000. Helszingfors, presztolica Finszke 198.000. Atene Görök 293.000. Beograd 112.000 Riga glavnä väros Lätvija 270.000. Kovno presztolica Litve 90.000. Oszlo (prvle Krisztiania) Norveške 258.000. Bern presztolica Sväjc 105.000, Zürich 207.000, Baszel 136.000, Zseneva 135.000, Luxenburg 48.000, Tirana presztolica Albanije 10.000, Skadar 23.000. V Ameriki je näjveksi vära-s New York steri mä z okol: cov 8.431 te je nàjvéksi na čelom szvejti. Chicago 2.702.000, Philadelphia 1.824.000, Detroit 1.129.ooo, Boszton 1.079.OOO, presztolica Unije Washington mä ssamo 438.000 lüdi VJuzsni Ameriki, Buenos Aires l,674.ooo, Rio de Janeiro pregern väros Braziliije 1.168.000, Mexiko 862.ooo. Peking Kina l,3oo.ooo, Tokio pregen väros Japon-szke 2,304.ooo. V angleški Indiji, Bombay l,325-ooo, Kalkuta 1.263.000. V Afriki, Kairo 791.000. Avsztraliji, Sidney 906.OOO prebivalci. Blizsnya orsäcska szenya i proscsénya. Prekmurje. Beltinci: (zsivinszko i drovno) jan. 20.. febr. 24., (na presztopno leto je 25. febr.) 25 aprila, 27. jun., 15. jul. i 5 novembra Bagojina- (zsiv. i dròvno) febr. 15., màrz 20,, maj 19., szept. 4., i novembra 36. CanhOOa: märe 19-> v pondelek po beloj ali Sv. Trojsztva nedeli, na Rupertovo szept. in'nov. 11. ČrenŠOUDi: (zsiv. i dròvno) 14. marca,j v pondelek po 3. maji v "pondelek pol4. szeptembri iA20. oktobra. DobPQVüik: (zsiv. i drövno) v pondelek po Teloven i 25. julija. Dolenci: 16. julija i 6. decembra. DOHISŽOvjE: (koayszko, rozseno i dròvno) 18. julija i 21. avguszta. Dolnja Len Si a »a: (kony§zko, govenyszko i drovno) 25. jänuara v csetrtek po tretjd] posztnoj nedeli, na Velki csetrtek po Riszàli, v pondelek 28. jul., 28. aug. 28. oktobra i pred Bozsicsom v csetrtek ; vszàki tork svìryszkoi za drovnijo. Csi velko szenye szpadne na tork, tedaj to drovno i szvinjszko na drügi dén. Brad: (G. Lendava) mare. 28., jun. 20., aug. 16. szept. 29. i nov. 30. Hodoš: 10. märca, 5. julija, 19. aug. i 5. oktobra. H PIŽB V Ci: (zsiv. i dròvno) 16. aprila i 4. julija. Rpog: maja 4. Kuzdoblan: na Krizsovo, Mlirsha Sobota: (konyszko govenyszko i drovno)Predfasenszkov ne-delov v pondelek, pred Vüzmom drügi pondelek, po Vüzmi te strti pondelek, 24. junija, 24. auguszta, 15. okt. i 6. dee. fflartianci: maj. 6., aug. 6. i nov. 11. Petro Bài: junija 4., julija 4. szept. 8. i okt. 23. Pužavci- julija 3. Puconci: (zsiv- » kram.) 28. maja, 10. julija, 10. szept. i 10. nov. ProSZenjaliOBCh (zsiv. i kram.) 15' marca, 16. junija, 2. szeptembra i 28. novembra. HakiCSan: (zsiv.) 26. inarca, pred Riszàli v tork, 2. julija, 16. aug. i 8 oktobra. Sel O: Na prvo nedelo po Szrpnoj Margyi i na Miklosovo. SV. Benedeft: pred pepelnicov, po posztni kvatraj, po cvetnoj nedeli na Velki petek, po jeszenszki kvatraj i pred koledi, vsig-dàr v pondelek. Sy. ]ejena: 18- avguszta. SV. lüri 24. aprila. Tišina-- 25. februara, 5. junija i 8 — 9 szept. Turnišče: (zsiv. i kram.) pred Cvetnov nedelov v csetrtek, na drügi pondelek po Vüzmi, pred Riszàli v csetrtek, 12. junija, pred Velkov mesov v csetrtek, po màloj mesi na drügi dén, 4. oktobra i vszàki csetrtek szvinyszko i dròvno senye. Csi velko szenye v csetrtek sžpSdne, te szvinszko i drovno drügi den. Okrajno glavarstvo Ljutomer. Ljutomer: vsak kvat. torek Vel. noesi. C V E H 7- september. S». H PIŽ poiiiieljek po Tihi nedelji, 3. maja, 26. julija, 6. nov. Heg 0 5 5 s septembra. Ma'ä Ü sde I j a Četrtek pred nedeljo presv. Trojice, 21. oktober. VsPŽej 6. maja, 29. september, 30. november. BOfnja Radgona 3. februarja (na Blaževo) 25. maja (na Urbanovo), 10. auguszta (na Lovrencevo) 15. november (na Leopoldovo) S V. D lili 24. avgusta, 13. decembra. Medjimurje (kotorska oblast Čakovec). ČakOSSC cvet. pondeljek, 29. jun., 3. avg. 25. novembra. Draškovec sreda po Jurjevem, 7. in 16. avgusta, 11. nov. Hotoriba 9. marca, 27. junija, 30. sept., 30. novembra. HedBjiŠČB 15. junija, pondeljek po Ang. nedelji. Prejo g Bink. torek, pondeljek po Jakobovem. Hac-Haniža 16. maja 24. junija, 10. avgusta, steda po Beli nedelt. Mursko Središče 1. maja, 26. oktobra. str i g 0 V a 19. marca, 22. julija 30. septembra 4. decembra. S V.H Elena pr! Čakovci 18. avgusta, 22. septembra. Sv. Rok pri ČakOVCi na Rokovo in Mihajlovo. Mesto in okrajno glavarstvo Maribor. Maribor (mesto) vsak drugi in četrti torek v mesecu sejm za vse vrste domačih živali, (konj, goved, ovac in koz); če je v torek praznik, se vrši ži inski sejm dan poprej. Vsak petek sejm za prašiče; če je v petek in soboto tržni dan za vse kmetijske pridelke in suho robo, kramarje itd. Slovenska Bistrica 24. februarja, Veliki petek, 4. maja, 4. junija, 25. julija 24. avgusta. 14. septembra 28. oktobra, 21. nov. PoIIčane pondeljek po kvat. nedelji v postu, pondeljek po Vneboh. 29. augusta, 15. novembra. Sp. Polshava 3. februara. 10. marca 30. jnnija, prvi pondeljek, po 3. avgusti, 9. szeptembra. Sv. Lenart v Slovenskih goricah 20. jan. pondelek po Beli nedelji 19, maja 24. junija. 2. avgusta, 4. oktobra, 6. novembra. Fram 26. julija, 21. septembra. Mesto in okrajno poglavarstvo Ptuj. PTUJ (mesto) živinski sèjmi : za konje in rogato živino vsaki prvi in tretji torek v mesecu, za parklarje vsaka sreda; tržni dan je vsaki petek : letni kramarski zejmi sze vrše : 23. aprila. 5. avgusta, 25. novembra. SV. Andraž V SI. goricah 13. junija, 30. novembra. Ptujska g orla 18. marca, Veliki torek, sobota pred Križ. nedeljo ali pa sobota po Vel. noči, 2. julija, 14. avgusta. T i, on, ona, vi vszi Tornok mocsnl i lejpo formo màjo csrevlje za goszpode z mocsnoga finoga ledra ! Elegantni i moderni csrevli za goszpó t dekle! Dobri i komot nizki csrevli, stafetlini, puncsoli i szandäle 1 Bogata pre-béranye szrajc, pora-mdnic (Hosenträger) sport óbe sze vam po-nüja. Proszite ilusztro-vani SUTTNERJEV cenik (àrjegyzéket), v sterom najdete vsze-féle skér tak, kak : skdrje, zsepne nozse, doze cigarete, tabak, aparati za brijanye i bi vam trbelo no- JSäffikÄÄ sziti dobre cipele!M kaj senkati. Tfidi pravi ELZA-mila apotekara Eugen V. Feiler v Stubici, kak: ELZA - lilijnoralejcsno zsàjfo se lejko priloszi radi udrobnoszti odjemalcev. Proszite lejpf velki katalog (ärjegy-zék) v sterom vszefé-le najdete ka vam pri r\ # •• i • hisi trbej i za nvega Dobra obuteo je vam szamo 2 Dinar« Suttnerjeva obüteo! stemft ^aino Szvetovni odposiljalni tvrdki H. SUTTNER, Ljubljana št. 98g smu V sze to ho Vom je potrebno za Vàsz, Vasu familiju, Vase prijatele, nàjlèpsa zlatnina i sre-brnina, vöre, lanci, prsztanki» napesnice, ringline, gombasnice dobite po vszàkoj ceni, nadale aparate za brijanje, za šivanje, nozse, škarje, doze za cigarete, budjelärise, lisznice, muziche instrumente i vszefelé praktisz-ne predmete lejko kiipiti pa vszàkoj ceni brez riziko. Po-glednitd bogàto ilusztrovani cenik, steroga dobite ksenki csi poslete 2 Din stemplin za post-nino, od szvetovne tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana št. 98g szioycmja i ••••••••••••••••se»«<£••••••••••••••••••••••••••• Deszétera zapoved vertom. Trnok goszta sz^tva szamo szlamo da! V Jeszen v präj, na szprotolejtje vblato szèjaj. Travena szetva bozsen vért. Csi bozsno szejas tak zsenyas. Poläganye v po gnojeno szejaj. Stero z masinom lehko szejas, tiszto ne szejaj zrokov. V Peszecsno zsito, v lapor pšenico. Lezsécsa szetva prazne vlati. Zsiskovo zrnye je ne za szemen. Peszniva pšenica je ne za szejanye. Räno szejanye je lehko redkese kak készno. Z Bozsnega szemena dober pov necsäkaj. V griidje ne szjaj, prvle zemljo dobro coj pripravi kak bos szejo. Konkoj tam tiidi tam zraszté gdé ga ne szejajo." Ne zsaliij szemenya od zemléj, malo zrnya posze-jas, malo pripovas. Pokäzsi tvoje nvive i ti povem kaksi vért szi. Kakse je szejanye, taksa de zsétva. Szamo dobro-vdelano zemlo szejaj. Pov je té sztalem csi ga zsé v kleti mas. Travi motika trbej pri okapani. Mokro zemlo ne okäpaj. Nyiyi nemres zapovedati, kak jo oprävis tak de ti hasznila. Orätjo zemlo mej z orano ali pa poszejano. Kakse je drevo täksi je szäd. Na vszej tej zrokaj szi pa premislävaj, pa bos vido, da szaka recs szvoje razmenye mä. Rah osztanemo frisiti i zdravi?^ Mi vcsinlmo tiszto, stero uozpehou Uelali nücajmo zsé 28 ,FeIierjev Elsa-Huid' steri lejkoti bolecsine z i raocs dava kak kozmetikum je tretine mocsi i lepote Kak mazalo za szàkse bolecsine vala. Za kotrige po strapaci, napetoszti, triidnoszti opesnje itd, krepi i ozsivla. Kak szreszivo sa ne-govanye viiszt, jako priliibleno za volo dobro delanya tia zobäj i cseliisti Za gut poszebno v mr-zlom i motrom vremeni pär kaplic med voOo zmešano trnok haszni. Za negovanje kozse proti vszegi necsisztojocsi, jako ofriskajosce csiszti i ozsivle koszo. Za negovanye glavé krepi i csiszti kozso na glävi odprävi liiszke. Po zimi näsz varuje proti posziadicam mokrote i mraza. Po leti je friskajocsl dodäiek k vodi za mujvanye i kopanye, zmensa svi- canye i deziiificéra. Pri 1000 prifikaj sze pokäzse kak dobrodélnik i naj ne fali niti pri ednoj hisi i familiji. P àr kaplic vala doszta bole kak stera stécs franeuska pälinka. II vszäkoj familiji sze more niicati i vala za vsze bolecsine. Mnogosztranszki niic prävoga Feiler Elsa-flujd je vsze povszédi poznani i da ga vszi vàlijo more biti dober ; Te edne dvojne glazse Elsefluida sze dobijo v szaksoj patiki i drogeriji po 9 Dinara. Pristelanye po posti kosta szpako-vänyem i szpostov vréd: szó nasi praroditeli i roditeli i rodileli vszem let vö szprobano priliibleni pakéti je 9 mali profani glazsoj i drzsiio ràvnok telkó Elsa-fluida i telko kostajo kak 6 v dvojni giazsi. Po posti szo pri-stelajo näj menye 1 pakét 9 mali gla-zsov ali 6 dvojni ali pa 2 spec. glazsa. Eisa-ribni olaj mocs dava szàkomi, nàjbole pa szlabim zsenszkam i deci. Eledi posztànejo friski i redecsi. Tiidi szlàba deca i obcsiitliv zsenszke ga rade pijéjo 1 glazs 22 Din. Eisa-klna zseiazno vino za szlabo krvne i bledega obraza 1 glazs D 16-50. 2 »» „ 6 a in 2 11 91 99 D 3 „ 12 M in 2 11 11 136 D 4 » „12 }t in 4 1> 19 173 D 5 H „18 ti in 4 11 11 210 D 6 fi „ 18 11 in 6 11 11 250 D Železni liker (Hegaferrin) železni al-buminat 20 Din, medicinalni konjak od 20 Din dalje, kineski čaj od 3 Din dalje, rumova esenca za D 5 30 in D 19-80. Elsa • mentoini csrtnik proti glàva bolecsni, migrin i bodanye 1 komad 10 Din bolecsine olajsanye tablete 20 Din. Hega pasztile proti bolecsine glave 20 Din, zsenof papir 3 Din „Elza-krugli« ce««, zselodec krepi i sztalno vala proti bolezno-sztlomot steri drzsi 6 škatlic za 10 Din. Szagrada Barber pastle 20 Din zse-locsna szol Din 5 50, tea za csìscsenye krvi Din 660. Ricinovo olaj Din 5 i D 17.60 präj za prebävejänye D 8 80. Cene szo te vaiale, da je nas kalendàr stampani biu v 1926. Pakivanye i posta ; Szamo pri Elza-fluidi szo cene z pakivanyem i postov vréd. Pri v szem driigam pozsilanye sze pakivanye i posta po szebi raesuna i näjfalej. Da bi sze te sztroski vöznii-cati, sze priporoesa kak nàj vecs na edenkrät pristelati ali za vecs szoszidov vkiiper. malimi za probo v glaxsäj v täkom Na pitanye proszimo 1 ali 2 Dinara stemptln poszlatl. Pristelanye etak adrassčrajte EUGEN V. FEbLEH, lehärnar, Donja Stubica 838, Hraat. Kak ostànemo mlädi i lejpi? Tak, da za dnévno nego téla niìcamo \ * ti?''. - - - - i ^s^Sä »i 1 Elsa obràzna poméda je näjbougse szresztvo stera napravi kozso na lica j i rokäj méhko i csiszto. Po nyénom krätkom nücanyi odidejo oszepnice. Po duzsen nücanyi i ma-szeranyi odido vsze oszepnice i dobis glatko lepo kczsoo. En piksziszll Din,pa-kivanye ipostaeksztra. 2pikszisza za probanye kosta z pakivanyom i postov vréd 38 Din to samo té csi penezi naprej sze poslej o, är povzetje (utànvétel) 10 Din drakse. Faller>Elza tekocse lilijino mleko. idealen proizvod da lici zdravo videnye 1 pikszis 13 Din 20. Pakivanye i posta eksztra. Komi vlassjé vö Ido tisztomi sze lejko pomore z Eiza pomàdom za vlasxé to je tamokinszka pomäda za raszte-nyevläszipo sterom vlaszjé rasztéjo vecs ne käplejo vö i dobijo lejpo szve tlo färbo i méki posztànejo tak, da se kakšne stés frizure lejko napravijo. 1 pikszis 11 Din brez poste i pakovanya. 2 pikszisa z postov vréd 38 Din szamo tak csi sze penezi poslejo naprej. Feler»Elza cvet za vlaszč krepi kozso na glävi, oszträni vlüszke,za brani vöszpänye vläszi, ciszti maszne vlasze, 1 glazs 27 Din 50. Brkomaz 5 Din 50, brilantina 5 Din 50, šampon 3 Din 30. Depilatorij-sredstvo, ki odstrani nepotrebn3 lase na vseh mestth telesa 20 in 34 Din. Cene sio té valàle, da je na« kalendàr «timpani blu v leti 1926. Zsajfa za lepoto elegantne goszpé : z nyim umiväti : sze je pravi « uzsitek, blaga : i neskodliva so Eiza zsajfa 6 felé I to Je: Elsa lilijono mlecsna iséjfa najfinejša cvetna zsäjfa narédi vszako kozso mehko i nezsno. 1 komäd 8 Din. Zavojnina i poštnina poszebi. Elza rumenjakovo milo pravo milo lepote inzdravja, poplemeniti in izboljšuje lase. Eiza glicerinOva zsäjfa vö zrédoma dobro. 1 komad 7 Din 50. Zavojnina i poštnina poszebi. Elza borakszova zsàjla poszebno prilüblena. 1 komäd 7 Din 25. Zavojnina i poštnina poszebi. Elza kàtrànova zsàjla za desinfekcijo rok in teia za glavo decam 1 komad 6 Din. Pakivänye i poštnina poszebi. Elza ssàjta sa britje nenavadno stedljlvo v uporabi, se močno peni, omehča brado tako popolno, da ne dela britje nikakega truda. 1 komad 7 Din 25. Päkovanje i postarina poszebi. Ako- želite Elza mila v obliki steklenic za poskušnjo, teedaj pošljite vnadrej 52 Din za 5 kosov, skupaj z zavojnino in poštnino. (Če po povzetju tedaj za 10 Din dražje.) Hega puder dr. Klugerja odlikovani puder izkušene poznavalke/ Daje koži baržunast izgled. Škatlica 27 Din 50. Zavojnina in poštnina posebej. Ha pitanje prosimo za 1 ali Z Sin stempiili poizlatl. Pakivanye I posta: gdé je ne povedano „Z pakivänyem i postov vréd„ sze poszebi raesuna i najfalej. Da bi sze te sztroski vöznücali, sze priporoesa kak najvecs naedenkrät prjstelati, ali za vecs szoszidov vkpüper. Pristeianye etak adreszerajte Eup V. Feiler, Iß&Mr Donja Stufe st. B38. tatsfeo. Na persze! Metli gli rävno edno takso bozsno vöro trbej kupiti za drage pejneze! Dobre je tó tak, csi vszigdär szamo falò iscsem, moja sztàra mi je nazvejsztila: „Ti Jänos, nedaj szi nagücsati, daj bole pàt korón Vecs za edno röro, liki ona nàj prava svajcarszka bode, te vszigdär vrejmeni prideš!" Isztina je, od tisztoga vrejmena mao, kak mam vu zsépi, nigda rano, nigda keszno ne pridem. Moj szószid szi pred 10-timi lejti dao pripelati edno svajcarszko vöro, od SUTTNERA v Ljubljani, vu tej 10 lejtaj nyoj nej trbelo popravka, escse dnesz-dén dobro odi, kak pred 10-timi lejtmi i jasz szam pa v etom vrejmeni na fäle bazärvöre szkoron trikrat telko dao vö. Escse dnesz rao proszo eden katalógus, cejnik od Suttnera, atresz nyegov szi gorizamerkam, eto je: Protokolérana svàjcarszka fabrika vor H. SUTTNER V LJUBLJANI št. 989 Svajcarszke vöre szo näjbögse i näjbole zavüpavne. Sto etakso scsé, sto pràvi zlät- i szrebra- blàgo scsé kupiti, nàj proszi od ete zse dugo za dobro szpoznane firme eden cejnik, sterogà vszàki ksenki i brezpostno dobi. Dobra vekerca (budilnica) vor a ',,„„,„ Bokse vrszte . 5UTT*" Vekerca stera kàzse dnéve Radium, vekerca, stera vnocsi [szvéti Nikel-anker-roskop vöra Roskop vöra stroj v kamènyl Szrebrna remontoir vöra Szrebrna cilinder remotoir vöra Zsepna radium vöra, v noesi [szvéti Lane z bele kovine i nickelni Szrebrni lane Doubla zlata lane Lèpa na zid vöra Lèpa viszécsa vöra (Inga) Lépse na pravlena „„„.„„ Szrebrna zsenszka vöra z dupl. Vöra kukujea, pol vöre zovéj i raUHBIlO ZtlumBllB [pokrivalom [celo vöro 1Dugi szrebrni goszpodinszki Goszpodinszka vöra za 6 rubina f • * ^^ [lane Razposi'Ianye z povzétjom ali pejnez naprej notriposlenyi. Kasze nedopädne sze vöodmini ali pejnezi nazàj däjo. Velko odebéranye vu lejpom velkom cejniki, steri sze szakomi posle ksenki i ga brezpläcsno dobi szamo za posto trbej pos-zlati 2Dinara z natanesnim atreszom na szvetovno tvrtku H. Suttner vLjubljani §t.989 UGODNA PRILIKA pri sparate szi sztroske àr sze Iejko co) (Jene FELLER patikär» pràva ELZA-zsäifa lepote (lilijon mlécsna, glicerinszka, bórakszow, je-licsova zsàjfa, zsàjfa ža briti itd). ELZA-pomàda za liee, ELZA-pon^àda za ko-zso, ELZA-voda zavüszta. ELZA sutflszld tniotnirisz itd. Jaz tanacsiijem vszàkomi ! Sto scsé za szébe, za zseno i deco ali prijatelj kaj küpiti* nàj prvle poglédne Vas cenik. Zsé digo lejta kiipiijem vsze pri Vasz i me je escse nigdàr nej zsao bilou. Tak pise Marija Banjek, Zagreb. Jurjevska ul. 31-A. Procs s szlabim blagom! Vsz:gdar vékse število odjsmalcov, kak tiidi številna zahvalna piszma käzsejo, da küpci razlocsijo dobro od bozsnoga i tvrdko Suttner povszod priporocsajo. Obeszki, krizseci, amuleti. Krsztne szvetlnye, skapulare. Zapesznlce, naprsznc iglé (gomba- snice), zlàte z dragimi kamni. Orlngllne double, szrebrne, zlate z naifivesimi i drügimi kaimii. Nasztolne nozse i rasoske Zslice za kävo i sziatki léd. Škarje. Vöre iz lasztne fabrike v Svici. Vöre lasztne, po szvejti poznane iména: „1KO". Vöre iména „Zenith" i drügi poznani imén. Rosskopfvöre, zlàte, szrebrne tuia, nikel, ocelne, za goszpode i goszpé, Zapesztne vöre, vöre z szvetilnim cajgarom. Vekerce, sztenszke vöre z nihalom. Lancseke za vöre, zlate, szrebrne, tuia, nikel, double zagoszpode i goszpe. Iglé za kravate, gombe za mandzseiline po vszäkoj ceni. Doze za cigarefline. Denarnice (penztärcäk). Vazsigasci. Skér Harmonike. Zsepni nozsi, Britve. Mas:ne za brit:. Masine vlaszé rezati. Diamante za glazse rezati. Zato nej szamo dragocejnoszti, ziätnlno, szrebrnino i vöre nego tüdi razl csne potrebscsine, kozsne izdelke itd. po vszej cenäj vszebüje bogato ilo-sztrovani katalog, v sterom szo tüdi razna zavalna piszma razvidna, stere szvedocsijo za dobro blago i szolidno prosztrezsbo. Te katalog dobijo^jiasi cenveni cstenyäri brezpläcsno i postinine proszto, csi sze zazovéjo na nas Dober Pajdaš kalendär, da szo v nyom steli naj po-slejo na ednoj postnoj karti szvoj natacsni ätresz i 1 Dinära na Szvetovno razposiljalnico H. SUTTNER v LJUBLJANI št. 989 Kak sze odsztranuo reo-maticsne bolecsine! Bolecsine, poszebno reomaticsne, nasztdnejo näjvecscskrat pod vplivom prepiha, mraza, vlazsnoga vremena, vlazsni sztanovanyszki prosztorov i od vecs taksi vzrokov volo. V prezébenih telesznih tälaj nasztänejo produkti razpadanye, stere bi mogli imenovati „povzrocsitele boiecsin". Zsivahno krozsecsa krv pravzaprav more b'ti v tisztom sztänyi, da „poV-zrocsitele bolecsine" sztere i sztém odzsené reomaticsne bolecsine, ali mi vendar znämo z probe, csi nam pozebéjo roké, nogé ali hrbet, ka krv vcsaszi bole pomali tecsi szkoz tèj pozebleni tau tela. Kak duzse nika ne gyenemo za ozsiv-lenye krozsenya krvij, tak veksa lagojesa posztäne revmaticsna bolecsina. Té pa kak näj pisztimo hitrej tecsti krv szkoz bolécse meszto ? Odgovor sze prävi; z masziranyem i notri mazanyem. Po dosztakrät vözprobov vzkosz 28 let szmo prišli do tisztoga, prepricsa-nya, ka sze za maszéranye i notri mäzanye prav poszebno odlikuje bolecsine olajsajocsi fluid iz zelicsnih eszenc „Feller-ov Elza fluid. Kak boìécsa ineszta notri namäzseno sztém izvenrédnin olajsajocsim boiecsin, tak vidimo i csiijetno kak topla krv hitrej tecséj i blecsina za malo popiisztij, po vecskrät notri mazanyem pa popolnoma henya. Doszta zavälni piszem potrdi, ka je edino prävi mocsen, aromaticsni Fe-ller-ov Elza-fluid izvanredno domacse szresztvo. Stero je doszta i doszta tiidi rejsldo hiidi vsztälni boiecsin. To zaviipno i bolecsine olajsajocse szresztvo je bilou vöszprobano i sztälno poväleno dosztakrät tiidi kak koszmetikum. Da näj dobimo FeI!er-ov Elza-fluid prävo^a 1 ne hamisnoga, sze more v sze povszédi pri küpiivanyi paziti, csi je v szäkom glazsi notri v tisnyena recs „Elza- fluid" i „Feller-Stubica" pa tiidi mä v szàka ruména etiketa tiszte recsij pa polek toga posztävno zavarovano znamko ,,Elza" te edne glazse Elza-fluid sze dobijo v szakoj patiki i v taksi bautaj gdé sze vecs taksega odäva po Din 9 - csi pa bi sze gdér ne najso prävi Feller-ov Elza-fluid, tak sze ne trbej zo szgati mäloga dela - nego napiste edno karto na ete adress: Eugen V. Feiler patikaros, Stubiea Donya št. 838, Hrvatsko, po posti povzetje kosta 1 paket z 6 dupliski ali 2 velkiva, specialniva glazsa 63 Bin ali pa csi sze prištela 2 paketa to je 6 dupliski i 2 specijalniva glazsa 99 Din 3 „ „ » 12 „ „ 2 „ „ 136 „ 4 »„,,12 „„4 „ „ 173 „ 5 , . „ 18 „ „4 „ „ 210 „ 6 „ „ n 18 „ „ 6 „ „ 2o0 „ Te sene szo szpaküvänyem i z postov vréd. Tak je csi ne nr »denkrat vecs prištela tak tiidi falej pride. Stoscsésze od reomaticsni boiecsin sze ^:tiidobro domacse szresztvo i kozmetikum doma meli tisztinäj prištela Feiiei- iza-fluid! Iisa*s¥edske kapSiice prebavo, pomuožujejo apetit. 1 steklenica 13-20 Din Balsam (Življenska esenca) 5 Din, Seehoferje balsam 8 80 Din, kapljice za krč, kolera kapljice 11 Din različne kaplice kot Hoffmannove melisove cimetove, kapljice à 5 30 Din in 19'80 Din. __ — _ S- proti kašlju in prsnim bolečinam 1 Sili steklenica 13'20 Din, zavojnina in po- štnina posebej. Apneno železni sirup 13-20 Din, čaj za prsa in in kašelj 6'60 D, prašek proti kašlju (fijakerski prah) 6"60 Din, Hega sladkor proti kašlju 880 Din. Naslov za naročila: ugen V. Feiler, lekarnar, Slubica Bonia 838, Hrv. Prvle ali szledi bodete tüdi flij posatali verni prisztàsi zse trnok priliiblenoga Elza-fluida, toga vö szprobanoga bolecslne lajsajocsega domäcsega szredaztva, kak tüdi v szi drügi Elza-preparà- tov. Tü Vam ji nèkaj notri pokäzsemo. Zastsruplenye krvij szkoz köre Cse ocsi sze dosztakràt pripati sztem csi rezsemo kürecse ocsi z nozsom, zato pa ne trbej rezati nego brez bolecsine sze /EISA odpravijo VìAÈt Elsa ■ tu. rlstov-szkim o-bliszom mali karton 4-40 Din, velki kart. 6-60 Din. Bisa turisztovsska tinktura 1 glazs 11 Din. Pàkivànye i poštnina poszebi. Elsa possipalnl prašek proti svi-canyi tela i nog 1 škatla 7 70 Din. Elza>zobne kaplice trnok priliiblene i hitro osztavijo bolecsino 1 glazsek 7-70 Din. ■tza-ecsasne kaplice krepi pogled 5-50 Din. Nikàkega mrcsesxa vecs I Nobenih müh, bolh.scsurkoVjTuszov, vüsi, sztenic itd. Vesz mrcses se zatré, gdé sze nüca ELZA • Mrcsessni pràj. Resznicsna dobrota za lüdi in zsivinol 1 velka doza 17 60 Din. Procs s na^nessno sztenicov tintura proti sztenicam 17 60 Din. O «Usante misi I podgane Flox zrn-ca csemér 8 80 Din. Brtegalnice za mrcsesni prtfsek 17 D, maszt za vüsi, maszt zoper szrbecsi-co od 6 Din dale, naftalin proti molom od 2 Din dale. ELZA redilnl pràj za zsivkio ve- szélje vértom! àr màrà ràj jej i debelejša gräta, sze coj däva hràni konyem, fovedan, ovcan, szvinyam i perojtnlnam. škatla 8 D. Mazaie za konye 19.80 D. Lepa sso vüssta v steri sze beli zobovje bliscsejo. Elsa voda za vüsta ohrani zobé, čiste in bele, .osvežuje, razkužuje, ima neprimerljivo bUgokusz,ki dolgo vzdrzsi in povzame v ustih slab duh. Utrjuje zobno meso inzabrani zobne bolecsine. 1 steklenica 16-50 Din, zavojnina in poštnina poszebej. Dr. Heiderjev zobni prašek 6 60 Din, zobna krema tuba 8 80 Din, Hega zobni prašek s kisikom 20 Din, krtačice za zobe 12 in 20 Din. Elsa kolonjska voda izvanredno fina in odlična. Kdor rabi to kolonjsko vodo, dokazuje, da ima dober okus. Spodbuja in zanima kot dobra misel. Njen trajni vonj ima osvežujočo svežino, 1 steklenica 1650 Din, zavojnina in poštnina posebsj. Fini parfemi različnih rožnih vonjev v originalnih stek. za 27 50 Din. Parfemi po teži od teži od 14 Din dalje. Sachet dišeče blazinice za obleke in perilo 6 D. Najmočnejše Irancosko Žganje znamka original-Radicum predvojna kakovost. 1 velika steklenica 1980 Dis (mazilo proti ozeblinam 11 Din, mazilo za rane 11 Din, cvet zoper golšo 11 D. Elsa gozdni vonj Sa zoba napolnjuje vsako staaovanje z blagodejnim vosr njem, v katerem se upodablja vsa poezija gozda, čisti in razkržuje, posebno bolniške sobe. 1 steklenica 16 50 Din. Zavojulna in poštnina posebej. (Lysol 24 Din. Lysoform 27-50 Din. Elsa*sladkor sa gliste proti glistam za otroke, a tudi za odrasle. 1 vrečica z 10 sladkorčki 11 Din. (Sladkano sje- me ze gliste od 11 Din naprej). Cene sze te vaiale da je nas kalendar stampani hiu v leti 1926. Na pitanye prossimo 1 aH a Din stemplin posslaH. Paklvanye in posta; gdé je ne pevedano „z pakivanyem i postov vréd" sze poszebi raesuna i näjfalej. Da bi sze te sztroski vöznücali sze priporoesa kak näjvecs na edenkrät pristelati, ali za vecs «zoszidov vküper. Priatelanye etak adreszérajte : Eugen 9. FcIIBP, lekarnap b Dsnja StHbicalt. B38 (Hrvat). mmm mm w m m ®w- Gf(QÜite GìO G)G) 6)® GfotG)(D KNJIGOVEZNICA TISKARNA PANONIJA V MURSKI SOBOTI r. z. z o. z. Šolska ulica št. 242. v Peterkovi hiši. S Opremljena je z najmodernejšimi stroji in črkami ter se priporoča za hitro in ceno izvršitev časopisov, cenikov, brošur, koledarjev, lepakov, letakov, računov, kuvert, pisemskega papirja, vizitk itd. ........M Masin sloszarszka i mehanicsna delavnica LUDVIK ZSÀLIK MURSKA SOBOTA, Zvezna ulica br. 218. Prevzamem vszefelé masin slosžarszko in mehänicsno delo, specialno predelàvanye i popràvlanye mlatilne dampfmasine, i vszefelé drüge masine, motore, automobile, gaterne zsäge, mline i v'sze v to sztroko szpadajocsa dela po n a j f a 1 e j s o j ceni. »aaagawni W'H' m I 6 I PFVQVPSztna zdrayszfyena i li ml nžjbohsa biszilo voda SZLATINA PETANCI I Europe najyèhsi szénsan-natron-lithion drzsècsa hiszlla voda. Làsztnfka : Vogler Jozszff i Jànos Posta, telefon in zselezniska posztaja : SZLATINA RADENCI. I trgovina z manufakturo in tvornica perJlosw • MURSKA SOBOTA, »lili v izvojei hisL Polnocsna mesa . . Kak ides ti, bozsicsni vecsér Polnocsnoj mesi? Pitajo tiszti, za stere je Krv tekla Krisztusi. Ne tak kak vi, -steri hodite Polnocsnoj mesi ? Znavàde, lejpin deklan -glédat Vu gorécse oucsi ! Zàto hodin bozicsni vecsér Polnocsnoj mesi -Na szpomin Krisztusa rodjenya Vu toj szvétoj noesi. Na dale hodim Polnocsnoj Àr szvt. „oesa", Pa tüj brat Steri je prisào na ete szvèt Polnocsnoj mesi Te ne vörne pogänye vesijt En — Bougà moliti. Zakaj nej sou bozicsni vecsér Polnocsnoj mesi? Veszeliti sze sze zsidoskomi Mälonii diteti. Premislävan szi. Je mogoese?. Polnocsnoj mesi Kak cslovik priti I I za Bougà Pa, vnebésza iti. ; nyéga molit mesi szin je krsesenik zsidoszki. Talànyi Frane. slovenska knjigarna v MURSKI SOBOTI 9 « ; ALEKSANDROVA CESTA J {BERGERJEVA HIŠA) ■ * _ ■ c» ♦ - «» I PRODAJA VSE SLOVENSKE KNJIGE, PAPIR, ŠOLSKE IN • '* PISARNIŠKE POTREBŠČINE. » : = : i t» i NOVA TRGOVINA : vszefelé glazsovina, porcelanoszto po* • szodo, lampase, kejpe, rème, gledale, : saibe i. t. d. pri JOŽEF DONOSA, Mur-: ska Sobota, Lertadavska 63. Hartrier. h. I po najfalejse ceni l l Xyw \ •• m bohi1 SAMUEL j Razposila i odàva po « originälnoj fabricsnoj £ ceni. Eternit palàt, ® vapno, cement i de- * szke.Trifaiii steinkohl. Superfosfàt Thoniassalak MURSKA SOBOTA m l I I «I i"|lnl''lffl i IMI lili! i Zosztopsztva vszeh veliti wm\ Evrope in itoihe V KANADO IN ZE~ DINJENE DRŽAVE Najvekse prometno szredsztvo szveta. 75 parni kov 36.000 km p zseleznic, 200.000 uradnikov, hoteli, g fili brzojavi, banke, farme, zemljiscsa.-© Tedenszki odhod sz szlovitim EM- g B PRESS brzoparniki iz g • Hamburgs -- Antwerpen - i f! Mourga - Havre ( Szamo 4 dni po odprtem morju ! — Najvekse udobnoszti tudi v III. razredi. Izvrsztna hrana z vinom in szkrbna posztrezsba ! Na-tancsnejsa pojasznila glede potovanja in iz-szeljeniskih predpiszov daje tocsno in brez-placsno zasztopsztvo za Slovenijo K - 2 Josio Zidar. Mubtiana t Dunajska cesta 31. Vszigdàr trpécsi „Plodjenyà-Kalendànmìt" nàjhasznovJtnejse hisne sztvàri. Plodjenyà zacsétek Plodjenyà dokoncsétek Plodjenyà zacsétek Plodjenyà dokoncsétek Plodjenyà Piodjenyà dokoncsétek Konyi Glavne màrhe Szvìi^te Konyi Glàvne màrhe Szvinye zacsétek Konyi Glàvne màrhe ' Szvinye 1 Januàr 2 Dee. 8 Okt. 23 Aprii. 5 Màjus 5 Aprii. 9 Febr. 25 Aug. J 7 Szept. 7 Aug. 13 Juni .27 Dee. 5 6 12 27 9 9 13 29 10 11 17 31 9 10 16 1 Maj. .13 13 17 2 Szept. 18 15 21 4 Jan. 13 14 20 5 17 17 21 6 12 19 25 8 17 18 24 9 21 21 25 10 26 23 29 12 21 22 28 13 25 25 1 Märe. 14 28 27 3 Juli 16 25 26 1 Nov. 17 29 29 5 18 30 31 7 20 29 30 5 21 2 Junius 2 Mài. 9 22 4 Okt. 4 Szept. 11 24 2 Febr. 2 Jan. - 9 25. 6 6 13 25 8 8 15 28 6 6 12 29 .10 11 17 30 12 12 19 1 Febr. 10 11 17 2 Juni 14 15 21 4 Okt. 14 16 23 5 14 15 21 6 18 19 25 8 20 20 27 9 18 19 25 10 22 22 ■ 29 12 24 24 31 3 22 23 28 14 26 27 2 Aprii. 14 28 ' 1 Nov. 28 4 Aug. 7 26 27 3 Dee. 18 30 Si 6 20 , 1 Nov. 8 • 21- 2 Marc. 31 7 22 4 Julius 4 Juni 10 24 5 5 12 !5 6 4 Febr. 11 26 8 8 14 28 9 16 1 Màrc. 10 8 15 30 12 12 18 1 No vi 13 13 20 5 14 12 18 4 Juli 16 16 21 5 17 17 24 9 18 16 23 8 20 20 26 9 21 21 28 3 22 20 27 12 24 24 30 13 25 25 1 Szept. 7 26 24 31 16 28 28 4 Mäj. 17 29 29 5 21 30 28 4 Jan. 20 1 Aug. 2 Juli 8 21 3 Dee. 3 Dee. 9 27 3 April 4 Màrc. 8 24 5 6 12 25 7 .7 13 29 7 8 12 28 9 10 16 29 11 11 17 2 Aprii. 11 12 16 1 Aug. "13 14 20 3 Dee. 15 15 21 6 15 16 20 5 17 18 24 7 19 19 25' 10 19 20 24 9 21 22 29 11 23 23 29 14 23 24 28 13 25 26 1 Juni 15 27 27 3 Okt. 18 27 28 1 Febr. 14 29 30 5 19 31 21 7 22 1 Majus 1 Apri. 5 21 2 Szept. 3 Aug. 9 23 Cstite i razstirjàvajte ~ plap" ti w m tou je jedini vogrszki liszt, steri sze j bori za nase sziromasko Prekmurje, : zäto vszäkoj prekmurszkoj hizsi \ more Néplat narocseni biti ! ! I e s « 9 ® » ij ® ® » Ola 1 JóregeSt Anna ? • 8 Csüj povej mi, gdé sze dobij näjbouksi | keksz ? Ja, znàs ? Cila, csi scsés meti » dobro, pa po fàl cejni, te sze obrni v tou ] : ekarno, j tam gde je prie Benkov Lajcsi meo bauto. s Tam dobijs vszake vrszte dobro i tecsno ; pecivo. Escse cejnik dobijs coj i to szamo pri : VEKOSLIIV KRALJ peki j Murska Sobota Solszka ul. 240 • ...............................................•• CVETLIGfiRIS FOHEETETEK SUIEIDl vAmm Lastnik : RADO PREGRAD. Izdeluje umetne cvetlice, umetne cveti, pere-sza, prticsk<- za jeszlice, za szneje mirtusz vence, püsle, zsalne vence itd. itd. Naibotiksa, sscfidrta izdelava, "M BR&ZKONKURENCSNE CENE ! ! ! ŠPECIJALITETA : mirini venci za poroke in porocsni püsli. ( , *<«' « C «t , J; D- je näjbougsi tou znaj J ; COLOMBO CEYLON cà ! « < « # « • « • •i *> fi*. » «*»«•* • » *. « • «««•»•> • iti: s:;:-.;:: :!::;' A LOM A COMPANY anončna in reklamna družba z u. z. Ljubljana Kongresni trg 3. KOLINSKO CIK O RI j O Izvrszten «»ridateli za kàvm I OGLASE V KOLEDARJIH objavlja pod najugodi!e]š:nii pogoji stari specijalni strokovni t D BLOCKNERJEV i ZAVOD ZA 1NSERIRANJE kJ j (v koncernu INTER-REKLAM D.D.) ZAGREB, Strossmayer-jeva ulica 6, S. H S. Telefon 21-65. Poštni preda! 1-78 Predlogi in stroškov brezplačno. PRVA' TOVARNA UMET. CVETLIC 8 v CVETLICARNA PALMA" PODČETRTEK. SLOVENIJA. SHS Imetnik FR. STRES ÜJ3C3 D LASTNI IZDELKI: Umetno cve tljično listje, umetne cvetljice. rutice (prtički), ročni šopki, venci za szneje, šopki za svate, za rekrule, nagrobni venci itd.- Velika izbira cerkvenega kinča. j Zahtevaje franko «?nik! n " - BRATA NAGLIC tovarna ščefk in čapicev (kefe i penzl) SMARCA-KAMNIK ponudiva cenjenim gg. trgovcem po konkorenesnih cenaj vszà-keféle csetärszke izdelke poszebno kefe za ribanye kefe za gvant, za csrevle. u za blato, za notri mäzanye, ] vszefele penzl, omötije, ] meklè, itd., itd.. Napraviva ~ tüdi po poszläni mintaj. ]PRVOVRSTNO T 8 3 cr> IN FT rt> tn CTQ O ET CO ro' 3 0)> 3 ftf 3 3 =3 C/3 NI o p 3 On rt> c/> N 77 O CA N < ß^ inj in vsze driige mlinszke po-trebscsine priporocsa po konkurenscnih cenaj tvrdka CADEZ&BRCAR LJUBLJANA KOLODVORSKA UL. 35. Bougse ne najdete! I I^ÜfUnli ma ^ 1 J „i„ I__________* « II « r Gderkoli iscsete, nindrlk ne najdete bougse, nlndrik lépse t nindrik cenejše: Zašito perilo za moške, zsenszke i otroke. Jäger perilo, szrakice, lacse szpod-nye janke. Delavszko perilo z mocsne bele ali szive tkàlcsine. Blàgo za moške I zsenske obleke, kak: motni kamgarn, seviot, sztiknyo, barsun, ioden, hlacsevina. Volneno blago za zsene i otroke v vszej farbaj, letno i zimszko. Novoszti za bluze, zefiri, flanele, bar- het, delen itd. Pralni barhet, fianelasztl barhet za obleke, perilo, bluze, barhet za podloge, vsze v modernih färbaj i vrsztah. Tkàlcsine—pralno blago sifon, plätno beljeno i nebeljeno, za obleke, sörce, perilo, za prtovje, briszacse i posztelno perilo. Szlvo plàtno za moške sörce i delavszke obleke, oxford za szrakice, inlet za blazine, cvilhza posztelino, blago za sžlamnya-cse (sztrozak). Gotove, kom-plektne posz-telne garniture, stolnyeki, szal-vete, briszacse, zavesze. M «1 fcfiä pplvasz szs znonHe? nindrik indri^rs Miti finomi, dobra blago za nrns&e i zsžnsaHE oblehg. PoslitB mi zdaj issse... piss g. 3os. Fremsp!, Osnjs Stubics. Sörci, sörci za goszpodinye, sörci z klota i* otroški sörci. Robci kak: naglavne rute v lejpi färbaj, velki na plécsai szvileni robci. Krayate za mo3ke i zsenszke, naramnice. Zsepni robci, beli z lejpimi krajnikami. Naatrikano blago — moške, zsenszke i otroške strurn-fle, strikane rokavice, modreski jopice,nastrikani robci iz- berlin-szke volne, na plécsa robce. Pokrove! i pa-piaiii, flanela-szte i konyszki pokrovi'. Preproge i zavesze, posztelne oprave itd. M i let drži ed Vas lüp-iEiio pgpiìo stero jcBsessffi&seliaä »ovo. mi tf-mS] bisse za o-blBlie 1 sqi prosila.. Miils. Mesaroelč msj.-BUditor.SHGpie N« bezat« za slabim blägom, da za àizte penezev dobro blago V«m posle od 18ß9. leta sztojécfca specijalna hisa R. MIKLAUC, LJUBLJANA št. 365. Piste natanosno, kaj zselejte -i-kelko- penesz miszlite za to vödati, vözaszlüzseni bodète dobro i nato za duzse csasza préakrblfenl ! Za odgovor i cenik prilozsite 2 D. '». .i J AX8HOVf!OJO» H rf jßtrim inifU'^ oq , > \ Hallo ! Hallo ! Gdé sze dobij vszefelé blàgo po nizko j dnévnoj ceni v M. Soboti? V ihaofi p© imèni ČEH in GÄSPÄR gde je tüdi velka trafika, prek od gosp. Hartnerja. IPoislek poste. Szolidne cejne! Dobro blàgo! MOimm STEFAN TUQQÌ&mik 1 USZNJEM MURSKA SOBOTA Lendavska 51 Dobij sze vszake vrszie leder, boksz, ■ csaren mocsen leder, podplate, kak csevljarszke potrebščine itd., po näjni- ■ zsjoj cejni. lüdi vzeme s zi rove kozse v delo, Csi zse scséte prepricsati i pri. meni kiipiti, nigdär inam nete sli. |VAN JAX & Slj^ Li ubljana Gosposvetshs cestir sten. 2. Šivalni masini in piszalni masini „Adler" izborna konstrukcija in elegantna izvršitev is läsztne fabrike. 15 letna garancija ! Vezanye vcsij pri ktipuvani k senki. Kolesa iz näjbougsi fabrik, : OSrfeüpp, MmU W®« W^^^Wm (orozsno tato) pletilni masini vszigdàr v zalogi ! ! ! € Zdravienye voda „VENECIN" scsé Väsz znova poroditi! Szijajni uszpej v naj véksi spitalaj za zazdràvlènye zselocsne-ga i krvaicsnega katära mesz za zsgàni ribic i reumatizma, trganyé, upale zglobova, zsenzski bolezni, tabesza, arterioskleroze, za pomladavanye i odoofev krvij i za po lepsany. „Venerin" je po čelom szvèti razširjen tak kak „VENECIN" S O. J. Paris, London, Berlin, Kopenhagen, Amsterdam, Newyork, Wien, Milano, Zagreb. Giouiio sbiadiste za 5H5, „CDSMOEHEIIl 8.0." Zagreb. Ulica Račkop brej 7 a. Dobiva u svim ljekarnama i drogerijejama. FÄL CENA! DOBRO BLAGO! OIHSCHL-iMo Sobota nasici EVGEN HALMOS ALEKSANDROVA CESTA 195 prek gosztilne Turka TRGOVINA GOTOVI HODNIH NOSKIH OBLEK DOBRA POSZTREZSBA! i M Telefon broj 14. Griintana 1855 ASCHER 8. IN SIN MURSKA SOBOTA Telegraf: ÀRVAI. Na SBlho! J^ÄSÄ^ "a malo! na. Herceg-Boszne orszacska szekulàcijszkoga drüstva krajinszko -/.avüpnistvo. Edina prodaja petrolja in bencina „Vacuum* oil Comp. d. d. :: ZasztopsztvD csakovszhoga parnoga mlina Csahovec. :: G9K0 GStK) KWß GW3 ES (c Ja fc g £S g KS sš K E Zdraviliscse Szlatina Radinci Radinszka szlatina : Zdravilni Hreljev Sizelo vrelec Najmodernejše urejena ordinacija z röntgen aparatom, kvancseva i szoncsna lucs, pan-tostat itd. Vräcsijo sze vsze bolezni. Mineralne parne i oglikokiszile kopeli. Kopališka szezona : od 1. junija do 30. aug. : AdalbertSvetec 5 trgovina z vinom in pos. vinograga ZBIGOVCI I posta Gor. Radgona 2 Priporocsa szvoia iz-l vrsztna vina po nizkoj o • dnévnoj cejni. s • Dobro blägo is@ starno;* fwäfi i e ti s » TB -i* srffj. c"ij»B enfili Naznänyam, p. obcsinsztvi, ka szem dobijla dozvolo i tak sze priporocsarn vszäko-mi, ki mä kaksi betek