Glasilo   slovenskega   ženstva
Št. 4.
V Trstu 13. februvarja 1897.
Letnik I.
Svojemu učeniku.
(A. M.)
V svetišče poezije sem stopila,
Stopila sem z nogo tresočo
In v srcu s tajno željo vročo :
Da v njenem hramu veličastnem
Jaz bisere bi svetle brala
lu nai'odu je v dar pedalu.
A vsa lepota čarna v teiu svetišči
Očesu slabemu je skrita,
Le geniju edino je očita. —
Zato pa, blagi moj vodnik, na strani
V svetišči poezije mi ostani,
Ob Tvoji roki le bom tajstvo nje umela
la zanjo vneta hvalnice ji pela.
KrUtina.
Priloga 19. št. »EDINOSTI"