Katolišk cerkven list. V Ljubljani 27. kimovca 1860. i Asi 20. Tec ^j XIII. Are jMariJa. Starček bil je siv z imenam Hugo, Vitez hraber, častnik spoštovan, Sit blaga, časti, sveta, zdaj drugo Če življenje v ostrim samostan'. V samostan ves plah gre pred glavarja. Brat med brati rad nar manjš' bi bil; V 6veti red glavar ga pregovarja. In brevir de naj bi se učil. Starček noč in dan si glavo beli, Ko brevir popevat' se uči. Zanj Boga so bratje prosit' jeli. Ker le malo v glavi obderži. V glavi ostane „Aveu le „M arija,* Ravno to pa vtisne si v serce, Druz'ga nič kot A ve le Marija >lu v spomin, mu živo v serce gre. A ve mu Marija v sercu, glavi Ze doni. ko zarjica napoč'. Serčno ,Ave!u se glasi k višavi. Ko priplava tiha černa noč. A ve mu Marija bil nagovor. A ve vedno bil njegov pozdrav, A ve mu Marija bil pregovor, Ave le Marija molil prav. Ga zaziblje angelj v sladko spanje. Sliši se razumno mili glas: Ave o Marija! se mu sanje. Ki v Marijo misli vsaki čas. Bil li zdrav je. al je grenko zbolel, Zlata zarja, dan bil. al večer: Ave on Marija vselej molil. In častil Marijo, Božjo hčer. Ko mu angelj smertni kelh prinese, Ca nemila smert mori s koso. On v Marijo upa. se zanese. Ave! zdihne. dušo da v nebo. V hladni grob telo je položeno, 'z serca zrase bela lilija, Bog pa v liljno perje pozlačeno Je zapisal: Ave Marija! Marešič. Veseli ilun r Mjaseah. Vesel dan je bil za Laško faro, ko so pred štirimi leti tadanji prost Ljubljanski, ranjki gosp. Simon Ladinig vkladni ali vogelni kamen nove cerkve vložili in blagoslovili. Vesel dan je bil, ko so pred dvema tetama dosluženi dekan, sa-danji Šentruperški fajmošter v. č. gosp. Vincenci Vovk novo cerkev za opravljanje Božje službe slovesno blagoslavljali. Vesel dan je bil tudi, ko so nove, sprelepo postavljene in vbrane orgle vpervič zapele. Vesel dan je bil, ko so prečastiti gosp. O. Kalist Omejc novi lepi križev pot, ki mu enaciga ni lahko najti, v zadobljenje odpustkov žegnovali. Tode še nad vse vesel dan jc bil za Laško faro. ko so naš vis. čast. milostljivi škof in knez gosp. Jernej XVI. nedeljo po binkoštih. t. j.. Iti. t. m. kimovca imenovano cerkev rojstva matere Božje posvečevali, in jo po besedah pridigarjevih kakor nevesto z Jezusam Kristusa m. nebeškim Zeuinam zaročili. Od tega dneva se je po vsi pravici lahko reklo: ^To je dan, kteriga je Gospod napravil; veselimo in radujoio se ob lijem !** /e na meji dekanije pred slavilnim obokam iu vcncam 15. t. m. od častuiga okrajniga predstojništva in v. č. gosp. dekana spodobno sprejeti so Njih Milost najpervo v Turjaku z voza stopili. ter cerkev in grad s svojim obiskanjtm blagovoljno počastili. Povsod, kodar so se peljali, z velikim veseljem in častjo sprejema ui, so tisto saboto opoldan med zvonenjeni iu streljanjem skozi slavilne oboke iu vence že v praznično opravljene Lašče došSi. kjer so popoldan svetinje seboj prinesene ali ostanke trupel svetih mar-ternikov in uiarternic t ss. .Mohorja iu Fortunata. Gereo-na in tovaršev. Justina iu Kristine) v zali, zato pripravljeni šotor postavili, pred kterim so sc potem do pozne noči združene molitve opravljale in hvalne pesmi prepevale, zju-trej za rano pa daritve sv. maše obhajale. V nedeljo potem. t. j., 10. t. m. ob sedmih se je pričelo posvečevanje ondotne cerkve. (Obredi tega posveče-vanja so v ..Zg. Danici- že razloženi bili ob času, ko je bila Ternovska cerkev v Ljubljani posvečena.) Zoicd du-hovšine so bili pričujoči 4 dekani iu kakih 32 druzih gospodov; clo S4letni častitljivi starček goe!ej v Boga vse zaupanje imeti, pri njem pomoči iu tolažbe iskati v vsih okolišinab. in le po tem hrepeneti in si vse prizadevati za to. kar je zgorej. ne za to. kar je na zemlji. Potem je bilo posvečevanje velikiga altarja. vzidovanjc svetinj v aitarni kamen iu posvečevanje dvanajsterih križev po cerkvi kot znaminj dvanajsterih aposteljnov. stebrov svete Cerkve. Po dokončanim posvečevanji je bila slovesna peta maša, ki so jo vis. čast. milostljivi vikši duhovni pastir sami imeli. Med sv. mašo je bilo tudi darovanje ali ofer za cerkvene potrebe. Tako je bilo okoli poli eue vse lepo in srečno iu spodbudno skončano. Naj sc s tem izreče tudi očitna pohvala vsim pevcam pred altarjem in na koru, ki so s svojim lepim, vbranim petjem k povikšanju Božje časti, k olepšanju svetiga opravila in pobožnimu povzdigovanju sere pripomogli. Kakor je prijetno otrokain zbranim biti okrog svojiga dobriga očeta, ravno tako srečne smo se čutili vsi zbrani pri kosilu okrog svojiga ljubeznjiviga vikšiga duhovniga Očeta, »polnjene se vidijo nad Njimi besede sv. Avguština: Ako hočeš velik biti, začni v majhnim. Vse se je prosto gibalo, vse je bilo jasniga in veseliga lica v Njih pričujočnosti. In ko so domači gosp. fajmošter milostivimu škofu zdravico napili, se Jim zahvalili za čast in dobroto cerkvi in fari skazano. in Jim za čas iu večnost vse dobro vošili; so na to Njih Milost nekako tako odgovorili: „Nc meni, veliko-več Vam, gospod fajmošter! gre v tej reči vsa hvala. Človek. stvarjen za Boga, potrebuje vidne hiše za Božje češenje, de se po tem, kar je viduiga, povzdigne do tega, kar je nevidniga. Vi ste v tej reči veliko storili, ker ste častitljiv tempelj postavili Narvikšimu. Ko bodo naše trupla že davno v prah se zdrobile, bo cerkev še stala v čast Božjo in zveličanje duš. Torej Bog živi Vas in tistiga, ki Vam je osnovo napravil (v. č. g. Vinc. Vovk)!u — „Zi-vi!a je zadonelo in se razlegalo po obednici. V pouedeljik potem. t. j., 17. t. m. so pa Njih Milost ob osmih sv. mašo imeli, po sv. maši žegen dali z Nar-svetejšim, na to pa zakrament sv. birme 747 birmaucam iz domače in bližnjih farsi delili, kar jc do enajstih terpelo. Pri veselim kosilu pa so potem domači gospod dekan milost Ijivimu škofu v imenu vse pričujoče in dekanijske duhovšine zdravico napili, in serčne želje izrekli, naj Jih ljubi Bog še dolgo let ohrani v povikšanjc svoje časti, Njim v veči zasluženje, iu v prid in blagor cele škofije. Na to so Njih Milost nekako s temi besedami odgovorili: „Akoravno sim že poprej duhovšino Ljubljanske škofije spoštovanja vredno spoznal, se jc skozi te tedue, kar sim med Vami, to moje spoštovanje le še povikšalo. Dobro spoznate, častitljivi gospodje! potrebe sedanjiga časa in dolžnosti svojiga poklica; truditi in vojskovati se moramo. Imejte po-terpljenjc z mojimi slabostmi, ki jih tudi jez dobro spoznam. Trudimo pa in vojskujmo se vsi v edinosti; saj kolikor je na meni, je to moja terdna volja." — „Zivi!tt je spet na-dušeno zadonelo, pa z ginjenim sercam. Koga bi ne gi-nile take besede iz ust vikšiga duhovniga pastirja! Popoldan okoli štirih so po prijaznim poslovilu Lašče zapustili, in proti Ljubljani nazaj se vernili. Mi pa za Njimi še zakličemo: Bog Jih ohraui dolgo let v svojo čast, in v prid in blagor vse škofije! — Vsim dobrotnikam, pri-jatlam in roja kam Laške fare, duhovnam in družim gospodam, tudi vsim, kteri so kdaj v tej fari živeli ali duhovno službo opravljali, pa rečemo zdaj še: Bog Vam poverili vse, kar ste za cerkev že dali in kar bote še dali! Saj veste, de se dela vse iz dobrot in darov ; potrebe pa so še velike, posebno za tri altarje. V torik so bile pa Lašče počastene s prihodam prečastitiga veliciga namestnika Ignacija Mraka, našiga rojaka iu misijonarja iz Amerike. Z Bogam ! A. P. Gregor Kemperie. Nektere čer tiče iz ujegoviga življenja. (Dalje.) To naglo napredovanje je s posebnim veseljem napol-novalo slavniga njegoviga podpornika in vodja dr. Pogačar-ja, in misliti ho jeli, kako bi se priložnost dobila, de bi se mladi umetnik, ki je v kratkim času se tako povzdignil, bolj izučiti zamogel. Sklenili so bili, ga v Kini poslati, de bi bil v tem večnim mestu vidil nlavne dela, ki se jim svet prečuditi ue more in bi ne izuril po zgledih in v sredi slo-večih mož, kterih ueumerle imena nam zgodovina nazua- uuje. Že je bilo skorej vse pripravljeno. V enim letu bi bil imel sedmo in osmo šolo doveršiti in vesoljno spraševanje opraviti. S tem bi bil eno leto prihitel in ga v Rimu vsega v imenovani namen obernil. Potem bi bil še v Rimu ostal in tam bogoslovje zveršil, zraven pa še kako uro se z risanjem pečal, de bi se bil bolj in bolj izuril. Ze je bilo vse lepo osnovano; milostljivi ranjki škof so bili že tudi v to dovolili, in tudi v Rimu je bilo vse zanj pozvedeno in pripravljeno, kar bi bilo k njegovi bogoslovski in umetniški omiki tekuiti zamoglo. Pri svoji bistri glavi in vedni pridnosti bi bil lahko vse spolnil in svoj namen dosegel. Ali prišli so zaderžki, in ta reč je zaostala. Spozuali so vneti vodja alojzjanski, de mora že Božja volja hiti, de se je drugač izšlo. — V sedmi šoli se je njegovo dušno življenje zlo spremenilo. O velikonočnih duhovnih vajah, ki so bile tudi na gimuazii vpeljane, in ki se v Alojzjeviši posebno lepo opravljajo, jc njegov duh novo moč dobil. Zrastle so mu peruti, de se je prosteje vzdignil v lepe višave popolnamosti. — Naglo je jel v vsih čednostih rasti, ki so se v lep venec notranjiga življenja sklepale. Posebno priserčne molitve se je ves navzet, in pričel je lepo, srečno življenje z Bogam in v Bogu. Svetu je popolnama odmeri; ni se več pečal za nobeno reč, ktere mu inar ni bilo. in ktera bi mu bila njegov serčni mir motiti utegnila. Vse njegovo djanje je bilo nekaka Ijubeznjiva sladkost, ki je vsakiga, kdor ga je poznal, ginila in ua se vlekla. Njegov duh je bil vedno z Bogam sklenjen, in velikrat je pri svojih opravilih kar obstal in proti nebu gledaje se serčno z Bogam pogovarjal. Od tega časa je tudi pričel pogostama k mizi Gospodovi pristopati, in večidel je vsak teden sprejel svojiga ljubiga Jezusa. Obiskoval ga je tudi, kadar je priložnost imel, v svetim Rešnjim Telesu; in posebni zaderžki so mogli priti, de bi ne bil vsaj dvakrat na dan molil pred tronani svojiga Ljubiga v domači kapeli. — Za to lepo pobožnost ga je bil posebno nek duhovni prijatel in vnet dušni vodnik vnel, pri kterem je nekaj dni o velikonočnih praznikih preživel. — Se celo o velikih šolskih praznikih ni tega opustil. V tem dušnim stanu je jel svoje dolžnosti le še bolj natanko spolnovati, in kamor se je obernil, česar se je lotil, vse je slavno dokončal. Kakor čolnič po tihem jezeru na vse strani, kamor ga oberneš, enako hitro plava, ravno tako so bile tudi njegovimu mir-nimu duhu vse pota odperte. Nikdar se ni prehitel, ampak zlagama je vse opravljal, in le igral se je z naj težjimi nalogami. — Po sedmi šoli je skorej vse šolske praznike v Ljubljani ostal, in v tem času se veči del s slikarijo (malarijo) pečal. Komaj si je nekoliko trenutkov počitka čez dan privošil, in sam potoži v prijatelskem pismu, de njegovo zdravje peša, in de večkrat persi preveč terpe. — V osmi šoli je krepko stopal po lepi poti, ki jo je bil s toliko gorečnostjo pričel, in zmiraj više se je dvigal v učenosti in popolnamosti. Nikjer se ni zanemaril, in povsod, kjer se je poprijel, je izverstno napredoval, vender je bil petje skoraj popolnama opustil, ker čutil sc je že presla-biga v persih. Tudi šolskih opravkov je bilo več kot sicer, ker zadnje veliko spraševanje gotovo le vsakimu, če je se tako uren, nekoliko več opraviti daje. Ali njegov trud tudi ni bil zastonj. Rekel bi, de gotovo še nobeden, ne le v Ljubljani, ampak v vsem velikim cesarstvu ni splošniga spraševanja (mature) tako slavno zveršil kakor on. Vsi učeniki so se tako rekoč skušali, kdo mu bo bolji spričevanje njegove pridnosti dal. Verh navadnih šolskih vednost je tudi francoski in laški jezik v tem spričevalu, in začudeno pregleduje oko lepo cvetje še mladiga drevesa, ki je toliko blaziga sadu obetalo; — ali Bog je bil drugači sklenil! — Po osmi šoli si je bogoslovje zvolil. Bal se je sicer nekoliko za svoje zdravje. ali vdal se je vsega Bogu. iu le njegov je hotel biti. Vender se je bilo med velikimi šolskimi prazniki po osmi šoli nekoliko spremenilo. V Alojzjeviši je bil napravljen domači uk in sicer za drugo latiusko šolo; sčasama je imela vsa gimnazija doma biti, de bi se bili mladenči ves čas s posebnim oziram na duhovski stan odgojevali. Ta lepa misel je alojzjevišniga vodja že davno popred vneraaia, pa mnoge ovire in težave so se izsuovale, in le dve leti je imelo Alojzjeviše domač uk. Precej po osmi šoli je bil Keniperle v to namenjen, de bi bil pri učenji pomagal. Prečastiti ranjki škof so bili radi dovolili, de je Keniperle tudi v Alojzjeviši stanoval, ker lepi vert je mnogo koristi kazal za njegovo slabo zdravje. Tudi ga uiso skerbni alojzjevišni vodja z ničimur težili; veseli so bili, de ho ga smeli obderžati, ker je z zgledam svojiga lepiga obnašanja druge vnemal, in h svojo gorečo molitevjo Božjiga blagoslova prosil za mladenče. med kterimi je živel. Veliko časa je v molitev obračal in v kratkim se je bil privadil tudi notranje molitve in premišljevanja, in se povzdignil na visoko stopnjo duhovniga življenja. Lčil je naravoslovje le dve uri na teden, kar mu ni veliko časa jemalo; le kadar je mogel delj časa govoriti, mu je nekoliko persi težilo. — S posebno pridnostjo se je bogoslovja poprijel, in kakor povsod, je še posebno tukaj napredoval. Bil je bogoslovec z dušo in s telesam, in slavno je dokončal pervo leto. Vsak uceriik je rekel, de takiga učenca še ni imel, in de je čast za vse, ki so ž njim živeli. Ali škoda za to lepo življenje, de mu je bilo tako malo časa odločeniga! Z drugim letam njegoviga bogoslovskiga učenja je jela zala zvezda zapadati. Ostal jc tudi v tem letu še v Alojzjeviši. Pridin je bil kakor zmiraj, in ni se satno s tem pečal. kar je mogel, ampak bral je zraven veliko druziga, in ne le po-verhama: vse je pretehtal, in vedil je kakor pridna čbelica iz vsake cvetlice med izserkati. Kakor je bil že dobriga spomina, si je vender še zraven kaj zapisal, de je tudi pozneje še lahko visoke misli in lepe izreke slavnih mož povzel in pogledal in si jih zopet v serce vtisnil. Posebno rad je bral „Vajc po po I naju osti" O. Rodrigueza, in pa sv. Avguština. Sveto pismo stare zaveze je bral hebrejsko in tu iu tam si je kaj zapisal. Preroka Izaija je posebno rad prebiral. Verh tega morebiti nekoliko prenapetiga učenja je tudi v Alojzjeviši nekoliko več učil. Prihajal pa je zmiraj slabji. Prav ljubeznjivo je z ramami zmaknil , prav milo se posmeh-Ijal, kadar ga je kdor poprašal, kako mu je. Pcrviga pol leta je še končal in pa z navadno izverstnostjo, ali druziga pol leta je jel na zdravji bolj in bolj pešati. Posebno govorjenje mu je persi zlo težilo. Mnogo mu jih je svetovalo, de naj gre iz Ljubljane, kamor si bodi na deželo, in si nekoliko spočije, ker še je bilo upati, de mu bo odleglo. Rad je poslušal dobre svete, in tudi milostljivi ranjki škof so mu z veseljem dovolili prošnjo. Šel je k častitimu dekanu gosp. F. Kramar-ju v staro Loko, ki so ga prav ljubeznjivo sprejeli in po očetovsko zanj sker-beli. Ali ta sprememba mu je le malo pomagala. Kašelj ga je jel posebno ponoči huje nadlegovati. Vender je še počasi lazil okoli Loke, tode s palico je mogel podpirati svoje še tako mlade noge. Pomagal si je s to in uno rečjo, ali le malo mu je odlegalo. Jele so ga dušne in telesne moči popušati, njegova umetna roka, ki rnu je sicer »ako gladko tekla, se je začela tresti, in vsaka verstica njegoviga pisanja razodevati njegov nevarni stan. Prišel je v staro Loko konec maja in sicer binkoštni torek 1858, in 12. julija je imel zadnjič pero v roki. Začel je tudi sam spoznavati nevarnost, iu vsega se je zročil svojimu Ijubiinu Jezusu. Spomin ga je začel zapušati, in le s posebno težavo je govoril. Tudi huje je pričel kašljati in bolj iz sebe metati. Vse upanje je jelo ugasovati, in tudi sam je mirno pričakoval ure, ki ga je imela skleniti za vekomaj z ljubim nebeškim Zenitiarn, in ga rešiti tolikiga terpljenja. Bral je v svoji bolezni posebno rad r\ebeško krono'* O. Stogerja in „N o č n e misliu sv. Avguštinu. S tem se je dvigal visoko nad vse posvetno, in je hrepenel po lepoti nebeških višav. Lahko mu je bilo vse terpljenje v oziru na neskončno veselje nebeško, in vdan v Božjo voljo jc pričakoval prihoda Gospodoviga. Oziral se je s serčno ljubeznijo na podobo svojiga križaniga Jezusa, ki mu je nasproti postelje visela, in lahko — sladko mu je bilo terpljenje, ki ga je Ijubeznjivimu Zveličarju podobniga delalo. Vsak teden je tudi v svoji bolezni prejel svete zakramente. Tako se je približevala britka ura, ki je končala tek njegovih kratkih dni. Serčno zedinjen s svojim Bogam. za kteriga je ves gorel, je mirno zaspal 19. avgusta 18.">H. Lepo je bilo njegovo življenje, kako bi ne bila tudi njegova smert cenljiva v očeh Gospodovih? — Pokopati so ga bili prišli sami vodja iz Alojzjeviša, prečastiti kanonik dr. Po-gačar, pod čigar varstvam je jela lepa cvetlica razprostirati zalo cveije svojih čednost in razlivati krog sebe lepe dišave svojiga življenja. Prišlo je bilo tudi nekoliko bogo-slovcov slovesnost njegoviga pogreba povikšat, ki so mu ua grobu še prav serčno in ginljivo zapeli. Le malo besed so zamogli na grobu govoriti spoštovani kanonik od njegovih lepih čednost, preveč so bili ginjeni in solze so jim glas zapirale o spominu zgube ljubljeniga mladenča. Naj njegovo mlado telo mirno v Gospodu počiva, njegov duh naj pa med narni ostane in nam vplameni ljubezen do čednosti, de ne bornu drevju podobni, ki le prazno, šumeče perje rodi in vedno brez sadu drugim boljšim dre-vescam senco dela in prostor krati. On pa naj nam sprosi v družbi sv. Alojzija . sv. Stanislava in druzih svetnikov, kterim je, kakor smemo zanesljivo upati, prištet, in kterih zglede je tako skerbno posnemal, od Boga milost, de se nam serca vnamejo za nebesa - za Boga in njegovo čast, de svetu oduierjeino in vender za zveličanje neumerjočih duš ves svoj trud z veseljem darujemo. Tudi življenje ni prevelika daritev, ce jo Bogii na altar ljubezni položimo. ( Konec naslcd. ) Mlak osen honee so imeli pregon jarei papezer. ( Dalje.) ,.0d pervih ueverskih preganjavcov preidemo k krivo-verskim, in tu imamo cesarja Konštancija, napetiga prijatla iu pomočnika arijanskih krivovereov. I.eta je bil papeža Liberija iz Rima v Tracijo pregnal. Kako pa jc Konštancij sklenil? Njegovi dvorniki so z njim delali, kakor se jim je ljubilo in bil bi svoje kraljestvo zgubil, ko hi ne bil ob obnožji gore Tavra kar neprevidama umeri leta .'iti 1. Papeža Janeza I. je prevzetni gotiški kralj Teodorih silil, de je mogel v Carjigrad iti. in ko se je vernil, ga jc v lla ven i zapertiga deržal, ker z naklepi napuhnjeniga kralja ni bil zadovoljiti. Kakošen je bil konec Tcodorikov? V bitvi je revno zgubil svoje življenje. Anastazij, carjigraški cesar, je zasramoval poslance papeža Simaha. ki je cesarja nato izobčil ali preklical. Ta nesrečni vladar je po več puntih I. 518 od strele zadet umeri. Cesar Justinian I. je papeža Silvcrija iu Vigilija v pregnanstvo iztiral. Al odkar je s papeži jel gerdo delati, je bil tudi samosilnik svojih ljudstev, sam pa trinožen od Teodore, neke nesramne vla-čuge, ki jo jc bil za ženo vzel. Sv. Martin papež je bil od cesarja Konštancija II. preganjan, pregnan in terpinčen. Bil pa je preganjavec neusmiljeno umorjen I. titiš. Andrej, sin imenitnika Troila, gre neki dau za njim v toplice h pretvezo, de mu hoče streči. Tamkej vzame vodno posodo in ga tako močno na glavo vdari. de ga do mertviga po-bije. Cesar Justinian II. se je spoznal naravnost za sovražnika papeža Sergija, kteri ui potcrdil cesarjevih pregreh in hudobij. In Justin ija na je zadcrguil nek ljudski hrup, odrezali so mu nos in ga poslali v pregnanstvo v Kersones. Zmed podobotrivskih cesarjev, sovražnikov in preganjavcov papežev iu katoliške Cerkve, je umeri Teohl iz same serčne britkosti; Leon Armenec je bil od zakletni- kov v cerkvi na kose razsekan; Leon IV. je umeri hude * smerti za gnjusnimi gnojili v glavi. Konstantin Kopronim je enako smert storil, in Nicefor je bil na vojski od Bul-garov ubit. Papeža Leona III. so pregaujali tisti, ki bi bili uiogii njegovi nar zvestejši prijatli in pomočuiki biti. Bog pa je papeža prečudno varoval; iz Kima pregnau. se je zmagovito vernil med ljudstvo, ki inu je slavno naproti prišlo. Kari veliki je bil oba preganjavca k smerti obsodil. Leou III. pa seje maševal kakor veliki mašnik, ker je od cesarja za-nji milosti prosil in jo zadobil. Papež Janez VIII. je mogel na Francosko pribežati. se umakuiti stiskanju Lamberta, vojvoda špidet-skiga. ki je v Kimu neslišane nasilstva počenjal. Kmal potem pa je bil Lambert iz svoje lastue voj-vodine pregnan. Krescencij, ki je bil proti koncu 10. stoletja v Kimu puul napletel. se je hotel na papeževo mesto postaviti, in se je njegove časne vlade polastil, je bil ta kouec storil, de je bil na povelje Otona III. na verh Angelskiga gradu obešen. Ljudolovec (demagog) Arnoldo iz Brešije, ki je hotel papežu časno posest poropati. je bil v ječo ver-zen. sežgan in njegov pepel je bil v reko Tibero zadegan, med tem ko so pa Rimljanje papežu lladrijauu IV. zvestobo očitno prilegli. Kola Kienzi, ki se je bil l. 1354 tudi zadolžil prilastovanja vlade nad Kimam, je bil od razdra-zeiiiga ljudstva iz mesta izpojeu. neki služabnik hiše Kolina (Colonna) mu je meč v serce sunil; iu Riinljanje so njegovo kervoveče truplo na vislice obesili.u Iz tega vidimo, de so se že večkrat enake reči godile. kakor se zdaj gode; tode možje preganjavci iu laški ropariči nc utegnejo zgodovine študirati, ker se jim preveč mudi krasti, slepariti, lagati, zapeljati in ropati, in pa — svojimu nesrečuimu cilu slepim in glubim naproti dirjati. P..»vetnjaki pa tudi nimajo časa zgodovine prebirati, ker se jim preveč mudi, Garibaldita roparja hvalisati in ljudi šuntati. Konec sleherniga roparja so vislice (galge), naj ze bojo take ali take. Noben posvetnjak tega ne bo pre-naredil, ker: Bog je gospodar. (Konec nasl.) Elizabeta Seton, začetnica in perva piednica usmiljenih sester v zveznih deržavah severne Amerike, (konec.) Prišel je čas iu Bog je Ijubeznjivo djanje tih Svojih hčer milostno razširil, llarlej, duhoven v Filadelfii, pride po nektere sestre za ondotno ubožuico. Tri sestre zapuste materno hišo in odidejo, de bi bile matere nezmožnim dekliškim sirotam. Bilo jiiu je pa še poprej zročeno bolnike na Marijni gori oskerbovati iu gospodinstvo opravljati. Lmerje pa 3. listopada 1810 Elizabeti Seton nedolžna in pobožna Kebeka. Pobožna vdanost, s ktero je to grenko zgubo terpela, je bila vsi družbi spodbudljiv zgled. Večkrat je prišel vikši škof v tisti kraj, in vsaki krat je šel z večini čudenjem in bolj spodbujen od ondod zavoljo vsiga, kar je vidil in slišal. Iu kdo neki bi ne bil z enacimi občutki navdan ? Kdo je kdej obiskal uni hrib iu uno dolino, ki sta bila Marii in Jožefu posvečena, de bi ne bil priča goreče pobožnosti njunih prebivavcov, njih posvečeniga poklica, njih svetih opravil, njih ueprenehljive molitve in hvale svojiga Stvarnika, — kdo bi ne bil čutil, de je to posvečen kraj. na kteriga je Bog razlil polnost svojiga blagoslova iu nad kterim Božji duh stanuje ? Leta 1917 so prosili tudi v novim Jorku nekterih u-smiljeuih sester za ondotuo ubožuico. Napolnjeua z gorečnostjo za Božjo čast in z ljubeznijo do bližnjiga, se je M. Seton silno veselila, de ji je bilo moč. Božje kraljestvo pomagati razširjali v dušah unih nezmožnih stvari. Prejden je svoje duhovne hčere v ta misijon poslala, jim je iz svoje skušnje in pobožnosti zveličavne nauke dala, ter jim pri-poročevala duha edinosti in ljubezni, zvesto spolnovanje svojih postav. Ijubeznjivo in pohlevno obnašanje. Iz njih blagorniga djanja v novim Jorku iu iz mnozih cvelečih na- prav, ki jih še oskerbujejo v ti deželi, se vidi, kako zvesto so dopolnovale nauke svoje previdne in bogoljubne prednice. V dopisovanji s svojimi sestrami je bila M. Seton ravno taciga duha in milote, kakor do unih, ki so bile krog nje. Bližal pa se je čas, de je družba M. Seton zgubila njim neprecenljivo djanje in sveti zgled. V začetku leta 1819 jo je huda pljučnica skoz več tednov v stanovanji priderževala. Se ne prav ozdravljena je svojim sestram prostor za novo kapelo odkazovala, ki jo je že več let želela zidati in je pri ti priložnosti zopet poškodovala svoje zdravje. (Na tem mestu stoji zdaj lepa cerkev, ki je bila v majtiiku 1841 posvečeua.) Od tistiga dne je čezdalje bolj pešala. V bolezni je večkrat svoje duhovne sestre krog postelje zbrala in jih oporninovala, de naj zvesto spolnujejo postave svojiga reda kakor nar zanesljivši pomoček za razširjanje časti Božje iti njih lastniga posvečevanja. Ko je bolezen hujši pritiskala in se je potreba kazala, ji poslednje pomočke svete vere podeliti, ni bilo treba ovinkov, ji to naznaniti. M. Seton je bila vsako čutilo svojiga serca, vsako prizadevanje svoje duše, vsako djanjc svoje duše od tiste dobe Bogu darovala, ko jo je bil tako očitno v svojo službo poklical. Za neko plačilo njene zvestobe ji je bil Bog svoj mir dal, tisti mir, ki ga svet ne more dati, in ta mir je storil, de je s pohlevnostjo pričakovala trenutka svojiga posvetniga dokončanja. Obdajana od svoje zveste družbe, je ona sama pokojna ostala in jih prosila, de naj žalost krotijo in se ponižno podveržejo volji božjiga Uče-nika. V prav jasnim in spodbudnim duhu svoje molitve z u ni mi sklene, ki so za njo molile, skliče še enkrat sestre, jih opomni dolžnosti, kako naj si nasproti pomagajo in se ljubijo itd., iu prosi vse za zamero, ako jih je kakor si bodi razžalila ali pohujšala. Tisto noč pred njeno smertjo ste dve sestri pri nji čuli. Proti jutru so bile znamnja bolj nepokojljive, ali njena duša je mirna ostala; nekako ob 4 začne neko vdajanje v Božjo voljo moliti, kar ji besede na ustnicah zastanejo in mirno umerje 4. pros. 1821 v svojim 40tim letu. Opomba (g. Lavtižarja.) Samostan pri sv. Jožefu v Emitsburgu v deržavi Marvland baltimorske škofije, kar se iz tega izpiska razodeva, je začetna hiša usmiljenih sester v zveznih deržavah. Leta 185G je bilo v tem materinskim samostanu 137 sester, zmed kterih je 30 obljubo storilo. V zveznih deržavah je 30 naprav, ki so v zavezi s to materinsko hišo; v vsim je čez 500 družnic. Sedanja prednica pri sv. Jožefu je Regina Smith. V Little-Traverse-u v deržavi Mišigan na Severo-ame-rikanskim, v god sv. Frančiška Salez. 1857. Visokočastitljivimu O. B. K., svojimu nekdanjimu spovedniku, mnogozaslužeuimu prijatlu bolnikov in oskerbniku v bolnišnici, posveti ta izpisek življenja kakor majhin dokaz svoje neprenehljive ljubezni in kakor slabo znamnje svojiga priserčniga veselja zavolj vpeljanja usmiljenih sester v Ljubljani Njihov pokorni sluga Lorenc Lavtižar. Ogled po Slovenskim in dopisi. Ljubljanska stoljna cerkev je dobila nov spominek, namreč dopersno postavo ranjciga škofa ljubljanskiga Antona Alojzija \Volfa. Domači umetnik, ljubljanski podobar gosp. Zaje jo je prav izverstno iz kararskiga marmorja izdelal. Podstavo iz domačiga rudečkastiga marmorja iz Lesniga berda pa je prav čisto in ličuo naredil tudi domači kamenar gosp. Nace Toman. Dopersnica je postavljena v steno zraven altarja presv. Trojice s primernim latinskim napisam na podslavi. De bo pa spominek svoj uamen dosegel, naj bi se njegovi gledavci tudi ranjciga škofa duše spomuili, rekoč: „Bog mu daj večni mir in pokoj!" Iz Ljubljane. Ud 23. do 25. t. m. smo imeli v oskerbeli; vluni iu let as jc dobila (udi lepih novih bander, Ljubljani Milostnima škofa Lavantinskiga prečastitljiviga go- ko je poprej po primorski šegi imela na drogih gole po- spoda Antona Martina, ki so, spremljani od špiritvala srebrene križe, s pisanimi iu barvanimi veri I i in trakovi, visokočast. gospoda Franca Kosa rja, prišli našiga Mi- Po vsem takem se zamore misliti, zakaj de ta cerkev utegne lostniga škofa obiskat. — Veliki definitor prečastitljivi go- Njihovimu ces. Veličastvu toliko všeč biti. spod O. Salezi Volčič so 24. t. m. na svojim obisko- Desiravno je bila Postojna že davno dobro znan kraj v vanji samostanov po Tirolskim prišli v Ljubljano in upamo, Notrajiiskim. ko so njeni grajšaki že I. 114'.) imenovani, in de se bodo naš slavni rojak kej delj časa pri nas mudili. je bila vedno pervi kraj na Pivki in bližnjim delu kamnitiga Iz Ljubljane. Vis. čast. veliki namestnik škofa Ba- Krasa, je vender pozno dobila lastuiga duhovna; štela se raga gosp. Nace Mrak so že spet napravljeni na pet v je poprej pod staro Slavinsko faro. iu še le I. 1 »»45 je Ameriko nazaj. Podali se bodo skoz Dunaj, Parsko in Volbenk hI. Knzthaler naredil vstanovilo za lastniga kapla- Francosko, in v dveh poslednjih deželah žele še kakih du- na. Leta 1794 je bila tukaj fara vtemeljena, h kteri se hovnih pomočnikov pridobiti. V novim Jcrku sta se jim 2 je privzel del Slavinske in del llrenovške fare. iu I. 1843 študenta ponudila, ako bodo med tem od škofa privoljenje je bila semkaj dana dekanija. Pervi farman (tako pravijo dobili, de jih smejo seboj vzeti. Obljubili so v. č. gosp. Notranjci namesti fajmoštra) je bil g. Jožef Venigar. in general-vikari, ker ne morejo slehernima pisariti, de bodo pervi dekan g. Franc Kramar. Toliko vam za danes bodi ca vse v Danico naznanila pošiljali. Pripravljeni smo pa iz Postojne. tudi z veseljem darove za ta ubožni misijon sprejemati iu V teržaski giiimazii je bilo letaš po »ndotnim 10. jih dalje odpravljati. Ker so Slovenci zvedili, v kakošnih letnim naznanilu konec leta 231 učeneov, med njimi 199 ka- okolišinah so njih rojaki v Ameriki, jih zanesljivo ne bodo toličanov, 28 judov. 5 druzih vereov; 154 je Terzačanov; pozabili, zakaj kar se v misijon pošlje, se pošlje kakor po narodu 128 Italijanov, 49 Nemcov, 40 Slovencov. 1"» zaloga v nebesa. diglotov (ki po 2 jezika govore, kakor francosko-laškiga ). Iz Ljubljane. Zavoljo dvestoletnice, odkar je sv. Nemšiua in italijaiišina se uči po 3 ali 2 uri na tedin za- Vincencij Pavlan umeri, se bo po papeževim in škofovim vezno po vsih redih: slovciišino najdemo le ko radovoljuo dovoljenji tudi v cerkvi usmiljenih sester v Ljubljani (v tvarino s primerama malo učenci v trojnim razdelku: v 1 Špitalu) osmina obhajala in bo tedaj terpela od danes do razdelku ali kurzu je bilo konec leta 14. v 2. 4. v 3. 1«.» 4. prihodnjiga mesca. Sklenjena je ta osmina s popolnama učeneov. V Terstu so skorej po vsili cerkvah več ali manj odpustki, kijih zamore enkrat ta čas zadobiti, kdor je kjer slovenske pridige in keršanski nauki; iz tega ozira, de tedaj koli pri spovedi in sv. Obhajilu, de le za odpustke v ua- odrašeni Teržačaui toliko slovenšine potrebujejo, bi se uteg- men sv. Očeta gre v špitalsko cerkev molit. Iz tega ua- nilo soditi, de bi se smelo tudi v šolah na njo več ozira mena bo špitalska cerkev skoz celo osmino od '(2ti zjutraj imeti, iu gotovo bi bilo prav iu spodobno, de hi se tudi do 7 zvečer odperta, in vsaki dau bote uar manj dve sveti slovenšiua ko zavezna tvariua učila. Gotovo bodo modri maši (o '„6 z žegnama, ob 8 tiha), o zvečer bodo pa možje iu okolišine na to pripravili, ker nikomur ni v prid. vsaki dan litauije sv. Vincencija. de bi se Slovenci italijančili. — V gimnazialni zgodovini S Postojne 23. kim. Njihovo Veličastvo, presvetla se nahaja med drugim ta le prigodek: ..2. maliga travna cesarica Marija Ana, se o svojim potovanji kaj radi je za sušico umeri 13letni učenec 3. razreda Edvard 1'orsig mudijo v prijazni Postojni; radi tukaj ostajajo čez noc, še ^beri: Korsič), sin tukajšnjiga šolskiga učenika. Bil je izgled raji čez praznik, tako letaš od 28. do 30. junija, in zopet pobozuosti iu pridnosti iu še prigovarjanje zdravnikov sa ni 21. in 22. kimovca. Prosto iu neopovirno se sprehajajo po moglo zderžati. de bi ne bil svojih šolskih dolžnost do p«»- tukajšnjih tratah, še raji pa obiskujejo farno cerkev sv. sledujiga časa pred smertjo. ktere je z detinsko ljubeznijo v Štefana, perviga mučenca, iu tukaj večkrat tudi slušajo sv. Božjo voljo pričakoval, ua tanko spolnoval. Ginljivo je pi- niašo. Poslednjič so se iz cerkve gredoč milostivo in prav semce, ki ga je še na smertni postelji pisal svojim bratam in prijazno glasili proti čast. gosp. dekanu Hicingerju: nKako sestricam in jih je opominjal k ljubezni in pokoršini do Boga. prijetno, kako ljubo je tukaj biti! Prav pri sercu mi je ta iu do njih dobriga očeta, kakor tudi de naj bodo stanovitni cerkev, tako lahko se tukaj da moliti! Naj molijo zame in v čednosti." za mojiga cesarja!" Njihovo Veličastvo so posebna pri- Iz CJorice 22. kim. -- Duhovne vaje za duhovnike, iatlica molitve, v pobožnosti podobni svoji sorodnici Marii ktere je bila ..Danica" omenila v predzadnjem listu, so bile Kristini, pred kratkim med zveličane šteti neapoljski kra- res kvaterni teden od 17. zvečer do 21. zjutraj t. m. Vde-Ijici. Svojo milovoljnost do Postojnske farne cerkve so že ležilo sc jih je 74 duhovnikov, in med njimi tudi sami prevečkrat na znanje dali s posebnimi darili; lep masni plajš. vzvišeni v. č. g. nadškof, ki so s kratkim ogovoram vaje in pa na Dunaji malan križev pot je iz Njihove visoke do- pričeli in sklenili. O. Schnecueiss. jezuit, ki jih je vodil brote. Zadnji pot pa so Njihovo Veličastvo blagovolili 400 v semeniški kapeli, je krepek iu čverst na telesu. pa šc gold. podeliti, naj bi se še druga uotranja cerkvena pri- krepkejši, čverstejši iu serčniši v besedi. Iz njegoviga go-prava v novo omislila. Naj višji Gospod naj plača Njihovo rečiga govorjenja se povzame, kako serčno rad bi vse milostno Presvetlost. merzlo odpravil in vnel, — vse temno pregnal in razsvetlil. Tukajšnja farna cerkev je pa res tudi prav lepa in pri- — vse lahkomišljeuo odpihnil iz sere delavcov v vinogradu jazna, k pobožnosti budna Božja hiša. Namesti nekdanje Gospodovim ter jih opasal z vsini potrebnim orožjem, de majhine gotične je bila I. 1777 sozidaua poljubi italijanski med tem. ko drugim pravo pot kažejo, je sami ne zgre- šegi. Srednji veliki del je osmerovoglina z obokam in šijo. — Premišljeval je najpred o cilu in koncu človeka, dvema stranskima kapelama; sprednji iu zadnji del sta enako posebno duhovuika na svetu, dalje o poslednjih rečeh, o osmerovoglini, v obličji pa stojita dva zvonika. Altarji so zgubljenim sinu, in o nar svetejšim Zakramentu sv. Res-trije: veliki sv. Štefana je štukaturano delo, stranska pre- njiga Telesa, in sklenil je svoje ogovore z naukam o dušni čisto spočete Device Marije in sv. Frančiška Ser. sta kam- gorečnosti duhovnika po zgledu našiga učenika Jezusa Kri-uata. Orgle so dobro dunajsko delo z 18 spremeni; spo- 6tusa. Mislim, de so vsakimu posebno dopadlc njegove pa-vednicc, prav lično izdelane, so v štirih posnetih voglih stirske podučevanja, ki jih je imel od 3 — 4 popoldne, razstavljene, in kerstni kamen je v posebni kapelici. Zvo- Skazal je namreč, de duhovnik mora biti: i) mož zataje-nov ima cerkev petero, lepo vbranih z glasovi H, E, Gis, vanja samiga sebe, 2) mož vere iu sv. učenosti iu 3) mož H, E; veliki tehta 42 centov. Cerkev je znotraj spodobno molitve. Naši duhovšini sploh je č. o. Schnceu eiss jako olepšana, s svetimi posodami in duhovnim oblačiiam obilno vstregel; s težkim sercam se je od njega poslavljala segaje in čedno previdena, kar so zlasti poprejšnji v. č. g. dekan mu v roko, sama pri sebi pa spozna vaje: „Dobro, pač po- trebno je, «le človek se saj kakšinkrat loči od sveta in resno grč sam v se." Začudovanja vredna je pa njegova neutrudljivost. Komej pridši od duhovnih vaj, ki jih je vodil v Slatini za duhovne lavantinske škofije, se jih je pri nas lotil in pridigal dan na dan po 4 ure za duhovnike in vmes po dvakrat na dan pri šolskih sestrah v zavodu gluhonemov. In se ni še prav oddahnil, ko je precej po dokončanih vajah popotoval v Gradec, kjer se bo nek enakiga sv. opravila za ondotno duhovšinu poprijel. Pri vsim svojim trudenji je vender č. g. o. Schnee-vveiss vedno veseliga serca in vedriga obličja bolj kol de bi se gostoval v sredi kdo ve kake posvetne mehkužnosti; vidi se. de mir in veselje mu izhaja od Njega, kteriga vedno ozuanuje, brez kteriga ni čistiga veselja na svetu. Oh koliko plačilo pač čaka take može unkraj groba v prelepih širjavah. ako venčajo svoj trud z neogibno potrebnim sv. namenam. ki jim ga je njih začetnik, redovni oče sv. Iguaci prcserčno priporočal, rekoč: „Vse k veči časti Božji in dušam v zvcličanje!" Pri tej priložnosti se spomnim neke protestanške knjige, po nevrednim imenovane „Stunden der Andacht." pa prav za prav bi se mogla imenovati ..razdjanje vse pobožnosti iu vere v Kristusa;" zakaj učijo se v nji nauki, ki so pravi Kristusovi veri naravnost nasproti. Med drugim spisat- te knjige tudi. kolikor le more in zna, napada, pika, obrekuje red če. oo. jezuitov, pravo podporo katoličanstva. ter sklicuje v zaroto zoper njih ves svet. berž ko bi bilo mogoče, iztrebiti in zatreti njih seme kot seme kačjiga zaroda. Bolje bi pa taki rjoveči obrekovavci poskerbeli za svoje zvcličanje, ako bi le stoterni del svojiga truda, ki ga potratijo v .vpisovanje takih peklenskih obrekovanj, obernili v sprem-Ijevanje kakiga jezuita po njegovih apostoljskih potih ter ga zvesto poslušali, poleg tega pa tudi se sv. Duhu priporočali. de bi jih razsvetlil in ogrel za sv. resnice Jezusove; — iu zgroziti bi se pač mogli nad svojo slepoto, nad svojimi naklepi m bruhanjem zoper sv. Cerkv o in /.oper vv. če. sinove sv. Ignacija, ko bi od blizo njih djanja v idili. Sliši sc. de se bo č. o. Schneevveiss prihodnji postili čas zopet k nam verni! obhajat postne nemške pridige. To je pač želeli. Vstreglo hi se gotovo vsim nemško izobraženim deržinam. Iz Gorice 23. kimovca —— Danes zjutrej okoli Hmih so prec. naš nadškof posvetili v mašnike šest bogo-slovcov. to je: gosp. Koron-a Franca in Kuštriu-a Jan. i/. 4. leta; gosp. Bizjak-a Jakopa. Pusič-a Jož.. Snidcrčič-a Andr. in T o man in-a Vincencija iz 3. leta. Kden iz 4ga leta je pred subdiakonatam prostovoljno odstopil. Mtasfjieti po kertianskim svetu• Na Dunaji so p r i j a 11 i šole iu mladosti napravili družbo sv. Jožefa Kalasanškiga za razširjanje dobrih spisov za mladost. Razširjala bo družba le take spise, ki jih cerkveni višji spoznajo primerne za mladost. V kalkslnirg-n. jezuitarskim vstav u pri Dunaji, je bilo letaš 142 učencov, ki so dvakrat v letu, v začetku in veliki teden, imeli z nar večini pridani duhovne vaje, iu tudi šmarničniga in sv. Alojzija opravila so se skorej vsi učenci radovoljuo vdeležili. 27. kimovca je dvestoletnica, kar je sv. Vincen-eij Pav lan umeri. Ta angel usmiljenja jc bil I. 1737 med svetnike prištet in njegova dvestoletnica gotovo ne bo brez epodohniga obhajanja po dotičnih krajih oddonela. Napadavcani na konkordat. ali pogodbo našiga cesarja z Kimam zastran cerkvenih reči, je v deržavniin svetu minister grof Thun moško odgovoril. On pravi, de si v rast šteje, de je pri sklepanji konkerdata pripomogel. De je konkorda! djanje pravice do katoliške Cerkve. . . De je bilo djanje visoke pravice, jo rešiti spon, v ktere jo je bil poprejšni čas vpregel. in ji poverniti pravice, ki se ji spodobijo. Terditev, de se s konkordatam v pravice druzih verstev zastran šolstva sega. pravi minister je kriva, ker tukaj je veljalo načelo: ..Suum cuique," vsakimu svoje itd. tierdilia so te dni na Dunaji zasačili in zaperli, ko je ravno mislil za 22.000 gold. šestič po železnici v ptujo deželo poslati. Kako strašno se stari modras satan nad čč. oo. jezuiti serdi, se vidi tudi iz tega, de je svoje tlačane, namreč zaveržene ljudi našuntal in so v lepo kapelico jezuitov v logu pri Kalksburgu ponoči s silo prederli, vse v nji poterli, kakor kozli pohodili, kakor svinje poskrunili. samo britko martro poškodovali! — Kako plačilo jim pač pripravlja japica satanaš za to slavno postrežbo? — ,.Kaj nam pomaga vediti, de je poslednja sodba?" se vpraša v katekizmu. V Pragi je bil od 24. do 27. veliki zbor katoliških družb, kjer so se pošteni katoliški možje iz vsih strani gotovo zastran imenitnih reči katoliškiga življenja dogovarjali in posvet vali. Iz Olomovca. „Hlas" je razglasil osnovo imenitnih slav nosi ktere so se pretečeno nedeljo. 22. kim., zavolj sv. Janeza Sarkandra pričele v stoljni cerkvi v Olomovcu. V saboto popoldue ob 4 so bile pontifikalnc večernice z bla-goslovam, zvečer ob 7 prenašanje svetinj mučenca sv. Janeza Sarkandra iz cerkve sv. Mihela v stoljno cerkev, potem cerkvene molitve s pontifikalnim blagoslovam. V nedeljo je bilo po molitvah branje papeževiga pisma, de je Janez Sarkander med blažene prištet, potem zahvalna pesem med odgrinjanjem postave tega uiarternika, počeševanje svetinj od duhovstva, velika maša in nemška pridiga v cerkvi. češka pa zunaj cerkve. Popoldne ob 2 zopet pridiga, slavne večernice, procesija in blagoslov s svetinjami. V ponedeljik zjutraj pridiga češka, ob 10 nemška, po vsaki pridigi slovesna sv. maša. In tako so se verstile opravila >n (iridige dalje do torka zvečer. Za te dni so bili sv. Oče tudi popolnama odpustke podelili. V deržavniin svetovavstvu in po časnikih se sliši zopet glas na glas: ..Versko ravno p ravnost!" škof Strossmajer. kardinal Raušer in Gegenvvart pa so nadležiiikaiu spričali, de je piotestauška cerkev na Avstri-jauskim svobodnejši mem katoliške. Tako na pr. ima v katoliški Cerkvi volitev škofov in vikših škofov, korarjev. profesorjev cesar v roki. Velike bogoslovske zaklade der-zava vpravlja. in še marsikaj druziga. čez kar bi druge verstva v enakim stanu tožile in tožile, de bi ne bilo konca in kraja. Druge verstva pa so v Avstrii v takim stanu, de je le vošiti. naj bi vsi katoličanje po nekatoliških der-zavah v ravno takim stanu bili. Naj bi protestantje pomislili . kako se godi katoličanam na Angleškim, Holanškiin. Švedskim. Norveškim in tudi na Pruskim, zlasti pa na Ba-denskiin. v Meklenburg - Strelicu in po manjših saksonskih knežijah; gotovo bi se mogli zavoljo svoje nadležnosti sramovati. Na švedskim katoličane zavolj vere na galeje pošiljajo; v Meklenburgu katoličanje. zunaj v treh krajih, še pri sv. maši ne smejo biti! To je gotovo gerši in hujši kakor na Turškim. Na Badenskim protestanška deržava katoliški Cerkvi še njeniga premoženja iz rok ne da, je ravno sklenjeno pogodbo (konkordat) prekucnila, in skorej iz samih protestanških svetnjakov zbrani deželni zbor zastran katoliške Cerkve razločuje! — Ker se pa tudi večkrat nameri, de zmotene po resnici žene in v katoliško Cerkev prestopajo, de bi se zveličali, torej imajo ti možje in časnikarji dosti ogovarjati in preganjati neko „Proselyten-macherei," ki bi se utegnilo vprašati, če ni nar večkrat le ,.P r o se I v t en I ii g ne rei" od strani unih nadležnikov. Za to stran pravi deržavni svetnik škof Strossmajer: ,.Katoliška Cerkev stori, kolikor more, de bi resnica zmagala, zaverže pa vsakteri način iu početje, ki ni dopušeno in posvečeno z /.gledam iu ukani v evangelij." — Od vsesplošne ravnopravnosti pravi ,,Gegen\\art": Povsod „zenačenje verstev v pravicah," povsod Elyen-i v ogerskim, slovanskim, vla-škim itd. jeziku. Koliko vender naši dnevniki vedo! Kdo so tisti, ki „zenačenje verstev4' tirjajo, kdo so ti vredniki, kteri si dajo take spise pošiljati? Brez sovražljivosti jo rečemo, judje so. In rečemo jo dalje: Oni si mislijo z ..zenačenjem verstev" zenačenje judovstva 8 katoliško Cerkvijo. Pretvezo k temu morajo protestantje dati itd. Pruski sicer protestanski list „KreuzzeitungM vpira oko na rtri besede,14 ki so stariga Napoleona zmlinčile in so tudi zdaj premislika vredne, namreč: zveza, zoper-bona par ti ze m in papež. „Kreuzzeitung" dokazuje, de bo konec zopet evropejska zveza, ki jo bo zganjalo zoper-vanje ljudstev do bonapartizma (napoletnstva); od tretje besede pa pravi dalje: „Ko je bil ti. mal. serp. 1809 francoski general Radet s trumo vojakov zazidane vrata pape-/eviga dvora v Rimu prederl, švajcarski straži orožje vzel. in je pri pisavni mizi sedečimu papežu na povelje Napoleonovo veleval, de naj se svetni vladi odpove, je rekel Pij Vil.: Ne! Silili so ga. skoz ubito okno v zapert voz stopiti, in peljali so ga s silo čez Florenco iu Grenoble v Savono in poslednjič v Foutainebleau. Na francoski meji je odpravo žandaiski oficir prevzel, in ta je svojiga jetnika na bližnji postaji zročil drugimu žandarskimu oficirju. V pri manj kanj i druzih papirjev vzame pervi navadni izkazni list za odpravo hudodelnikov in sumljivih ljudi, in njegov tovarš mu je mogel na njem izpričati: „Oddal. Eniga papeža v dobrim zdravji." In čez pet let je tako zdelovani. vjetničeni. za-sramovani Pij vender le ko vladar v Rim se vernil. v tem ko je njegov ječar ( Napoleon) na otoku Elbi njemu prisiljen sosed bil! — Tudi Pij IX. govori zdaj: „Ne!~ — Mogeče je, de bo tudi on „v dobrini zdravji" od žaudarske postaje do postaje spremljan. Čisto gotovo pa je, de on ali pa njegov naslednik bo vender zopet vladaril. Papež — je tretja beseda. Zares obhaja rovarstvo toliko prevzetnih zmag, se masti pri polni mizi in njegovi prijatli imajo upanje do po-mizja. Danes! — morebiti tudi jutri in še marsikteri dan. ker Božji mlini počasi meljejo. Ali tenko meljejo.4* V tacih britkostili. kakor so zdaj. se pokaže, kje de je čisto zlato, kje so demanti in dragi kamni založeni. Prav bogata francoska gospa, vdova in mati ediniga sina. je poslala tega sina v Rim v vojašino, ter ga je darovala sv. Stolu rimskimu v zastavo svojiga češeuja. Dali so ji ua znanje, de to je preveč, in se reče, njeno tako visoko žlahtno rodovino v nevarnost postaviti, de bo izmerla, ako se mladenču kaj naključi. Ona pa je odgovorila, de bi bila to nar lepšli slava, ktero si je v stanu njena hiša pridobiti, ako bi z m ar ter ni kam ugasnila. — Pred vec dnevi je prišel tudi nemški grof Metteruich z dvema sinama iu ju je zapustil ko prosta vojaka papeževi vojni, in pa tako. de ne bota jemala nič plače, llotla sta očeta v Rimu pri-derževati, de naj bi mestne zuamenitosti ogledal. „Nisim zato prišel," je odgovoril, in hitro je zopet se vernil v Nemčijo. — Neki knez iz Belgije je vse tri svoje sine pripeljal sv. Očetu, iu je hotel, de naj stopijo v vojašino za prostake. Sv. Oče so bili do solz ginjeni, iu so tišali v kneza, de naj saj eniga svojih siuov obderži in domu pelje. Oče se brani, pa se vender poslednjič da pregovoriti. Zdaj nobeden mladenčev ni hotel svojih bratov zapustiti, in še le po precej dolgim poganjanji so zamogli nar mlajšiga pogovoriti, de je voljo sv. Očeta spolnil iu zopet domu popotoval. — Sveti oče, kakor „Gegen\vart" piše, so veliko izobčenje ali preklicanje (po imenu) izrekli nad Viktor-Eman-velam in njegovimi ministri. Naj si zaslepljeni kralj, ki je lakomno segel v posest sv. Petra, sam pripiše šibe, ki ga bodo zadele. Sardinski novi ropi. Ko se je volk hotel lepiga delati in vender tudi jagnje požreti, se je izgovarjal, de mu jagnje vodo kali. Tako je storil tudi Kavur. Tirjal je v Rimu de naj papež ptuje vojake odpravijo. Kardinal An- tooelli pa mu je odgovoril, de je vsakim vladarju dopuse-no, ptuje kardela imeti, toliko bolj papežu, kakor očeta vsih narodov; — de zgodvina ve, s kakimi zvijačami in potuho je od laških ljudstev izsiljeno, dc so za združenje s Sardinijo glasovale, iu kteri pomočki so sedanje raz-djauje napravili; — de grof Kavur nar bolje ve, od kod so prihajali denarji, orožje in vsakteri pomočki. de se je na Rimskim punt podžigal; — de se torej Kavurjevo tir-janje: „naj bi vse papeževe vojne se izorožile,u s pravično nejevoljo zaverne, in de on v imenu Njih svetosti upor stavi (protestuje) zoper zažugane sardiuske nasilstva, k čimur ni Piemontu uikakoršua priložnost dana. — Tudi bo neki kardinal vladarstvani v posebnim pismu razjasnil, dc sprejemanje radovoljcov v papeževe kardela, čez kar se Piemont pritožuje, se je zgodilo na francoski in avstrijanski svet. — Vse te lakomnosti ui nič pomagalo praviti. Picmon-teški general Cialdini je bil v rop izvoljen; svojim vojakam v povelji napove, kam de jih bo peljal, namreč, nad „raz-bojnsko trumo pijanih ptujcov i u kupljenih potuhnjenih morivcov." Tako sardinski general imenuje papeževo vojsko, ki je branila, kar še ni bilo papežu po-ropaniga. In res je ta ropar 11. t. m. kar neprevidama mejo prestopil, prejden se je moglo misliti, in ko papeževe male kardela sem ter tje po mestih za vojsko še niso bile zedinjeue. Ile ga tako mala papeževa armada ni mogla ustaviti, desiravuo se je serčno vojskovala, se je tolikanj manj čuditi, ker na tako nesramno tolovajstvo še ni mislila. Po hudih bitvah je torej vzel mesto za mestam in zdaj že terdnjavo Aukono (Jakin) stiska, blizo ktere jc bila 18. t. m. v hudi vojski l.amoricierova mala armada premagana in se je v terdnjavo umaknila. Pravijo, dc zunaj Ankone ni nikjer več redne papeževe vojne. Kakošen dc bo konce, se bo gotovo kmalo zvedilo. Rim francoska vojašitia varuje: nc vč se pa. kako sc bo vse to zasukalo. Naj bo, kakor koli že bo. Bog je gospodar in bo zanesljivo rop ustavil, ko bo greh kaznovan. Nektere tehtniši natančnosti od tega ropa so: 17. t. m. sta bila Pimodan iu Lamoriciere, papeževa vojvoda, pri Mače-rati precej deleč pod Ankono zedinjena in sta sklenila prihodnji dan sardiuske kardela predreti. de bi Ankono dosegla. Is. t. m. je bil ta junaški napad, v kterim jih je od obeh strani veliko padlo, pa le samo l.amoriciere jc z malim oddrlkaiu (čez 2000 mož) 18. zvečer Ankono dosegel; Pimodan je bil pri tretjim napadu ranjen in je med in 19. umeri. Na Ankono so Sardinci že 17. t. m. streljali, ktera se pa brez čudeža ne more dolgo deržati. zlasti ker tolovajske barke ne puste živeža vanjo vozili. Nekteri menijo, de so Piemontczi že na okrog rimske okolice, ker boje sc. de bi jim Garibaldi naprej ne prišel v Rim. Le okrožje rimsko neki mislijo v miru pustili, ki ga Fraucozjc branijo. Od vsih strani, zlasti tudi od sovražnih. se sliši. s koliko serčnostjo so se papeževe kardela vojskovale. Napolitanski kralj Franc II. je o svojim odhodu iz Neapelna razglasil milo pismo do svojih podložnih, v kterim nezvestimu ljudstvu svojo očetovsko skerbljivost in ljubezen razodeva, in ob enim upor stavi zoper vse nasilstva in djanja, ki bi se utegnile goditi zoper njegove pravice iu njegovo krono. Tode kaj roparstvo za vse to vpraša? V Neapeluu so bili osrečevavci začeli s tem, dc so častitljive očete jezuite iztirali in v cerkveno premoženje s svojimi gerdimi rokami segli, zdaj pa ropajo kralja in njegovo hišo; posestva kraljeve hiše itd. itd. so bile 10. t. m. za narodovno last razglašene. V Neapelnu je neki odpadnik in še kaj več imel v stoljni cerkvi zahvalno pesem za Viktor-Kmanvelove in Gari-baldove roparstva. To ni ravno slabo znamnje, ker kaže, de se noben pošten duhoven tega lotiti ni hotel. Tolika gnjusoba v svetišu Gospodovim je očitno le strahovanje za pregrehe. Koliko blagoslova pr bo taki mož milovanja vrednima ro- parjenia sprosil. se bo ob svojim času pokazalo. Tode kaže se. de zagreštna Italija pe mora sama v svoji gerdobii poprej oplahniti. Ruski car je na mnoge vošila poljakam dovolil, de sme učilni jezik v očitnih šolah, gimnazijah iti, v pogla-varstvih Volhinii, Kievu, Podolii itd. poljski biti. Iz Amerike. Naš rojak. mil. škof gosp. Friderik Baraga, popisujejo v „kat. Wahrheitsfreund-uu v Cinci-natu svoje apostoljsko popotvanje od mesca rožnika 1S60. Med drugim pišejo od Lopoint-a: „To je bil moj pervi misijon na Gorejnim jezerji. ki sim ga pred 25 leti vstanovil. Tukaj sim zopet 10 dni ostal in vse dela priprostiga misijonarja opravljal. V tih 2 misijonih (Lapointu iu ob Gorejnim jezerji") sim 64 ljudi kerstil, in le malo jih je umerlo, odkar jih jc bolui misijonar zapustil (v. č. g. Vau Pamel. ki se jc zavoljo bolezni v Belgijo vernil}. Tudi udje naših inisijonov se vedno množijo, divji nespreobernjeui In-dijani pa bolj iu bolj odmirajo, tako de je zdaj že malo nespreobernjenih. — 10. rožnika sim v Lapoentu 23 ljudi kerstil in petkrat pridigal, dvakrat dopoldne in trikrat popoldne. — ko rim bil tukaj vse opravil, sim se podal v rudnijsko mesto Minesota.... Ob rudniku Miuesota sta bila pretečeno zimo dva duhovna, g. Martn Fox. Prus, in g. Janez Čebul, krajuec iz ljubljanske škofije. G. Čebula siin precej po njegovim prihodu pretečeno jesen poslal v Minesota, de naj bi se ondi angleško in francosko učil. in prijel se je s toliko pridnostjo in s tako prečudnim vspeham tih jezikov, de zdaj že 3 mesce v angleškim in francoskim jeziku spoveduje in pridiguje. — V manj kot 6 mescih se je tih jezikov dobro zučil. ki jih poprej skorej nič ui vedil; vsi sino se temu prav močno čudili. ker kej taciga še nismo doživeli. — Zdaj sim ga v l.apointe poslal, od kodar bo tudi Gorejni jezer in druge manjši misijoniša oskerbo-val. V Minezoli mu indijanskiga jezika ni bilo treba, v sedanjih misijoniših pa ga ne uiore pogrešati. I pam. de s svojo previdnostjo iu dobro glavo za jezike se bo iiidijaiišiue zadosti hitro naučil ter bo zamogel brez tolmača pridigali." Potem ko so bili ta štacijon obiskali, so sc vernili na svoj sedež v šmarijo | Sante- Sainte -Maric) ; čez 2 ali 3 dni pa :*o »li južni del svoje obširne pa malo obljudene uapol-iudi;an>ke škofije obiskovat. MMotnaee daborne raje. »vel »i ž i v e t i i ii zveličano u m r e t i. (llalje.) Skerb za stanovitnost v dobrim. Tri reči store, de je človek v dobrini stanoviten: žalost zavolj pretečeniga, strah pred padcam. in ljubezen do noviga življenja. — Pervo tedaj, kar spokornika v dobrim ohrani, je žaiost zavoljo pretečeniga. ker premišljuje: 1. hudo sim delal. 2. malo dobriga sini storil, 3. kar sim dobriga storil, sim slabo storil. 1. Iludo sim delal. Poglej v bukve svojiga življenja. preštej dneve, tedne, mesce in leta, kolikor si jih že preživel; izloči tiste, ki si jih v Božjo službo, in tiste, ki si jih za svet obračal. primeri oboje in prevdari, kaj si delal, komu si služil, za kaj si se prav za prav prizadeval? Ne rečem, čc ne bo po taki primeri tvoje serce z britkostjo napolnjeno, boš kruh kakor pepel jedel in s solzami močil svojo posteljo. Oglej pa tudi v ogledalu svojo dušo in njene moči, prevdari, kolika je popolnamost tvojiga duha. kako vajeni so tvoji počutki za pota Božje, po kom tvoje čutilo teži, kje sc tvoje misli nar rajši mude, kod tvoj spomin hodi, kaj tvoj um dela in presoja, kam se tvoja volja nagiba? Vidil boš po laki preskušnji rano nad rano, slabost nad slabo>tjo v >voji duši; vidil boš bolečine, ki niso obezane, otekline brez hladila, pušave brez mokrote, drevje brez zelenja in sadu. Postavi se od deleč pred Gospoda in reci: Jez nisim kakor drugi ljudje! Drugi so pobožni, goreči, močni v dobrim, zmerni in čisti. Oh! kakošin sim pa jest! Drugi Boga ljubijo, jest imam mlačno serce. Drugi so zaupljivi do Jezusa in ne morejo tedna brez sv. Obhajila preživeti, meni cele mesce mar ni ne spoved, ne sv. Obhajilo. Drugi zgodej vstajajo in pervih maš pristrežejo, jest svoji nemarnosti služim in se mi k večimu na delo mudi. Drugi reve-žev išejo, de jim postrežejo, jest nad njimi godernjam, ko mi pred oči pridejo. Drugi si sami zatajevanj išejo, jest sim jih nejevoljin, ko mi jih Gospod pošlje. Drugi si zaklade za večnost nakladajo, jest le na časno mislim. Gofje meni! Če vse Božje zapovedi premislim, kdo sim, koliko jih do čistiga spolnujem ? Hinavec, služabnik posvetnih malikov, mehkužnik, lenuh, tat, poterta posoda, sramota keršanstva sim. Tako je bilo moje življenje, tako tnoje djanje. — Ako pa to premišljevanje tvoje serce z britkostjo napolnuje, imaš pomoček, de zamoreš britkost v sladkost spremeniti; spovej se skesano svojih zanikernost, in balzam se bo jel cediti po tvojih ranah, v tvojim sercu bo kakor sladek med, skoz tvojo dušo bo pihljalo, kakor hladivni vetrič. Miuhorske zadere. V ljubljanski škofii. Naslednji gg. so postavljeni in prestavljeni: Auton Brodnik, učenik keršanskiga nauka v Zagrebu, za duhovniga pomočnika v stoljno cerkev v Ljubljano; Mat. Jereb, prefekt v Alojzje-višu, v Sostro; Henrik Zagorjan, prefekt v Alojzje-višu. k sv. Duhu; Jožef Rogač, dohtar sv. pisma, v Boš tanj; Pri m. Peteri in, od ondot v Ipavo; T o m. Šli bar, iz Smartniga pod »Šmarno goro v Sen tj uri; Jožef M a I n e r š i č. iz Prečne v Šmartno pod š. g.; Jan. J ud nič, iz Toplic v Getenice za namestnika; Nace Boh m, od sv. Petra (b. W.) v Toplice; Mih. Skubic. iz knežaka k sv. Petru; A nt. Hočevar, novoposvečenec, v kneza k; Mat. Torkar iz Zagorja k s v. Petru v Ljubljano; Lor. kristofič iz Šentvida pri Ziličah v Zagorje; Fr. Bogataj, novoposv.. v Šentvid p. Z.; Fr. Pleš k o, izČetnšcnika v Se litin i hel pri Novim mestu; Martin Po v še iz Sen ti o-r c n c a ob Temenici v Če m še ni k; Jan. Babnik, novoposv., v Šentlorenc o. T.; Fil. ('vek, iz Svibnja v Stari terg pri Poljanah, za zgodnjika in 2. duh. pom.; A n t. kazin, iz C i r k e 1 j v Vinico; Sim. PI e n i č a r, iz Vinice v M črno peč; Nace Gregor i č, semeniški duhoven ali predposvečenec, v Faro pri kostelu; Mat. Krjavec predposv., v Čer ni verh pri Ipavi; An dr. šare. iz Tre bel ni ga k Far i pri Idrii; Mih. Zupan, od Fare p. k. v Tre bel no; Jožef kogej. namestili učenik v c. k. ljublj. gimn., v Ter žic; Jak. Vindišar, od sv. Trojice pri Teržišu v Skocijan pri Turjaku; Jan. J u v a n, novoposv., v C i r k I e; A n t. A n ž n r. s Čer ni ga verha p. I., k sv. Trojici p. T.; Jožef kresč. predposv.. v Bar o vilice; Henrik Sparovic, iz Barovuice v Svibenj. — Lmerl je 2. t. m. v Skofji loki g. Peter šli bar, Mavniški lok. v pokoji. Dobrotni darori. Za afrikauski misijon. Dobrotnica 2 gold. — Iz Ternoviga na Notranjskim 3 dvajsetice. — Z Rake 12 gld. 40 kr. — Dobrotniki 10 gl. Za Ameriko neki gosp. 15 gold., drugi 10 gold. Za pogorele Oberšane : G. B. B. 1 gold. — Neimenovana dobrotnica 10 gold. — Dve dobrotnici 30 gold.