Oar Write U. Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. rELEPHONE: CHelsea 3—1242 Faltered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. under Act of Congress of March 3rd, 1879. BLAGOHOTNO VPOSTEVAJTE! Naročniki, ki še niso poravnali za naročnino na list za leto 1939, so naprošeni, da to storijo. S t eni, da pravočasno plačate naročnino, prihranite listu dosti na stroških pri terjatvah in nam omogočate s temi prihranki izboljšati list. No. 30. — Stev. 30 NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 5, 1940—PONEDELJEK, 5. FEBRUARJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. VOJNIH POTREBŠČIN Vsled pomanjkanja ne more iti v vojno RIM, Italija, 5. februarja. — Vsled nenavadne hude zime v severni Evropi je promet tako zelo o-viran, da Italija ne more dobiti dovolj porebščin, zlasi pa se občuti pomanjkanje premoga, tako da je vse bahanje, da je Italija vsak čas pripravljena poeeči v vojno, brez vsake veljave. Tovarnam je pošel premog Poročila iz severnih krajev Italije pravijo, da nekaterim tovarnam zaloge premoga, poginoma pošle, nekatere pa ga imajo še komaj za en teden. Vsak gospodarski opazovalec je za ti u čaj kake ovire v prevozu po morju in po suhem, tudi vedel, da bo do tega prišlo, kajti Italijani vsled vladne politike, da ni izdanega preveč tujega denarja, žive iz rok v usta, ker iv deželi ni zalog najnujnejših potrebščin. Promet vsled vojne in vremena zelo oviran Ve led vojne in vremena je sedaj promet po železnicah in po morju zelo zastal. Za premog ste dve poglavitni prometni progi v Ital i jo: iz Hamburga v Genovo 'j>o morju ter po Reni in Donavi v Avstrijo in od lam po železnici v Italijo. Te poti ste samo za nemški in belgijski premog. Angleški premog pride po morju. Iz Poljske je prej dobivala Italija premog «kozi Otktnsk, sedaj pa ga dobiva iz Šlezije jk> železnici in je v ta namen Italija* določila G000 tovornih železniških voz. Angleži ne morejo dovažati premoga Pomorska pot je vsled vojne v poginem neredu. Bark za prevoz premoga v sredozemska pristanišča ni »več na razpolago. Italjani ga morajo zato prevažati na svojih ladjah, in ravno tako n en ink i premog iz Hamburga; za to pa Italiji primanjkuje ladij. Rena in Donava ste zamrznjeni Rena in Donava sta popolnoma zamrznili iu že več tednov po njih ne vozi nobena ladja. Premoga pa ni mogoče prevažati |>o nemških železnicah, ki so preobložene s prevažanjem vojnih potrebščin in vojaštva. Tudi železnicam primanjkuje premoga Posledica tega je, da italjanske tovarne nimajo dovolj premoga in ga tudi železnicam primanjkuje, dasi so italjanske železnice že v veliki meri elektrificirane. V kratkem bo prenehalo voziti preko sto vlakov. Pri tem, da je tako »veliko pomanjkanje premoga v Italiji in da so tudi druge zaloge zelo pomanjkljive, je treba polagati j »osebno važnost na one "preroke", ki pravijo: "Nekaj se ho zgodilo." Iu te govorice se vzdržujejo. Izgleda, kot da je že sklenjeno, da bodo v marcu šole zaprte malo dalje kot pa ^mo za velikonočne počitnice. Nekateri Italijani, ki so jim domače razmere poznane, celo pravijo, da bodo šole vpo-rabljane za bolnišnice. "VpregK" bodo vročino Vezuva RIM, Italija, o. februarja — Profesor fizike na vseučilišču v Napol ju, Enzo Carlevaro, dela poiskuse, da bi "vpre-gel* naravno silo ognjenika Vezuva, da bi za italjanske industrije pridobil gonilno silo. Carlevaro je že izdelal iznajdbo, fr katero bi pretvoril ognjenikovo vročino v največjo gonilno silo v K v ropi. V ta namen namerava nad žrelo Vezuva in po lavi položiti velikanske kotle, ki bodo proizvajali paro. ELLIS H. PARKER UMRL Zapad je za 3. termin Danes se bodo začele seje demokratskega narodnega odbora. — Določiti bo treba čas in mesto konvencije. WASHINGTON, D. C., 4. feb. — Jutri se bodo začele tukaj seje demokratskega narodnega odbora. Iz vseh delov Združenih držav prihajajo zastopniki. Od lijih so časnikarji zvedeli, da je prebivalstvo zapadnih držav zelo vneto za tretji Rooseveltov predsedniški termin. Lynn Broderiek, član kan saškega narodnega odbora, je fc'ekel: — Država Kanas je navdušena za Roosevelta, do-čim je dejal E. Caroll: — Če bi se danes vršile volitve, bi volilei države Washington še enkrat dali svoje glasove Roo-sevcltu. Narodni odbor bo določil čas in mesto konvencije, ki bo imenovala demokrat s k e g a predsedniškega kandidata. Po mnenju nekaterih se bo kon-»vencija sestala prve dni meseca avgusta. Republikanci bodo Iti. februarja določili kje in kdaj bo njihova konvencija. Nekateri demokrati hočejo do tistega dne počakati, James A. Farley, predsednik demokratskega narodnega odbora, je pa mnenja, da bosta čas in mesto že jutri določena. Vpoštev pridejo mesta: Chicago, Philadelphia in pa San Francisco. V torek bodo člani demokratskega narodnega odbora obiskali predsednika Roosevelta. Kratke dnevne vesti Green hoče pojasnila Po mnenju predsednika Ameriške delavske federacije je začela dežela izgubljati zaupanje v Rooseveltovo vlado. NOVI RABELJ v Sing Singu ALBANY, N. V., 3. feb. — Joseph P. Franeel je bil danes potrjen kot novi rabclj v Sing Sing državni kaznilnici. Njegov oficijelno naisiov je "elektličar". Za vsako usmr-čenje bo dobil Franeel $150. Njegov prednik je bil Robert Elliott, ki je usmrtil z električnim tokom nad dvesto oseb. CE3KI VODITELJ Osemdeset OTROK zmrznilo ŠANGHAJ, Kitajska, fe-mruarja. — Kitajska zelo trpi vsled hudega mraza. Davi so pobrali na cestah ?to zmrznjenih oseb. Med njimi je bilo osemdeset otrok. Salvation Dr. Janomir Neča>, bivši minister v koalicijski vladi dr. Hodže, je nedavno pobegnil iz Army deli med revno prebi- češke in je prišel v Francijo, valstvo pore i je gorkega riža LEWISBIHG, Pa., 5. feb. — Ellis li. Parker iz Mount llolly, N. J., načelnik tetek-tivskega urada Burlington o-kraja, ki je odkril nad 300 zločinov, je včeraj popoldne umrl z z vozni kaznilnici. Parker, ki je bil &4ar 08 let, je bil obnojen na 6 let ječe, ker je « svojim sinom Bllisom . drugimi tovariši u-Tauk H. Wendela in ga z mueeejenj prisilili, da je podal priznanje, da je umoril Lindberghovegu otroka in je bilo vsled tega usuirčenje Ri-ekarda llauptmanna tri dni odloženo. Oil kar je prišel Parker v navzkrižje s postavo, ga je nesreča zasledovala. Izgubil je svojo veliko hišo, sestoječo iz 13 sob, izgubil je svojo detektivsko službo in pričel je ho-lehati. V kaznilnici je imel delo nr knjižnici, toda kmalu jo bil zaradi slabega zdravja prepeljan v bolnišnico, kjer je sedaj umrl. Detektifv je postal po naključju. V Burlington okraju je bil najboljši igralec na gosli in je navadno igral za plese. Neke noči mu je bil, ko jc igral v dvorani, pred hišo u-kraden konj in voz. Parker je tata zasledoval in ga tudi našel. Od tedaj se je popolnoma posvetil detektivski službi, olkoviiika Ken-netlia Buclianana si bo ogledal tamkajšnje obrambne naprave. V Washington se bodo vrnili po preteku štiri dni. Obramba kanala bo najbrž znatno ojačena. MEZDE V JEKLARNAH American Iron and Steel Institute poroča, da so lani plačale jeklarne svojim delavcem $812,775,000. To je največja vsota izza leta 19lM>. MIAMI, Fla., 2. feb. — Tukaj se je sestal izvršilni odbor Ameriške delavske federacije, ki prihaja do prepričanja, da izgublja dežela, predvsem pa industrijalci, zaupanje v vlado predsednika Roo-isevelta. Predsednik in kongres sta bila pozvana, naj storita vse, kar je v njuni moči, da to zaupanje zopet »vzbudita. Marsikatera vladna akcija je odvzela industrijalcem pogum, tako da v mnogih sluča-jiii res ne vedo, kaj storiti. Ta taktika mora prenehati. Industrija se mora razviti do skrajnih meja, da bo zadoščeno vsem potrebam. — Če imajo industrijalci manj prilike za dobiček, je vsem jasno, da je tudi manj prilike za zmanjšanje števila nezaposlenih. Časnikarjem je rekel Green, da mora biti industrija na jasnem glede bodoče politike Rooseveltove vlade. Ko bo na jasnem, se utegnejo razmere I znatno izboljšati. Kot je poudaril Green, je Delavski federaciji oziroma njenemu izvršilnemu odvoru predvsem za to, da dobi čimveč nezaposlenih delo in za- služek. V ta namen naj se u-stanovi poseben narodui odbor za odpravo nezaposlenosti, v katerem naj bo zastopana vlada, trgovina, industrija, delavstvo, poljedelstvo iu kon-sumentje. Delavska federacija predlaga konstruktivna sredstva za 'izboljšanje, dočini drugi samo 1 kritizirajo. Na vprašanje časnikarjev, koga misli z 'besedo "drugi", je Green smeje odvrnil, da Letfisa in njegove tovariše. Po podatkih, ki jih ima izvršilni odbor Delavske federacije, je sedaj v Združenih državah nad deset milijonov delavcev brez deia iu zaslužka. Obe politični stranki morata sprejeti v svoj politični program konstruktivne odredbe za zmanjšanje nezaposlenosti. — Za ljud:, ki 50 brez dela, — je izjavil Green, — smo izdali več tisoč |miiijono»v dolarjev. S tem pa seveda še ni ečeno, da mora biti nezaposlenost stalen pojav. Če bi demokracija kaj takega priznala, bi to pomenilo njeno izjalov-' jen je. Drugi dan balkanske konference Pridobiti žečijo Bolgarsko in Madžarsko za sodelovanje, da več zaupanja za vzdrževanje miru. Vsak mesec za šume in rudnike je izjavil, da ima Jugoslavija poleg premogovnikov v Zenici in Bne-zi še nadaljnih deset premogovnikov, ki preskrbujejo državo s premogom. Vsak mesec naJvopljejo v Jugoslalviji 110,000 ton premoga. Petintrideset odstotkov ga porabijo za železnice, državno rečno plovbo in za druga državna podjetja. Splošen gospodarski položaj zahteva večje množine premoga, vsled česar bodo vkratkem nekaj novih rovov odprli. Premogovnik v Ka'kanju bo povečal produkcijo. NEMKE v municijskih tovarnah BERLIN, Nemčija, 4. feb. — Vodstva municijskih tovarn so najele petnajst tisoč BEOGRAD, Jugoslavija, 4. Bolgarska in podonavska Ma-februarja. — Stalni svet bal- džarska. Žele doseči modus vi-kanske antante je v soboto vendi in saj delno sodelovanje ze večer končal drugi dan kon- obeh držav. (Modus vi vendi— ference v ozračju dobre volje, latinski izraz; dobesedno pre- " način življenja", Jugoslovanski premog BEOGRAD, Jugoslaivija, 3 feb. — Jugoslovanski minister i kar je presenetilo celo najbolj stavljeno: optimistične diplomate. ali: da vladajo vzdržljivi odnosa j i med dvema državama. Op. ur.) Antanta naklonjena Uspeh triurnega posvetovanja Uspeh sobotne triurne seje * j... jc naslednji: — Štiri vdeleže- ^"J1 ne države Jugoslavija, Ro-' Balkanska antanta odobru-munska, Grška in Turčija so|je politiko Italije, ki je ozna-trdne v svojem sklepu tesnega čeua kot nebojevita. Antanta skupnega delovanja in bodo z je tudi trdno uverjena, da se vsemi sredstvi skušale obdrža-'hali ia ne bo Dustila notoe-ni-ti mir v jugovzhodni Evropi. Članice antante bodo skuša- le svojo zvezo povečati s kra- Italija ne bo pustila potegni ti v -vojno in da bo tudi balkanskim državam pomagala ohraniti mir. To naziranje sta jevno pogodbo, v kateri boste'podala na banketu, ki ga je 'vključeni tudi čisto balkanska'jugoslovanski vnanji urad priredil delegatom, jugo-lovan- žensk. Pustiti so morale službe kot str.-je piske, stenografke iu služkinje. V municijskih tovarnah bodo zaslužile .'»O odstotkov manj kot v privatnih službah. ski vnanji minister Aleksan-der-Cincar-Markovič in romunski vnanji minister Gri-gore Gafencu. Časnikarski j>o-ročevalci smatrajo izjave jugoslovanskega in romunskega vnanjega ministra kot dober Nemčija smatrala vsak tak blok za izzivanje, vsled česar bi moglo priti do resnili posledic. Vsaka država se naj sama varuje vojne BEOGRAD, Jugoslavija, 4. februarja. — Štiri članice balkanske antante so sinoči priznale, da se mora visaka država sama za sebe ozirati na »velesile, da more ostati izven evropske vojne. Jugoslovanski vnanji minister Aleksander Cincar-Mar-kovič, romunski vnanji minister Grigore Gafencu, turški vnanji minister Šukru Sara-coglu in grški vnanji minister general John Metaxas so odkrito priznali, da sedanja konferenca ne more odločiti ničesar odločilnega. Zveza bo podaljšana za sedem let Balkanska antanta bo podaljšana za nadaljnih sedem POŽAR NA ITALJANSKEM PARNIKU znak, da se bodo pogajanja z let, toda vsaka Članica bo mo-Mardžarsko in Bolgarsko v rala slediti svojim omerni-kratkem pričela. Madžarski di-'cm, da se izogne vojni iu si-plomatski viri tudi naznanja- cer: jo, da bo nmdžarska vlada v j Jugoslavija mora stopiti v j nekaj dneh odgovorila na "ti- tesno sodelovanje z Madžarsko in Bolgarsko pod vodstvom Italije I Ito povabilo.*' I Rim in Berlin | zasledujeta potek Grška, ki je tradicjonalna prijateljica Anglije, bo sode-Ncumestno bi bilo sklepati, [lovala s Turčijo, ki je zavezni-da bi balkanska antanta hote-1 ca Anglije in Francije. Italijanski potniški parnik "Orazio" je zgorel na Sredozemskem morju. Po zadnjih poročilih je pri nesreči izgubilo nad 100 oseb življenje. la skleniti trden jugovzhodni evropski blok, ker ga Italija ne bo odobravala. Medtem ko je trden namen Italije obdržati mir v tem delu Evrope, je tudi že ponovno namignila, da bi nasprotovala kakemu trdnemu balkanskemu R^mum-ka 'bo )&odeiolvala z Nemčijo v upanju, da jo bo branila pred teritorjalnimi zahtevami Madžarske in Rusije. Vse balkanske državi'izražajo upanje, da bo, ako se obvarujejo vojne skozi letošnjo pomlad, vsak mssso dajal več bloku. Znano pa je tudi, da bii upanja za vsdržovaajo mim. irSBODI". N«w Toff -= Monday, February 5, 1940 fT I i wu SLOVEOTC (YUGOSLAV) P A TLI J|,v i» ?" —---'i""*"*--7 "------""" ! " • ~ r—*--- "JGLA$ N^RpjDjA" - IOUDAII POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST • tem, da imate vedno VNAPREJ pi»- Vaak cent prihranjen pri terjatvi, je za IZBOLJŠANJE USTA. Iz Jugoslavije << Hočem biti obešen!" IDne 23. dec. 1939 je bi!a objavljena sodba v procesu proti \Ruika vin i, ki je 12. oktobra V Sisku z osmimi revolVerski-mi streli uibil uradnika tvor-nice Teslič, Dimitrija Dimjču. Rukavina je bil obsojen na dosmrtno ječo in trajno ixgubo rastnih pravic. Ko ga je sodnik vprašal, ali sprejme obsodim, je ob-ojcnec odgovoril: <4S saSlw nisem zadovoljen in feaktcvum. strožjo kazen. To' je premalo, Hočem, da me o-lietute na vešal«." Ko ira je preds<*dnik o|N»zoril. da je tak ndiritTiir nesmiseln. je odguvo-ril: "Vstrajam pri svoj* za-mtevi. IHiržiiji traja samo ."i minul, to |ia je ve »'-na kazen." ilHmo^mVv UKmvornik je navil ir tema vložil prizir in revizijo. Pretresljiva ljuba vna imel pokojnik pri sebi več tisočakov, ki jih pa pri njem niso več našli.< Nekaj korakov •proč od trupla so na(51i zavitek tes žeiDs-kimi Čevlji: zn^mfke Bata in tremi pari nogavic, ki jih je Kalelbanovič kupil v Bjelo-Varju. 6 Kalebanovičem so ttošli iz Bjelovarja še štirje drugi kmetje, s katerimi je Kale banovič nekoj časa popival. nato pa so se ločili. Sum je padel nanje, toda pri zaslišanju so uporno zanikali, da l;i oni ubili Ki ilebanoviča. Kmetje one vasi «;o ponoči slikali klice: <4X!kar me ne ubij-te. imam ženo in dva otroka!" Orožniki marljivo poizvedujejo za roparskim morilcem. Iz maščevanja ustrelil PESMARICA "Glasbene Matice* * Uredil dr. Josip Čerin Stane «amo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 21G W. 18tb Street, New York, N. Y. » . /M "» * Peter ta sta ; e Mtioprijcla pred vaško krčmo in očetu je nrihitel na •pomoč sin, ki je Pavloviča večkrat zabodel, tako tla se je mrtev zgrudil. Starka z milijoni in blaznost KAKO JE V NEMČIJI? Adolf Hitler večkrat govori o 4 * združenem nemškem naroduki je zdaj dosti bolj pripravljen na vojno kot je bil takrat, ko je bil razdeljen v *4nešteto političnih »trank". Kako malo resnice je v tej ugotovitvi, pa, vedo tisti, ki so obiskali Nemčijo, odkar se je fuehrer povzpel k moči. V Nemčiji izhaja mesečnik, ki jo namenjen izključno le višjim uradnikom naeijske stranke ter se ga ne sme javno razpečevati, vsled česar ne pride v roke preprostim ljudem. V zadnji izdaji imata članke dr. Ley, voditelj nemške delavske fronte, in W. Heydrich, pni pomočnik Heinricha Ilim-mlerja, načelnika nemške tajne policije. — Vsaka minuta v življenju »dohernega Nemca, — pravi dr. Ley, — mora biti pod nadzorstvom, kajti le na ta način je mogoče preprečiti širjenje nevarnih govoric. Nadalje izvaja dr. Ley, da so se že pred dvema letoma začele vršiti priprave za preustrojitev naeijske stranke na vojni podlagi. To je vsekakor značilno, kajti uradna Nemčija vedno zatrjuje, da je Anglija imeprijalistična napadalka, ker se je takoj po usodnih monakovskih dneh začela oboroževati v izključnem namenu, da napade Nemčijo. 'Poglavitna naloga vseh članov naeijske stranke je, paziti na vsak najmanjši pojav nezadovoljstva ter vsak tak pojav nasilno zatreti. Člani naeijske stranke niso več navadni civilisti, pač so pa podrejeni vojaški postavi. Vsako pomanjkanje discipline, vsako znamenje strahopetstva je tako strogo kaznovano, kot da bi bili vojaki »v bojni črti. Vsak civilist, ki brezobzirne e vrši svojih dolžnosti, je poslan kot "zaznamovan mož" na J » on o. Lcyeva delavska fronta ima pa še nadaljno nalogo. Skrbeli mora namreč za mir v industriji. Zvestobo delavcev je treba vzdrževali bodisi z raznimi koncesijami ali pa z nasiljem. Proslavljajoč Hitlerja, je nedavno rekel propagandni minister 4r. Goebbels, da bo Nemčija prav do konca vojne zadostno {preskrbljena z živili. Goebbels je znan kot velik gobezdač,. vsled česar ni prav i>osebno previden \v svojih izjavah. En sam pogled v časopisje, ki je i>od strogo (Joebbelso-vo kontrolo, prepriča človeka o dejanskem položaju. "Koel-nisoe Zeitung" poroča naprimer o pomanjkanju krompirja, ki je najvažnejše živilo Nemčije. V velikih nemških mestih ga resno primanjkuje, bivše avstrijsko ozemljo je pa sploh brez njega. Zdaj smo -sredi zime in je še daleč do prihodnje letine. & čim se bo prebivalstvo preživljalo, če že sedaj nima najpotrebnejšega! Velika skladišča v Kol in u, namenjena, za preskrbo industrijalnega zapaduega dela Nemčije, so skoro prazna. <«■ . Ena izmed vojnočasnih dolžnosti nemških učiteljev je nabiranje kosti. ■ Gospodarstvu nacijs'kega režima je vsakla najmanjša ko>4 dragocena. * Govorniki pozi vajo' po radio gospodinje, naj ne zavržejo nobene košcice, ampak jih dajo otrokom, ki jih odnose jo v šole. Za vsako šolo je določena posebna kvota, koliko kosti mora poslati vsak teden v tovarno. > Kosti je baje mogoče porabiti za osemdeset različnih produktov. ....... Država, ki dospe po par mesečni vojni na tako nizko gospodarsko stopnjo, -se ne more dolgo ivzdržaiti. PRATIKE . . . ■ ■ * "1 * Kot vsako leto, smo tudi lansko leto naročili pratike za leto 1940 in četudi smo prejeli sporočilo, da so bile poslane iz Ljubljane, jih nismo prejeli. Zato sedaj ne moremo več pre-jotaa&i naročil nanje. Ako jih bomo dobili, bomo naznanili v 4 'Glasu Naroda". Onim, Id ao jib naročili in so nam zanje tudi poslali denar, priporočamo, da nekoliko po trpe, kajti še vedno je mogoče, Ida pridejo, kajti "Pratike" eo bile iz Ljubljane že drugič poslane* (Ponoči se je od igrala v Bosa t fckem Brodu pretresljiva ljutbavna tragedija. 30-letni odvetniški solicitor Drago-tin Jovanovič je bij zaljubijen v : tO-letno Vikico Blagavi. mater dveh nepreskrbljenih o-trdk. ki o-e je dobro razumela i« svojim možem. Ko se j«' spoznala z Jovanovičem, se je jdia njena ljubezen do moža ohlajati. Vikica je predlagala fantu, da bi s k um j pobelila in fant je obljubil, da bo storil to. Zvečer sta se sestala in odšla k Vikici na dom. Tam je jela žena fantu prigovarjati, da bi šla skupaj v smrt. Fant je odšel domov jm> -amo-škres. -tem je pa še sebi pognal' kroglo v glavo. Žena je bila takoj mrtva, fantu je pa obtičala krogla v glavi Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je izjavil, da mu je žal, da je ostal" živ, ker brez ljubljene žene it-ak ne moro živeti. . Zagoneten zločin na celsti V bližini vasi Blagu je v o-kolici Bjelovarja je orožniška patrulja našla mrtvega 40-Iet-noga kmeta Ljuhomirja Kale-lianoviča. Na njegovem truplu je bilo več bucKfe ran, j>o-Vzročenih z nožem, sledovi o-krog trupla pa so kazali, da se 5e ined pokojnikom in neznanim napadalcem vodila ogromna l>orba za življenje in smrt. Kakor so orožniki dognali, je V vasi Vrtogiavrih pri Sla-vor-^ki Poželi j<* bi) u<1r<>ljeti HD-letni kiin't Stevo Protlano-vič. PrfMlanovič j«- pri>«-| v mraku do hiš*. Jule Bj«klar in 'tam s».i|«»| na klop. Komaj j«' |l«edel, jr ž«, odjeknil strel, ki ga je |>oiro4lil v hrbtenico. Pre-! fljivalci hiše >o tako j prisko-jčili, toda starce je v nekaj mi-. nut ah izdihnil. O ubijalcu ni I 'bilo ne dulia ne sluha. Sele kasneje se je prijavil orožni t kom 19-letni nečak ubitega. Ujnka, ki je |n>ve»lal. «hi je u-«trt'lil strica iz nis»š»*evanja, ker mu je le ta pred nekaj dnevi ukradel puško in din. Zalezoval ga je do hiše in ko je stric sedel na klop, im je ustrelil. Poleg teira trdi Luka tudi, da je Proda novi? ubil lani polc-tj kmeta Dragičeviča. katerega tmplo s<» na'
  • red nekaj leti pa j«» bil izpuščen na pogojni odpust. Ubil ga je, ker ni hotel dati hčere sinu za ženo 'V vasi Ždrelu v Srbiji je premožni kmet Sitna JankoviČ tfbil Dragotina Pavloviča, ker ni hotel datj niegovenni sina svoje hčere za ženo. Pri tem mu je ]K>in»gal sin Tlija. Kme- \ Travniku v Boi»-ki starosti, rdaimje pri >voji soriHlnrei Zehri Filrftovtri'vi. kateri je nak iioila tudi «l«rl»ri-š«*n del imetja. Tako je dala nanjo i»ripr--»ti \^vo-jj»* iH ve>eija in za lisi v, je bil leto< izr«-«liio kratek. Y>ako l«*to In» krajši, č»-že ue v pratiki, pa v -rcu. t'aš |»«»kore ?>e daljna in M'a>oma prevzel \ na^e iiv-1 je nje in Behanje. Pre«l|>tist, in kratek hi|n««t radost doba žiilo-ti." Pred puhtite Xiikavi za-lnžijo to ime — sevno delo OUlOlToča I act J*-va nr/j>iraž»*no-t živeneta j tema, to draženje pa |m»vzio je starka dn-evno lioln:i. , „.|0 jM^o^to motnje \ i/m*- dtšče je Zilliri v n niči t»o-ta- njavi -novi. Tom motnjam vilo varuha, malo prej pa je po^i-to prid m/i jo tudi /elod,* starka izročila Filipovičevi ve-Le in ledvične liolezni. Te ne Irko vsoto deiK rja, za katero prijetnosti imeli mtio-i v« je ta kupila v I Um »-radii hišo, j liki možje m tako lahko d., v mino mili ion iinarjev. jmnevamo. da so nekatera -vo Pravda je tekla brez konca in ja >lavna dela ustvarili kraia. nazadnje i»;i je okro/nojv«i-ji .s i manj-i /adu-i pommjam, kakor dekleta v svileni beli krinolini, z razpuščenitni lasmi in širokim florentiuskiin slamnikom.1 Toila vse je šlo z vetrom in viharjem. Jugoslovanskega oficirja Ivana Poderžaja, ki je pre»e-del pet let v Sing Siugu, i>o«lo j deport i rati. <>>umljen je bil ! umora svoje druze žene, česar mu pa nUo uiozli dokazati. Kaj Im» i m hm-! v .)ulaviji, »m* ne ve. Vsekakor je pn dobil v Sin- Singu dobro |iodlago z:i . Itoiloee življenje. Beoi?ra«tu h* vrši konferenca balkan-ke aveze. tire z;i [vprašanje: komu naj >e pri-Idružijo liaikaiixke države — «•«* -|t|o|l V* — .... I. -, . »> 1 1 . Aelili'ljl all Z.'lVeZlllKom * /ele nt-«» veet - , i . i . sieer o-tati juevtralne, pa se '»Q» želja lic Ik> vre-iiičila. To i bi ne bilo v interesu Nemčije _ in tudi v iutersu zavezniku j no. T«»«la zto ^ to|Nivi, >kn>ali Hitlerja > prošnjami in proti--ti inlvrniti imI njegovih na nieuov. Hitler pa slučajno ne 1 »ožila take trovoriee. Stari ignilki >e je približala Za' •l*»lga |M. v«I j» , ... 1 -- - • :......- • ......... - Ziiduja ura. l>uln>viiiku. ki jo sc,lt>ee v Travmku .nlredt o.|hol,rim večji ^ bili zra-jj, ^ j, r,kla: da /,,b,o ^ ...»krat pre^eeta ki la>l«ni. tem bolj,, j, bib, Bi| \ - , , psihiatra. Ko -ta hotela |ist-»»a ;e .|elo. . « . , - ,- NA.J SE OGLASI PETER MESTEK, farmer, ki je nekdaj živel v DE RUJ-TER, Madison County, država New York. Pri nas ima pi-snio svojega nečaka Franceta Medena iz Ljubljane. — Glas Naroda, !il6 W. 18th St., New York, N. Y. 3x O y "GLAS naroda I n w > 1 H, liiatra starko obiskati. i»a je izginila brez olt>zen ledvic je pa mučila V BOLEZNI SO USTVARJALI. ki so celo trdili, da dokazuje obseg možganov in torej tuli velikost glave izredne duševno sti, odnosno genialnost človečka. Motlema veila je prišla ■pogosto do dognanj, ob katerih moramo strmeti in t"ko -e je tudi spremenilo naziran je gletle genialm^ti. Tvorno du- 'Tgnaca Loyola t'a Ivi na. J«1 ter Lutra 111 Listnica uredništva. IŠČEM GOSPODINJO Slovenko, |iošteiio, dobrega i srca, za hišna opravila. Katero veseli prijeten dom, naj piše na naslov: ,losepb Mumiek, Berwrvn, Illinois. (-»x) | South Highland Avenue,j B. Stergar, Oaksville, N. Y. — \'aročib> za knjige smo prejeli. Tako hitro, ko jih dobimo jili Imuiio )>oslaIi. V par dneh jih zopet pričakujemo. Knjigarna (r. N SKKDI.^K ZA SI.OVKNSKK KOMM.K VI-SKE IM^I^K. IHAitr s» iviiik. J. MAKSICH, INC. I6.{ W. 42 StrrH Nor York f ■ Irugo pa lahko sami piv-o«li-te. Mu>-olini je v stiski. Hitlerju je obljubil zvestobo, l>olj-e vikom je pa napovedal liorbo do skrajnosti. Hitler se je zve zal z boljševiki; Mussoliniju pa to zvezo )>apež prepoveduje. tVtudi bi moirtiče rad, pa-|H'žu ne more kljubovati. Teu.t bi mu italijanski narod ne dovolili po«I nobenim {Hnrojem. l redništvo ima na razpolago še nekaj Slovcn-ko-Ameri-kauskih Koledarjev za li»4«'. te ga š<* nimate, naročite en izvod še danes. Pošljete lahko znamke ]m> 'J oz. .'i cente, ( c je Vam Ik»Ij priročno, pa lahko pošljete v gotovini — dva kvodra, dobro zavitih !v ko ve rt i. Koledar je izdan \ |hhI(k>-ro lista in želeti je, da bi rojaki uredništvo v tem podpirali. Tistemu rojaku iz Kauade, ki mi je poslal petintrideset kitic dolgo |H*sem, naznanim, da |iesmi ue morem priobčiti, ker bi čitateljev ne zanimala. Vsekakor pa občudujem dobro voljo iu vztrajnost. Kajti skladati ]»e-nii v tem ča>u, ni malenkost. Pariški uioilni .-aloni, ki v>a-ko leto izdajo seznam "desetili najlepše oblečenih žensk 11.1 svetu", so tudi letos izdali ta seznam, ki vsebuje tudi ženo bivšega angleškega ' kralja, vojvodinjo Windsorsko iu dve drugi Anierikaitki. Teli deset žensk )H>troši 11a leto dvesto tisoč dolarjev za svoje obleke in milijon dolarjev za >vojc dragulje. Meseca febraarja Ihj proslavljala Amerika s p o m iu dveh velikih mož — Lincolna in Washiagtona. Prvi je bil rojen 12. drugi pa '22. februarja. Tej dvojici se bo v zgodovini pridružil še tretji mož, ki je bil rojen nekaj dni prej, namreč 30. januarja. 4MCmJL: *&HOBX"-Netr Totf Monday, February 5, I 940 SLOVEITB (YUGOSLAV) DAILY rati De prioMoje-n ieirtkovo številko naj bodo v ' * mdo zjutraj. Vesti iz slovenskih naselbin SNOC\ PA DA V' JE SLANCA PADLA Dopisi so lunt i(diw dubrud^lir« ktr .uiiimJ« vse iia^e rita tel je in se ž njimi uši rojaki talja-rekor med seboj pogovarjaj«. MIAMI, Fla. — Kakor j* bilo prve 4 ledne našega tukajšnjega bivanja lepo zeleno in cvetoče, solnčno iu gorko, tako je dauets vse od slane u-venelo iu opustošeno. Re& žalosten pogled na vrtove krog iii> iu na Bavfrout paril ki je pred 2 tedni nudil krasen pogled na bogato cvetoče grme vsakovrstnih cvetlic, na ponosne palme in lepe vrtnice in — danes ? Vse je, kakor da bi »e .-pokorno klanjalo, meneč, da je prehitro izšlo iz povojev narave. Ker je mraz prišel nepričakovano, je bilo presenečenje toliko večje. Vse zimske obleke in suknje, kakor tudi poestelj-na odeja je bila že pospravljena po prodajalnah, v oknih se je videlo razpoloženo samo poletne moderne, in pa kopalne obleke ter reči, ki spadajo v poletno sezono« Kar čez noč se je pa ivsc iz-premeuilo.Ko je mraz pritisnil so bila okna polna sukenj, kožuhov in vse vrste posteljne odeje. Naval na prodajalne je bi živahen, ker največ turistov je prišlo sem brez zimskih o-lilek. \>e j<» drvelo m kupit i>o-trebue reči. Prodajalci so pa hitro izkoristili ta .slučaj 4u' cene so poskočile po 50 in tudi 7."i odstotkov višje pri nekaterih oblekah. Včeraj >ein govorila z enim dekletom, ki je n službena v prodajalni posteljnih odej, kjer sem tudi jaz prvi teden kupi-la eno odejo za vsak slučaj, ko smo hodili se kopat na Beaeh. Rekla mi je, da so popolnoma vse prodali, karkoli so imeli gorkega v zalogi, in 50 odstotkov dražje kakor pred enim mesecem. llišo tukaj uiinajo nobene kurjave, zato je bilo pri 38 in pa 34 stopinjah prav mrzlo >v hišah, skoro bolj kot zunaj. Tudi šolo in cerkve nimajo kurjave, zato >o bile dva tedna šole zaprte, samo na pošti je bilo gorko. Tam smo hodili tiste dni, da smo si malo ogreli, pa tudi tam so hranili na drvah, ker je cena poskočila od na $15. kord. Xeverjetno, pa resnično je, ker v celi Miami je samo en kraj, kjer prodajajo premog in še tam so ga dali saino za urade, kar so ga imeli. Zato pa >o bili ljudje primorani kupiti drva, katerih cona je rastla z vsakim dnem 'višje in •višje. Ni potrebno posebej omenjati, da smo tudi mi malo postrani gledali, kaj bo iz tega. Imeli smo že pospravljene naše reči, da, a ko ne bo bolje, gremo domov, vsaj bomo imeli gorko v hiši. Na stotine 'judi je odšlo, eni domov, drugi na kubansko otočje v Havano, prišli pa so zopet tudi drugi, misleč, da je tukaj bolje, tako da je tukaj v Miami \ približno nad 100,000 turistov še vedno. Danes 29. januarja, pa je zopet kratsTio vrane; upamo, da bomo zopet ogreli naše od mraza odrevenele ude. iPri>rčne pozdrave vsem sorodnikom, prijateljem in či-tateljem Glasa Naroda. Mr in Mrs. Alex Premru. SMRTNA KOSA V soboto popoldne je nena dno, za krvavenjem na možganih, preminula Mary Simon-čič, doina iz Leskovca pri Krškem. Dan pred svojo smrtjo je obhajala svoj 41. rojstni dan, dan po svoji smrti pa je imela biti krstna botra. Na mrtvaškem odru leži na svojem domu 239 Sackett St., Brooklyn, N. Y. Pokopana bo jutri, v .torek popoldne ob 2 iz hiše žalosti na pokopališče St. John's. Tu zapušča poleg moža in sina še brata Johna in sestro Amalijo, omoženo Oliver, v starem kraju pa mater, brate in sestre in Teč sorodnikov. Naj ji bo lahko ameriška zemlja! Njenim sorodnikom naše sožalje. - r s potopljenih ladij Tudi v tej vojni se potrjuje izkušnja prejšnje vojne, nam-roč da se od treh f>odmoriiic, ki (Kfplovejo na pohod, dve lie vrneta več. In če se kakšna IKulmornica potopi, tedaj je večinoma tudi usoda njenega moštva zapečatena. |Sicer ro hrodovma poveljstva vsega sveta trudijo nu vse načine, da bi v takšnih primerih rešila vsaj j>oskuse so ftosposili .odkar se jo v preteklem poletju zapore,lomni potopile tri najmodernejše j>od-mornice: ameriška, angleška in francoska, pri čemer se jo iz ameriške podmornice rešila polovica posadke, iz angleške sum o štiri o>ebe, iz francoske Ne n k-i pa imajo tudi reševalni Mplav. ki se je v plitkojših vodah doibro obncHol. Ta -splav sestoji iz mase, ki je napolnjo na s kemikalijami. V dotiku z morsko vodo ne te kemikalije spremenijo v piin in ta plin požene splav na površje. Možje, ki dos|K*jo na površje, se tam lahko vzdrže na splavu, a v njeni imajo tudi železno zalogo živeža ter pitne vode in M gnal no pištolo, da prikličejo pomoč. (Podmornice -ku-ajo zgr: di-ti tudi tako, da bi mogli - jm>-vr>ja pognati vanje svežega zraka in izčrpati iz njih jm>-raliljoni zrak. V ta namen dobi zunanji plašč podmornice ventilr.e vijake, na katere po- pa nobena. Tisti, ki so se re- tapljači lahko pritrdijo cevi za šili. so -o morali za to zaliva-[dovajanje zraka. Preden pa liti rešilnemu valju, ki -a spu- namestijo takšno cev. utegnejo stijo iz podmornice in pripla- j zlasti v vojnem času izgubiti va i>otein z rešenci na povičjeJ'toliko časa, da so posadka.za-Pri tem pa se lahko zgodi, dti'duSi. Nov angleški izum prod-vderc v podmornico toliko vo- stavija zato dolgo cev, ki jo iz de, da ostanek posadko u t o-, podmornico same lahko pože-ne, kakor so je to zgodilo z'nejo na povnšino. Zgornji ko-angleško podmornico. | nec cevi moli potem kakšen ;odo, in ostane tam dokler ni>o telo- pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesf jivo po dnevnem kur«. V ITALIJO $ 5.90 .... .....Lir 100 ii.5o .;........" 200 17.00 .......... " 300 28.00 .......... " 500 55.00 .......... •» 1000 'Najpopolnejšo reševalno na-1 meter iz vc pravo je izdelala, kakor vse, toliko eaisa, kaže. italijanska vojna morna- foiuske in signalne boje prikli-rica. Znana je pod imenom Gerolamijev valj. To je velika, jeklena posoda, ki gre vanjo šest oseb. Valj zavzame si-jnostjo in to teiUbolj. ker ne o-eer velik del podmornice in je branja samo |x>sadke toliko v. vojaškega stališča neprakti-časa živo. dokler ima kaj žive- calo pomoč. V strokovnih krogih so ta v bistvu preprosti izum sprejeli z veliko |»ozor- KEH SB GENI SBDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE ČRNE PODVRŽENE OPRKUIMBI GORI AJLI DOI4 NUJNA NAKAZILA IZVRfcU-ftJKUO PO CABLE LJETTBB ZA PRISTOJBIN* »1— 1 "I H'l'l Hi I ■ . SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUBEAC) n« W. IMA ff, NSW * »•en, tenia za reševanje človečkih življenj je pač najboljša naprava. Čim so osebe, ki naj Ke rešijo, v valju zavzele svoj prostor, ga iz podmornice "izstrelijo". S svojim lastnim vagonom gre na površje, a pri tem ostane s podmornico zvezan po jekleni vrvi. Zgoraj »prevzame rošenoo rešiltia ladja, cilinder «am pa potegnejo z motorno silo zopet v podmornico. Potom »topi naidnljnih «eM oseb vanj, itd., dokler se no rešijo peč visi. Imajo tudi manjše Gerolamijeve valje, ki prevažajo samo po eno osc-8>o. Ti delujejo .seveda počasneje a si ž njimi na podmornici prihranijo dosti prostora. To rešilno napravo dopolnjujejo ai-gnalne boje in telefonska 1>oja, ki se dvignejo na po-vnšjo. Nemiške reševalno naprave, ■ki so pa doslej niso piav dobro obnesli, so bintvenO preprostejše. Predstavljajo samo nekakšna "pljuča*' za vsakega moža posanfke; velike maske. s skobami za nos in tank iz kisikom, ki ga dihalna cev vodi do ust. Ce se je podmornica potopila malo globlje, je rešitev s to napravo izključena, ker vodni pritisk takoj ubije vsakega moža. Razen tega je tu .še nevarnost, da vdore v podmornico voda, čim se kakšen mož dvigne iz nje. ža temveč ker more |M>d nekimi okoliščinami spraviti tudi toliko zraka v podmornico, da txjsia-ne ta spot sj)osohna za manevriranje in se dvigne stilna na površje. Pri poskusih. 1vi tso jih delali s to napravo pred začetkom vojno, in ko jih morali prekiniti, se je vsekako dofbro izkazala. GESTA GABBO AMS&IČANKA. Oretta Garbo se je zdaj defi-nitivno poslovila od Evropo. Slavna Svedinja je zaprosila za ameriško državljai^tvo in izjavila, i Vrh jo, fara' Kapela na Štajerskem, ja-| nuarja umrl njegov bratranec j Ivan L*rek, star 83 let. * m m u knjiga, ki Vas bo O MORSKI VOLK. Spisal Jack London.« (32S strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pi satelja, ki je pisal svoje romane naj-i več po svojih plastnih doživljajih.( Roman je zanimiv od prve do zadnje! strani Čitatelj ga ne bo odložil, do klor ga ne bo prečital do konca. WW ** M M ®(Vna .. $1.2.31 ^OPOMBA: Knjige označene z soj rj v platnu vezane. ^ zanimala! (■OKNJO KNJH.O LAHKO naroČite pri: dve hčeri. Pokojni je bil skr- venci Bil je član dr. sv. A loj j KNJIGARNI SLOATNIC PUBUSHING CO. zija st. 18 JSKJ. in dr. Trd-j 2j6 WEST 18th STREET NEW YORR, N. V. njava št. 10 SNPJ. Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polha*-« — Domen. — Dva prijatelja. IT. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrhnn Smukova zenitov. — K!ošterski iolnir — Grad Ro-jinje. — Golirta- m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. VI. ZVEZEK: Dr. Zol>er. — Tugomer. VTI. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pina tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Prav.*« bratoma. Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tateubah. — B<.jim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Se*t parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženi te v iz uevoščljivosti. — opomini starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK- Roknvnjači. — Kako je Kutarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 10 zvezkov...$10 Ivan Pregelj: Izbran Spisi STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani. Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko p«i Pisatelj je posegel v dobo, ko ss je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opi-saL Bomanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena $1^0 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani. V tem III. zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico tema delu tvori že pred leti napisana večerniŠka zgodba o mladostnih letih Glavarjevih^ dopolnil je to mladostno sliko s Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, as njegovem gradu Lanšprežn, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja ?ama. Cena $1.50 _ VAŠA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K. DRU mmvm mmm- musmA potrebv hem sopeloyanm ne samq §yom cl anov? dtemvec splošne slovenske m vNom Monday, February 5, I 940 ANGLEŠKA 2ENA V VOJNI Spisal L. GANGHOFEB; za "Glas Naroda" priredil X X. ■== SI "Seveda, tezkegu tlela si vajen," je menil zdravnik. Tvoja kovaška kladiva ne prene-ejo lenobe. Neuelioma niona*-jo udrihali." V četrtek je dovolil zdravnik bolniku vstati za pičlo uro. Ti.sta pičla ura se je pa nrztes^nila na ves dan. Sam je Sel v kuhin jo jk> jed ter dekli nsicepil velik kup trsk. Delo mu je šlo težko izpod rok in roke so se mu tresla; dekla je rekla: Kaj imaš svetega Vida plee?" iVen ni mogel, kajti zneba je lilo k«akor iz škafa. i Stari Valdhofer je stal ob oknu ter »se oziral po travnikih, ki so to pomlad dva tedna prej ozeleneli. •"Letos pa bo trave," se je smehljal in je bil dobre volje. V soboto pa ->e je hudo razjezil, kajti hlapci, ki so prišli z gore, so nm povedali: "Roman vas lej>o pozdravlja in pravi, da bo preko nedelje gori ost a L P''avi, da je utrujen in da bi se rad pošteno iiHSpO«!." "Ali je znorel f" je divjal Starec. "Doma bi se vendar t!<«ti ln)ljše odpočil. In na cvetno nedeljo bo mašo zamudil, l.o kaj mu je, fantu, le kaj inu je? Z Julko sta vendar pmbotal-a1. IFm. nekaj mu mora biti." Če bi na cvetno nedeljo tako ne lilo, bi se župan ne ustraši triurne hoje in bi se prav gotovo odpravil v goro. Toda i udi doma je nekaj doživel. Tisto deževno cvetno nedeljo f-e je prepričal, kaj zmore ljubezen. Stoječ ob oknu je opazil na cesti rdeč dežnik, sličen o-gromni gobi. ki se je pomikal proti hiši. I^pod dežnika se ni videlo drugega kot rapodrecano krilce ter dvoje belih ,naglo M' premikajočih nogavic. ' •"Za božjo voljo. .Tulka!" se ni mogel prečuditi Valdhofer ;n pkmil v vežo. "Kaj je pa tebe prineslo v takem vremenu ?" Smeje m- j«> Julka zaprla dežnik, ga postavila v kot in si Z2tč<*!a otnsati krilo. 4tA!i je ltomnu bolan, da s<- nič ne prikeže?" Ko ji je župan pove«lal. kaj je »poročil sin iz drvarske bajte. se ji je okrogel obraz podaljšal. i Iz ne na* 1 a je vpraša Valdlieferja nekaj, kar ni bilo z Romanom v nol»eni zvezi: Hi\\\ je Peter še bok«?" t 4*Preeej dobro fc jo že )>opravil." "Ali tihi ^e »d režejo!" 4,J)ekleta že ves teden ni pri njoin. »Ia* včasi pride malo pvgledal." 1 Julka se je oddahnila. "Tj -i pa re* lobiega srea.'* jo je pohvalil Valdhofer. 4iSp»pi v s(»lm). tV^ kave si- li bo gotovo |»rileg'a." Ko j«* dekla kuhala kavo, bilo .slišati iz >ob«» prijazno čebljanje deklet« in -meh starega Valdhoferja. Celo uro sta se izgovarjala. Ker jo dvž nekoliko ponehal, se je dekle odpravilo k odhodu. Spodvezala -i je krilo in ko sta stopila V vežo, je rekel Valdhofer. "Kar veselje je te pogledati in poslu*::*i, dekle. I,c od kje si se vzela? Roman jc laliko srečen, ker te bo dobil. In tudi meni se re bo >*nilx> godi'o pri tebi, to veni." ' "Oče, vsega bor-t«' imeli dovolj," ga jc pogledala in se voselo nasmehnila. "Torej ostane, kot sv>1;i opravila spraševanje, se: bom pravil s fantom k notarju." Ba^ j<< hotela Julka razpr«-ti dežnik, ko jc opazila na cesti I* to z dobflo volneno ruto preko gave in ramen. Poteze Ju 1 inega obraza so s«- |H»o-trile in v njenih sicer krotkih očeli s<> je zablihkal srd. Povesila je dežnik ter vzkliknila: "Oh, oče. robec sem pozafbila v s=obi." "M'akcj, bom jaz >kočiI ponj," je dejal starec in stopjil v -ol»o. "Na kanajK'ju je. ali pa za mizo." Beta je dospela do praga.. . ",I)aber večer," je rekla poltiho in čakala, kdaj ji boj napravila Julka prostor. 4 Toda Julka se ni ganila. Oblastno stoječ na pragu, jej p«gleea." » ''Ga že imam, oče. V žejni sem ga našla." '.V j pragu sta se še nato pogovorila in starec se je poslovil gnicjr: 44Dekle, v tebi vse trepeče samega veselja.** 4'Seveda rem vesela!" *4('< • ret o. Do takrat bo že končano spraševanje.' Spraševanja bo konec že v četrtek zvečer.** I '"Zato se pa tem bolj veselim velike solbote. . Pravo ve telje mora imeti za nekaj časa za razmah. Pozdravljeni,' rče! Tn Romana pnsdrcvite. Kklove, če kaj dobro spi tam got i!" ^ ( Mbrzela j«- kot srna. Valdhofer se je ozrl proti v meglo zaviti »n goram. "Kij, fant, da kaj takega zamudi«! O ti teliček!" (Nadaljevanje prihodnjič.) Trinajsti spisek angleških letalskih izgub vsHmje tu. N ime neke žene. ki j«« bila p«»-k?»pana z vojaškimi častmi. Ta žena je bila kuharkn, prideljena neki letalski cdinici, umrla 1k» je v l»olnici za pljučnic««. Vojaške časti o priliki pogreba so ji bile izkaanne zato, ker je bila članica pomožne že nt ke organizacije. Na Angleškem je namreč žena v večji meri, katkor v drugih bojujočih državah vključena v vojaško Kratka Dnevna Zgodba Rl 1H>LK DOSTAL: RAZBOJNIKI V NAŠIH KRAJIH NEKDAJ (Nadaljevanje.) 'Drugič je ob perložuosti, kadar je četerti grudna po zimi __________. „„ . v ^amneki V'jet, inu lesem pe- organizaci j o!' " To"je v^kako^i,UI1 h\]>1><} »x>ti b!i/'u Cernur' ,,a čudno v drŽavi, ki je v svojem 1H't>st, ***** iUn ,,,nSa- Wj,tir:1 temelju pro1irojc*ka in v nor-luninih prilik h noče ničemur slišati o splošni vojaški dolžnosti. Žene delujejo v kopni vojski v zračnem brodovju in v pomorski službi kot pomožne moči vsako vrste. Na teh mestih nadomeščajo može kot kulKiri-ce, šoferke. pisarniško urad- inio e. sklanMščrice. itd. Za prosti cesti dva moža, katira sta ga pelala kakor cesarske straže, to je tobak irskega aufs-harja Anžeta Dei I, inu turnod-ga gefraita Antona Tomac, z enim per sebi skritim št i letom tako hitro i mi neprevidane presunil, da je Deil za od Klo-tf niča rja projet i m ponesreči smertnim l»odeem inu potle za enim v želodec, dosežločim zares smertnim vboden jem še taisti dan življenje sklenil, ge-frait Tonec pa v malo dneli tudi na svoji per.ieti ra^i vme- ie na I Žt* na' zračno obranvbo jih urxwablja-io tudi pri poseJmih tehničnih delih v tovarnah in nedavno vel. je bilo določeno, dri nekatere "'Zavolo tiga ziulniga izurjene letnike lahko tu«U vo-1 dijo bombnik«' iz tovarn« določene letal, ke baze. v vojni službi ima iste ]>ravic»' in i^te dolžnosti, kakor nieni moški i«iv;iri-i. Ima p«»sel»no nnif«»niio, k«'!" pri se ne ude]«>-žuje bojev, in ludi ! e služi na bojnih hidjah. j«' ohranila kot bistv« ni prilastek svojega /.čustva krilo. S tem -e njena privlačn«»->t povi-al* , zla' li ker se niinV ne upa v armail1-Tiein j ki v*'ljn prefM"»vedat i ut>o-rnlK) oudra T■ i -minke. Xnj f?t:»rejšji žt fi-ka obrambn^i or-gniiiza«ij:1 ;«• "l\nilje\>k.M ženska pomer^ka rezerva** doč*!i» na prosti «'«*>ti inu iiimI stražami ker so prebivalci «»b teh cestah ld«|»erneseniga dvojiga vuior-. ptMft|>irali zločince. Nato je jenja ima hudodelnik Klobu- imiršal Mi.iriiiont i»lal dne 24. čar p<> nameri za ctsarsko sol- marea 1«S10 |msel>en ukaz na dašino narejenih |>ostav pelan.vs«' občine. 01»čine ob teh ce-biti k galgam. inu tamkaj z o-1: tali r^o odgovorne za vse bla-bešanjem «wl živlenja k smerti go, ki se s .silo odvzema poti jan. To i«' hu«lo«!fInikn k ]>otnikoin ter jim mora po-njoga del vredninwu ]x»korje- vrniti od oln*in. o«lško .. , , . .. . ' , " , , .. st v o ali umor se 1k> zaprlo v ni avstrijska v bela doma a ni»-i - ■ _ n i . i ...... 'občim, kjer se le to zgotlilo, nrigala za varnost zivljeiijn mi , . - .. .., . w .. _ dvojno število oln-anov, koli- imetja svo.ph «h-zav!janoV. ^ U]o lnikov Q ste na Kranjskem so bde zelo ih 1imrjenni. bo(lo nevarne zlasti v dolu frnn- * - -i i i-i * . ... . , . «na tržaškem gradu toliko časa, coskih vojn. r«»lpc rokovnri-1 , , , i , . . ... . 1 . .. .. : [dokler ne «loi»e zločincev v cev, obstoječih iz vojasktli he-l , ^ v. __ J . , . . » *i>e-t: /.[o« ince oo so«lilo vojno guneev .novincev, ki ni-o lio-i' i ♦ i - i i i .. . . * , .. ^ sc^lix-e ter jili ohesalo oh glav- tel, na vojno, razmli zlo.-mce^^. ^ vho(lu v ^ no .n potepuhov, tatov in tihotapi. Jolo<,on Pn.bivalci jih me-ve-1000 bil tiskan v slovenskem in itali-ian^kem jeziku, v vsaki župni-il okli can s pri žilice tri nedelje zapored in nabit na cerk- ... . .. vena vrata. To ie sieer mnogo sv04.l1 -ponu 11:h vomfar pa inVl Pran. »o/i ra^bojnišiva v naših kra-iih nNo mogli popolnoma za t *"e t • . !»rej ILUVU1 (TUIKIBLAT) fftSLf ta 1810 posebno vojno sodišči? IhhI pret^cH^t voiii barona Rouse I le. Že i>ti dan ob treh popoldne so bili ustreljeni za pokopališkim zidom pri sv. Krištofu ob navzočnosti velikanske množice radovednežev, fttiriindvaj-ct kmetov s«* je odtegnilo libsodbi z begom čez mejo. Sodba in njena izvršitev je bila nato natisnjena v 000 izvodih v francoskem, slovenskem in nemškem jeziku ter defjena med ljudi. Slovenski prevod je oskrbel Valentin Vodnik. fTudi j>0 odhodu Francozov avstrijska vlada še dolgo ča-a ni mogla popolnoma zatretF roko\-njačev in razbojnikov. Take razmere so trajale v^o prvo polovico 19. stoletja. *h1-ko«ler se niso 7. ustanovitvijo orožništva leta 1850 izdatno zboljšale in nre«lile. cev so se skrivale po gozdovih , , . t»* . v... , . , . v. • , ibo«lo mora 1 streziti sest ... p.ral,, zlast. na OoroHjsk...,, I -o tn|n)a Zlrim,j„ 2 ........i ij,.na i„ ,l,kl,t. fx '".u .TT " • ' S" "'v':" i.mra ohnnn p'afati 100. Ubali H. jih za vs, policlnui' , !i,tv"'". '". C"'"-1' A !frankov T,, nk™ i, bi i • .. . ! im doba in nemirni easi so lun .- , naloge civ ne o4»rand>e, tako • - -iti - , . ,, . rokovn)a«-eni v prid. lake raz- na ima voja>k*a oblast za pri-» ^ im - i i - p „ . . . 1 ' mero so bile >e v dobi tran- iner znicii: i r.aimdov i»n roki i. .. i •• ,f - . .... . . • 1. .. Icfsske revoluci |e., Maival M »r- o<111<*no izui u no orgaiuzaci to.!. .1 „ -i- i -i . , , .. . • ! morit, govern«'!* ilirskih pro- ( elo v prostovoljnem gasilstvu Ivjne pj-,. v so zastopane žene in za kmetij-' -ka drl'! je bila u-tvarjena i»o-sclina "Žen-ka kmetijska armada." prometu y.c-ne zapos* vojne k« vozove. lzv«-ž!»ali >o jili tu !i v.u \r;i Š,,f,.r>ka d»'': . tako da je bila 4M*omožii: ženska koi. j znajo ludi «>'» zatemnitvah lii-na vo}-k i" ustanovljena tro in bi-v. t -/.av i/.menjati v s<'pt«'Tobr>l;: krizi let:i 1 l-:o'< ši' mlajš.i iv«'l jstvo nad ženskimi |M»možninii četami ima kraljica. A' civilni ohramlbi j«- najuglednejša 44 Prostovoljna ž«*n-sk:i pomožna služba**. 1'stano-vljena je bila maja leta 1938. Tl<'"ve za tovorne: n- i n •• it t - ?- dih. koliko jim bi»d«> plačali, v«'č ;ili manj. ka^or -o bili jiač ireoviti. < j<- pa kdo lmtel takega davka ooro-titi. p« {dovali in opu-to-i 1 i ^n mu razbojniki njegovo p«rss«'st vo. Mo ija dolžnost je bila. »!a zlo ot:;r ne opravi, kakor se je že ]>opr«'j večkrat zgmlilo.** Francozi s«> takoj skrbeli za to, da iztrebijo in očistijo dolenjske in notranjske gozdove razi Mejnikov. Toda k meje -o jih sprva rami prikrivali. k«ir so se bali nitiščevanii. Fran- KRUH IN STRUP PROTI SLABOKRVNOSTI. Na univ r/.i držav«* Ma elins«'tj,- mi ugotovili, da i» o«lstotkov otrok in 7<> odstotkov žen>k >l;.bokrvnili za rail i slabe juehrane. To je mnogo več, nego se navadno mi-li. Z«lravniki na univerzi .-e pa niso zadovoljili samo s to ugotovitvijo. temveč fo jeli iskati sredstva, kako bi so borili proti skiil>okrvnosti. Po dolgih poskusih so prišli na to. da sta najboljše zdravilo kruh in sirup, ki je v njem največ žele- coske oblasti ro s posebnimi o- za. Knili in sirup sta mnogo boljša o«I Trojanami. Tu so bili ubiti generalni a.ljntant mar-šahi Marmonta. kupitan Bois-sar. njegov tajnik in tolmač Vernazz ter še več francoskih oficirjev in vojakov. Vseh krivcev j«4 bi o r»."i. Bili so na-hujskani o«l sodnikU) Fran Baron Trenk (Gjuro Paadurlr) Korejakm Brata, trtica ii misiJonov o Koreji (Josef SpillmuD) 21. Mesija ,Ur. Jeglič) 22. Mladini Srcem. [h > vesli Ta Uiladlno (Knavor ilefikol 24. Maron, krščanski deček s Uba 11. 12. iS. 19. VELIKA RAZSTRELBA V MUNICUSKI TOVARNI V NEW JERSEY 9 J'ri veliki eksploziji v munieijski tovarni l>u Pont de Nemours v Gibson, N. J., sta dva delfjvea bila ubita, trije pa so bili poškodovani. Eksplozijo je bilo slišati preko 20 milj dalee. •8. Ob M-Letniri dr. Janeza Ev. Kreka 29. 1'ariiki Zlatar 39. Patna, Povest U Irske Junafike dobe <11. Ked^rer* 31. Pmbrrki Is Koi* »Ivan Albreht) 32. Popotniki, novele in črtice (Milan PugelJ) 33. Požiralec 34. Pravljice (H. Major> 'ii. Pravljice In pripovedke za mladino (S. Kušutmkt 36. Povesti in Slike < Ksaver Mesko) 38. Praski Judek (Josip Volci Preganjanje Indijanskih misijonarjev iJmef SpiUuiaLl 45. Revolurija na Porlucalskem 46. Sisto s Šesto (H. Federer) 48. Spisi Krištofa Amida 49. Študent naj bo (8. OTnigar> 51. Suneški Invalid (S. Ku6utnlk» 56. Volk Spokornik in driiRO povesti za mlaaino ( Ksaver MeAko) 57. Vojni mir ali I -»caiistvo in ki>» (Josip Ogrlnec fd. Zbrani spisi za mladino IIIngellHTt Canelj •L Zbirka narodnih pripovedk ta mladino (J. l'laolnsklt 62. Zlatokopl (Jf SplUman) (Vezava nrkaterih knjle je od leta nja nekoliko izkaiena.) A ko ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR I Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST ISth STREET NEW YORK