UDK 81'255:791=111=163.6
Janko Trupej
Jurklošter
STRATEGIJE ZA PODNASLOVNO PREVAJANJE PROFANOSTI V SLOVENŠČINO
Pričujoči prispevek na podlagi analize dvajsetih filmov obravnava strategije za podna-slovno prevajanje profanega jezika slovenščino. Obravnavani so vsi primeri profanosti v posameznem filmu; ugotovljeno je, v kolikšni meri je profanost v podnapisih ohranjena oz. kako pogosto nima ustreznice. Za prvo kategorijo je bil sestavljen glosar vseh profanih prevodnih rešitev, medtem ko so slednji primeri kategorizirani glede na uporabljeno strategijo za izogibanje profanosti: izpust, modulacija registra, substitucija z zamikom, radikalna sprememba pomena. Nadalje je obravnavano, v kolikšni meri profanost ni ohranjena iz objektivnih razlogov in kolikšen je delež cenzure, s pomočjo primerov pa so nato ponazorjene tudi nekatere glavne značilnosti slovenskih strategij za podnaslovno prevajanje profanosti.
Ključne besede: podnaslavljanje, profanost, prevajalske strategije, premiki, cenzura
Based on the analysis of twenty films, the article addresses strategies for translating profanities into Slovenian in subtitling. All examples of profanity in each film were examined. It was determined to what extent profanity was preserved in the subtitles and how often it had no equivalent. A glossary of all profane translations was made for the former category, while the latter examples were categorized according to the strategy for avoiding profanity that was used: deletion, modulation of register, substitution with a pronoun, radical change of meaning. Furthermore, it was determined how often profanity was not preserved for objective reasons and how often censorship occurred. Some main characteristics of Slovenian strategies for subtitling profane language are also illustrated with the help of examples.
Key words: subtitling, profanity, translation strategies, shifts, censorship
0 Uvod
Profano govorjenje je v SSKJ opredeljeno kot »nespodobno, neprimerno« govorjenje, torej lahko pod okrilje izraza profanost prištevamo vulgarizme, kletvice, psovke, žaljivke, blasfemijo, obscenost itd. Bernard Nežmah navaja, da uporabo profanosti nekateri dojemajo kot »znamenje človeške slabosti« (1997: 7), medtem ko Ruth Wajnryb žaljenje in psovanje označi za »simbolično verbalno nasilje« (2005: 194), ki pa lahko privede tudi do fizičnega nasilja (prav tam: 143; prim. Nežmah 1997: 81; Hughes 1998: 6).' Zaradi tovrstnih nazorov so literarna dela, ki vsebujejo profan diskurz, marsikdaj deležna neodobravanja in podvržena cenzuri (Hughes 1998: 3; Wajnryb 2005: 244). Prevodi niso izjema; prevajalci2 so se skozi zgodovino pogosto odločali za »spreminjanje napisanega, če je grozilo, da bo izvirnik kje trčil
' Če na seznamu literature ni navedeno drugače, je tujejezične citate prevedel avtor prispevka.
2 Moški spol je v celotnem besedilu uporabljen generično in se nanaša tako na moške kot na ženske.
ob bralsko občutljivost« (Movrin 2010: 109).3 To velja tudi za številne slovenske prevode (gl. npr. Onič 2003: 400; Zlatnar Moe 2004: 223; Čerče 2012: 189; Trupej 2014b: 94-103); v slovenskem prostoru se je tako od izobraženske kot od poljudne literature tradicionalno pričakovala visoka raven jezika (Hladnik 1983: 61).
Izogibanje potencialno nesprejemljivim prvinam jezika je značilno tudi za slovensko podnaslovno prevajanje: Dušanka Zabukovec (cit. v Fekonja 2012: 37), ki je do nedavnega vodila oddelek za prevajanje in lektoriranje na Televiziji Slovenija, navaja, da prevajalcev ni spodbujala k ohranjanju vsake nespodobne besede, saj naj bi nizka raven jezika motila gledalce, (samo)cenzura profanosti v podnapisih pa je bila ravno tako ugotovljena pri filmih, ki so izšli pri različnih komercialnih distributerjih (gl. Trupej 2014a: 41-48). V pričujočem prispevku zato na podlagi analize 20 filmov posnetih v angleškem jeziku obravnavamo vprašanje, kakšne strategije slovenski prevajalci podnapisov uporabljajo za izogibanje potencialno spornim prvinam izvirnega diskurza in katere prevodne rešitve so najpogosteje uporabljene za posamezne izraze oz. fraze, kadar je profanost v podnapisih ohranjena.4 Pri analizi se opiramo na osnovne koncepte metodologije, ki jo je Kitty van Lueven-Zwart (1989, 1990) sicer razvila za analiziranje književnih prevodov, vendar so relevantni tudi za našo raziskavo. Na podlagi mikrostrukturne primerjave izvirnega diskurza in slovenskih podnapisov ugotavljamo, kolikokrat je bila izvirna profanost ohranjena in kolikokrat je prišlo do premikov,^ ki jih razvrstimo v ustrezne kategorije. Pri analizi upoštevamo dejstvo, da podnaslavljanje predstavlja specifično obliko prevajanja, za katero veljajo določene prostorsko-časovne omejitve (gl. Karami-troglou 1997; prim. Zabukovec 2010). Kadar profanost ni ohranjena iz objektivnih razlogov,6 to obravnavamo kot posebno kategorijo, v nasprotnem primeru pa kot cenzuro. Na koncu se dotaknemo tudi vprašanja potencialnih vplivov mikrostruk-turnih premikov na makrostrukturno raven diskurza oz. na gledalčevo dojemanje posameznega filma.
3	Cenzuro profanosti zasledimo celo v prevodih religioznih in kanoniziranih besedil. Erazem Rotterdamski (1466-1536) je npr. zapisal, da je pri prevajanju Biblije »spremenil, kar je rečeno preveč barbarsko« ([1518] 2010: 222), medtem ko klasicistični prevajalec Nicolas Perrot d'Ablancourt (1606-1664) navaja, da je pri prevajanju antičnega pisca Lukijana »skrajšal najbolj robate odlomke in olepšal določena mesta, ki so bila premalo zadržana« ([1654] 2010: 250), ter da se je na več mestih »namesto za to, kar je rekel avtor, odločil za to, kar bi bilo treba reči ali kar bi rekel sam« (prav tam: 251). Cenzura profanosti je nasploh najbolj značilna za obdobje klasicizma, ko prevajalci ne poskušajo »spoštljivo odkrivati, kaj dejansko piše v izvirniku, temveč suvereno določajo, kaj bi tam moralo pisati« (Movrin 2010: 105; izvirni poudarek).
4	Dosedanje slovenske raziskave problematike podnaslovnega prevajanja profanosti ne presegajo ravni diplomskih nalog in večinoma obravnavajo en sam film.
5	Premiki so najbolj splošno definirani kot »spremembe, ki se zgodijo oz. se lahko zgodijo pri procesu prevajanja« (Bakker, Koster in van Leuven-Zwart 2009: 269) oz. kot »vse, kar se zdi novo glede na izvirnik ali se ne pojavi, kjer bi lahko pričakovali, da se bo« (Popovič 1970; cit. po Bakker, Koster in van Leuven-Zwart 2009: 271).
6	V to kategorijo smo poleg primerov profanosti, ki niso bili ohranjeni zaradi prostorsko-časovnih omejitev, uvrstili tudi primere, pri katerih profanost že v izvirnih podnapisih ni ohranjena, saj se prevajalci pogosto ravnajo po izvirnih podnapisih in ne po izgovorjenem diskurzu.
1 Strategije za prevajanje profanosti
Tako za ohranjanje kot tudi za izogibanje profanosti v podnapisih obstajajo različne prevajalske strategije, ki jih bomo v nadaljevanju ponazorili s primeri iz obravnavanih filmov.7
0.1 Profanost je v podnapisih ohranjena
Profanost je lahko v podnapisih ohranjena na istem mestu kot v izvirniku in z isto besedno vrsto, npr.:
•	Ah, bullshit! Fuckin' bullshit! ^ Ah, sranje! Prekleto sranje! (Nedotakljivi
72:21)
•	You're an asshole. God. You are a champion asshole. You're a real blue-ribbon fuck! ^ Prasec si. Mater. Neverjeten prasec si. Vrhunski kurec si! (Vreme-nar 32:58)
•	Oh, what the hell has he done now? ^ Kaj hudiča je naredil zdaj? (Kaj ženske ljubijo 28:21)
Uporaba profanosti je lahko kompenzirana tudi drugje kot v izvirniku, pri čemer je običajno uporabljena tudi druga besedna vrsta, npr.:
•	Because you can't fucking find him! ^ Ker je ne najdeta, hudiča! (Izvirni strah 58:38)
•	Will you shut the fuck up and listen to me?! ^ Bi že enkrat utihnila in me poslušala, jebenti? (Pasje popoldne 89:34)
•	I'm gonna fucking kill you. ^ Ubil te bom, prasica! (Veronica Guerin 64:35)
0.2 Profanost v podnapisih ni ohranjena
Kadar profanost v podnapisih ni ohranjena, so se pri prevajanju zgodili premiki. Van Leuven-Zwartova (1990) premike razvršča v tri osrednje kategorije: modulacije, modifikacije, mutacije. V slednjo med drugim spadata podkategoriji izpust in radikalna sprememba pomena, ki ju bomo prevzeli tudi pri naši kategorizaciji. Prevodne rešitve, ki sicer ohranjajo pomen, vendar ne tudi izvirnega registra, bi spadale med stilistične modulacije elementa registra, mi pa bomo uporabili poenostavljeno oznako modulacija registra. Primere, pri katerih je izvirna jezikovna prvina zamenjana z zaimkom, van Leuven-Zwartova uvršča med sintaktično-semantične modifikacije slovničnih kategorij, vendar za našo raziskavo ta podkategorija ni relevantna kot celota, zato bomo uvedli poimenovanje substitucija z zaimkom. Posamezne kategorije premikov ponazarjamo s primeri v nadaljevanju.8
7	Prvine profanosti v primerih je poudaril avtor prispevka. V okroglih oklepajih je naveden slovenski naslov filma in čas pojavitve podnapisa.
8	Med izvirnimi in slovenskimi podnapisi so v oglatih oklepajih navedeni naši prevodni predlogi, pri katerih so upoštevane prostorsko-časovne omejitve.
I.	Izpust
•	Sonny, what the hell are you doing? [Sonny, kaj hudiča počneš?] ^ Sonny, kaj počneš? (Pasje popoldne 12:53)
•	Get your fat ass on this scale. [Spravi svojo debelo rit na tehtnico.] ^ Stopi na tehtnico! (Bal smrti 27:57)
•	You stuck me with a fucking needle! [Pičil si me z jebeno injekcijo!] ^ Pičil si me z injekcijo. (Mafijski blues 17:03)
II.	Radikalna sprememba pomena
•	Like a ho? [Kot cipa?] ^ Kako? (Borat 35:18)
•	Goddamn it, turn around! [Prekleto, obrni se!] ^ Pazi, obrni se. (Cmok cmok, bang bang 58:38)
•	Marcuse, do I come into your bedroom, tell you how to blow your boyfriend? [Marcuse, hodim jaz v tvojo spalnico in te učim, kako ga fafaj svojemu fantu?] ^ Marcuse, hodim jaz v tvojo spalnico in ti pravim, kaj počni s svojim fantom? (Poslednja noč 21:07)
III.	Modulacija registra
•	Fuck that, man! [Jebeš to!] ^ Pa kaj še. (Poslednja noč 43:57)
•	The furniture's for shit. [Pohištvo je v kurcu.] ^ Pohištvo je bolj slabo. (Identiteta 20:14)
•	He sounds scared shitless. [Govori, kot da se bo posral od strahu.] ^ Govori, kot da se je podelal od strahu. (Sestreljeni črni jastreb 33:04)
IV.	Substitucija z zaimkom
•	You're not going with this punk. [S tem mulcem že ne boš šla.] ^ Ne boš šla z njim na valeto! (Kaj ženske ljubijo 39:47)
•	I swear, the best thing I ever did was save that little son of a bitch. [Da sem rešil tega malega pesjana, je bilo najboljše, kar sem kdaj storil.] ^ To, da sem ga rešil, je bilo najboljše, kar sem storil v življenju. Prisežem. (Poslednja noč 73:03)
•	OK, Billy, let's show this asshole we mean business. [Billy, pokaživa kretenu, da misliva resno.] ^ Billy, pokaživa mu, da misliva resno. (Sence preteklosti 23:04)
2 Analiza korpusa
Analizirali smo 20 filmov, ki spadajo v različne žanre (akcijski film, biografski film, drama, fantazijski film, komedija, kriminalka, triler, znanstvenofantastični film idr.) in so v Sloveniji izšli pri šestih različnih distributerjih. Rezultati analize so podani v spodnji preglednici.9
9 Pri kategoriji Profanost ohranjena je v oglatih oklepajih navedeno, kolikokrat je profanost v slovenskih podnapisih dodana, pri kategoriji Profanost ni ohranjena pa je v oglatih oklepajih navedeno, kolikokrat na izvirnem mestu ni ohranjena, a je nato kompenzirana drugje. Kratica IZP označuje izpust, MR modulacijo registra, SZ substitucijo z zaimkom in RSP radikalno spremembo pomena. Izračuni v zadnjem stolpcu se nanašajo na vrednosti iz kategorije Profanost ni ohranjena.
Preglednica 1: Rezultati analize podnaslavljanja profanosti.
		Profanost ni ohranjena				Cenzura/
Analiziran film	ohranjena	IZP	MR	SZ	RSP	objektivni razlogi
25th Hour/	135 [2]	85 (38,6 %)				73 (85,9 %)/
Poslednja noč	(61,4 %)	59	21	4	1	12 (14,1 %)
A History of Violence/	54	51 [1] (48,6 %)				49 (96,1 %)/
Sence preteklosti	(51,4 %)	38	9	3	1	2 (3,9 %)
Analyze That/	66 [3]	119 [4] (64,3 %)				94 (79,0 %)/
Mafijski blues	(35,7 %)	113	5	0	1	25 (21,0 %)
Analyze This/	107 [2]	71 [2] (39,9 %)				51 (71,8 %)/
Analiza pa taka	(60,1 %)	49	19	2	1	20 (28,2 %)
Anger Management/	81 [10]	48 [1] (37,2 %)				43 (89,6 %)/
Bes pod kontrolo	(62,8 %)	21	22	2	3	5 (10,4 %)
Black Hawk Down/	55 [1]	42 (43,3 %)				37 (88,1 %)/
Sestreljeni črni jastreb	(56,7 %)	35	7	0	0	5 (11,9 %)
Borat/	61 [2]	26 (29,9 %)				25 (96,2 %)/
Borat	(70,1 %)	20	3	2	1	1 (3,8 %)
Dog Day Afternoon/	77	45 [1] (36,9 %)				35 (77,8 %)/
Pasje popoldne	(63,1 %)	39	5	0	1	10 (22,2 %)
Identity/	64 [1]	37 (36,6 %)				29 (78,4 %)/
Identiteta	(63,4 %)	31	6	0	0	8 (21,6 %)
Kiss Kiss Bang Bang/	107 [2]	158 [4] (59,6 %)				122 (77,2 %)/
Cmok cmok, bang bang	(40,4 %)	127	18	4	9	36 (22,8 %)
Monster's Ball/	26 [1]	36 (58,1 %)				33 (91,7 %)/
Bal smrti	(41,9 %)	29	5	1	1	3 (8,3 %)
Ocean's 13/	18 [3]	29 [1] (61,7 %)				26 (89,7 %)/
Oceanovih trinajst	(38,3 %)	20	7	1	1	3 (10,3 %)
Once Upon a Time in	77 [2] (58,3 %)	55 (41,7 %)				47 (85,5 %)/ 8 (14,5 %)
America/ Bilo je nekoč v Ameriki		42	11	0	2	
Primal Fear/	55	85 (60,7 %)				51 (60,0 %)/
Izvirni strah	(39,3 %)	59	19	2	5	34 (40,0 %)
Rain Man/	28 [3]	31 (52,5 %)				23 (74,2 %)/
Rain Man	(47,5 %)	14	16	0	1	8 (25,8 %)
Signs/	14	13 (48,1 %)				13 (100 %)/
Znamenja	(51,9 %)	6	7	0	0	0 (0 %)
The Untouchables/	46 [6]	25 (35,2 %)				19 (76,0 %)/
Nedotakljivi	(64,8 %)	19	5	0	1	6 (24,0 %)
The Weather Man/	102 [3]	11 (9,7 %)				11 (100 %)
Vremenar	(90,3 %)	4	7	0	0	0 (0 %)
Veronica Guerin/	65 [1]	55 [2] (54,8 %)				49 (89,1 %)/
Veronica Guerin	(54,2 %)	35	20	0	0	6 (10,9 %)
What Women Want/	27 [2]	59 (6;	8,6 %)			48 (81,4 %)/
Kaj ženske ljubijo	(31,4 %)	36	20	1	2	11 (18,6 %)
Skupaj: 2.346	1.265 [44]	1.081 [16] (46,1 %)				878 (81,2 %)/
	(53,9 %)	796	232	22	31	203 (18,8 %)
V analiziranem korpusu smo zasledili 311 različnih angleških profanih izrazov oz. besednih zvez s skupno 2.346 pojavitvami. V 1.265 primerih (53,9 %) je profanost v podnapisih ohranjena, medtem ko v 1.081 primerih (46,1 %) nima slovenskih ustre-znic.10 Največji odstotek profanosti je ohranjen v filmu Vremenar (90,3 %), najmanjši pa v filmu Kaj ženske ljubijo (31,4 %). V sedmih filmih odstotek ohranjene profanosti obsega manj kot 50 %. Najpogostejša strategija za izogibanje profanosti je izpust (73,6 %), pogoste so tudi modulacije registra (21,5 %), medtem ko radikalne spremembe pomena (2,9 %) in substitucije z zaimkom (2,0 %) zasledimo precej redkeje. V 203 primerih (18,8 %) profanost ni bila ohranjena iz objektivnih razlogov, medtem ko v 878 primerih (81,2 %) lahko govorimo o cenzuri. V nadaljevanju navajamo glavne značilnosti strategij za ohranjanje in izogibanje profanosti v podnapisih.
2.1 Ohranjanje profanosti
Analiza je pokazala, da so najpogosteje rabljene prvine profanosti v slovenščino prevajane zelo raznoliko. Za izraz fuck, ki se izvirno pojavlja v vlogi glagola, samostalnika in medmeta ter je v podnapisih ohranjen v približno dveh tretjinah primerov, npr. zasledimo kar 28 različnih profanih prevodnih rešitev. Glagol fuck je večinoma preveden v jebati, nekajkrat so uporabljeni tudi glagoli fukati, nategniti in porivati, medtem ko se ostale prevodne rešitve pojavljajo le po enkrat. Kadar je izvirni izraz uporabljen kot samostalnik ali medmet, se prevod najpogosteje glasi pizda, nekajkrat pa so uporabljeni tudi izrazi hudič, klinc, jebenti, sranje, prekleto, vrag, kurc, benti in pizdun.11 Za pridevnik fucking, ki je ohranjen v manj kot četrtini primerov, zasledimo 19 različnih prevodnih rešitev, med katerimi je najpogostejša preklet, več
10 Glosar vseh analiziranih primerov profanosti in njihovih prevodnih rešitev ter seznami primerov profanosti v posameznem filmu so dostopni na spletnem naslovu: https://sites.google.com/site/jankotrupej/ home/bibliografija/priloga-k-clanku-trupej-janko-2015-strategije-za-podnaslovno-prevajanje-profanos-ti-v-slovenscino-slavisticna-revija-63-1.
" V filmu Cmok cmok, bang bang se izraz fuck pojavi kar 68-krat, zato na koncu filma eden izmed protagonistov izjavi For all of you good people in the Midwest, sorry we said „fuck" so much (94:20). Ker je za ta izraz oz za. besedne zveze, v katerih se pojavi, uporabljenih kar 16 različnih prevodnih rešitev, se podnapis glasi: [V]sem zadrtežem pa se oproščam, ker smo preklinjali.
kot enkrat pa so uporabljeni tudi izrazi jebeni, pofukan, zajeban, klinčev, hudičev, kurčev in zafukan. Izraz shit, ki je ohranjen v dobri polovici primerov, se pojavlja kot samostalnik, pridevnik in glagol, v podnapisih pa zanj zasledimo 15 različnih pro-fanih prevodnih rešitev, med katerimi so najpogostejše sranje, drek, usran in srati. Za besedno zvezo son of a bitch, ki je ohranjena v več kot treh četrtinah primerov, je uporabljenih 13 različnih profanih prevodnih rešitev; kadar ima vlogo samostalnika, je največkrat prevedena v prasec in pesjan, nekajkrat pa tudi v pankrt, pasji sin in ušivec, medtem ko se v primerih, ko ima vlogo medmeta, prevodni rešitvi glasita prekleto in porkafiks.
Raznolikost prevodnih rešitev je ravno tako nazorna pri izrazih, ki se v različnih filmih pojavijo le po enkrat. Izraz cocksucker je tako npr. preveden v kurc, peder, pizdun inpotuhnjenec, izraz dipshit v bizgec, kreten in teslo, izraz creep v bedak, capin in izmeček, izraz skank v fukača, lovača in kuzla, izraz jerk-off v butec, cepec in ušivec, izraz thug pa v baraba, malopridnež, nasilnež in surovež. Včasih so različne prevodne rešitve uporabljene celo za izraze, ki se pojavljajo v istem filmu in v primerljivih kontekstih. Prevodi za izraz eejit, ki je trikrat uporabljen v filmu Veronica Guerin, se npr. glasijo idiot, kreten in osel. V istem filmu je izraz fucker preveden v baraba in kreten, medtem ko je isti angleški izraz v filmu Pasje popoldne preveden v pizda in serator.
Zasledili smo tudi nekaj primerov kalkiranja: v filmu Identiteta sta npr. besedni zvezi holy shit in holy fuck prevedeni v sveto sranje, izraz shit v filmu Poslednja noč je trikrat preveden v šit, besedna zveza kick ass v filmu Sestreljeni črni jastreb je prevedena v zbrcat rit, v filmu Analiza pa taka se prevod besedne zveze piece of shit glasi kos dreka, v filmu Znamenja pa je besedna zveza douche bag prevedena v vreča gnoja}^ Po drugi strani pa so prevajalci pogosto uporabili slovenske fraze, ki v danem kontekstu predstavljajo ustrezen nadomestek za izvirne fraze, npr.:
•	For crying out loud. You're missing important plot points. ^ Zaboga, zaplet boš zamudil. (Bes pod kontrolo 06:26)
•	You are gonna tell your father or so help me God, I'll kick the ever-loving shit out of you. ^ Takoj povej očetu, če se nočeš krvavo usekniti. (Mafijski blues 67:02)
•	Would you like a boobs—? Booth? ^ Bi se parili ... Bi separe? (Bes pod kontrolo 73:47)
•	I think we're playing baseball in gym class today, so I can look forward to sucking hard in right field. ^ Mislim, da bomo danes igrali bejzbol. Komaj čakam. Spet bom za en klinc igral. (Sence preteklosti 07:45)
•	You tell her to put a sock in it because I need to talk to you right now! ^ Naj zapre gofljo. Takoj moram govoriti s tabo. (Bes pod kontrolo 21:14)
•	You been breaking my balls for an hour. ^ Eno uro sta mi masirala jajca. {Mafijski blues 34:38)
•	For the love of Mike! This guy's your girl's best friend? ^ Krščenduš. Ta tip je najboljši prijatelj tvoje punce? (Bes pod kontrolo 38:04)
12 Interference so v prevodih nasploh dokaj pogoste - zasledimo jih celo v prevodih mednarodnih pogodb (gl. Udovič, Žigon in Zlatnar Moe 2011: 276-77, 279-80, 285). Za oris nekaterih vplivov angleščine na slovenščino gl. razpravo Nade Šabec (2006: 712-15).
Izjemoma je profanost v podnapisih intenzivirana oz. se pojavi, čeprav v izvirniku sploh ni uporabljena. V prvo kategorijo npr. spadata prevoda C 'mon, you son of
a bitch. [Pridi sem, ti pesjan!] v Pridi sem, pseto hudičevo! (Poslednja noč 02:27) in You piece of shit! [Ti usranec!] v Ti pezde usrani! (Bes pod kontrolo 23:07). V slednjo kategorijo pa npr. spadata prevoda Don't pull them down like ... [Ne potegni jih dol, kot v Ne dol, kot da greš srat. (Borat 35:16) in If you were a man, you would've done it now! [Če bi te bilo kaj v hlačah, bi to že storil] v Če bi imel jajca, bi zdaj že opravil. (Nedotakljivi 66:39). Vendar se to dogaja precej redko - v obravnavanem korpusu je takšnih le 1,88 % primerov.
2.2 Izogibanje profanosti
V	analiziranem korpusu izpust predstavlja najpogostejše sredstvo za izogibanje profanosti. Večinoma gre za izpuste na ravni povedi, 17,6 % izpustov (140 od 796 primerov) pa je posledica izpuščanja celotnih povedi. Kadar je določena profana beseda ali besedna zveza izrečena večkrat zaporedoma, se v slovenskih podnapisih pogosto pojavi le enkrat; glavni antagonist v filmu Veronica Guerin protagonistko npr. v razmiku desetih sekund (61:17-61:27) petkrat ozmerja z izrazom cunt, in medtem ko je v izvirnih podnapisih ta izraz uporabljen ravno tolikokrat, se prevodna rešitev prasica v slovenskih podnapisih pojavi le, ko je izvirni izraz izrečen prvič. Kadar gre za tovrstno ponavljanje, izpusti za gledalce niso nujno moteči, česar pa ni mogoče trditi za izpuste več zaporednih povedi. To nazorno ponazori primer iz filma Mafijski blues, v katerem se policijski načelnik na poskus ropa v izvirniku odzove za naslednjimi besedami:
Are you fucking kidding me? | [...] We're gonna back these fuckers out of here. | What
the fuck? | [...] They're lifting the fucking truck! | Son of a bitch! | [...] You have got to be
fucking kidding me! [Ne me jebat! | [...] Te pizdune bomo zrinili ven. | Kaj za hudiča? |
[...] Dvigujejo kurčev tovornjak! | Pesjan! | [...] Ne me jebat!]
V	podnapisih je profanost popolnoma cenzurirana: To ni res! | [...] Dvigujejo kamion! | [...] To ni res! (73:52). Trije od šestih podnapisov so v celoti izpuščeni - to neskladje med zvočnim zapisom in podnapisi utegne zmotiti gledalce.13 Strategija izogibanja profanosti je jasno razvidna tudi pri delu dialoga iz filma Izvirni strah, ki se v izvirniku glasi Fuck him. / Fuck him?/ Fuck you. [Klinc ga gleda. / Klinc ga gleda? /Klinc te gleda!] in je preveden v Klinc ga gleda. /Kaj? / Tudi tebe. (84:50) -uporabljeni sta tako radikalna sprememba pomena kot substitucija z zaimkom.
V	nekaterih primerih so prevajalci profane prvine izvirnika prevzeli, kar je povzročilo modulacijo registra. To se npr. zgodi pri izjavi I should be in LA. Instead, I'm in the Honeymoon Haven Motel, Bumblefuck, Missouri, because you won't go out when it rains. iz filma Rain Man, ki je prevedena v Moral bi biti v LA-ju, jaz pa sem v motelu v Bumblefucku v Missouriju, ker ti ne greš ven, kadar dežuje. (49:35). Izraz Bumblefuck zaman iščemo v najpomembnejših slovarjih angleškega jezika, v prosto
13 Podobne posege, ki niso posledica prostorsko-časovnih omejitev, npr. zasledimo v filmih Bilo je nekoč v Ameriki (108:53), Cmok cmok, bag bang (26:51) in Sence preteklosti (12:51 in 66:15).
dostopnem slovarju Wiktionary pa je opredeljen kot »odročen in zaostal kraj«, zato bi denotativni pomen izvirnika npr. lahko ohranili z besedno zvezo bogu za hrbtom, medtem ko bi bila z izposojenko vukojebina ohranjena tudi vulgarnost izvirnega izraza. Na podoben primer naletimo v filmu Bes pod kontrolo: prevod za Might I have your first name, Mr. Head? And tell me it isn't Dick. se glasi Mi zaupate svoje ime, g. Head? Menda ni Dick. (35:56). Dobesedni prevod besedne zveze Dick Head bi se sicer glasil Kurčeva Glava, a ker se podatkih Statističnega urada Republike Slovenije slednji izraz ne pojavlja kot priimek, bi se učinek izvirnika npr. lahko ohranil z uporabo besedne zveze Pičkin Dim, saj slednjo besedo v Sloveniji zasledimo tudi kot priimek.
Da prevajalci jezikovni ravni pogosto ne posvečajo posebne pozornosti, nakazujejo tudi primeri, ko je določena prvina profanosti uporabljena dvakrat v kratkem časovnem razmiku, a je prevedena različno. V filmu Analiza pa taka je npr. vzklik Shut the fuck up! pri istem govorcu in istem naslovniku najprej preveden nevtralno v Utihni! (6:29), nato pa v Zapri gobec! (8:15). V filmu Poslednja noč je izjava Nobody here gives a shit. prevedena v Nikomur ni mar za naju. (82:25), a ko ista oseba minuto in pol kasneje postavi vprašanje You think my mother gives a shit?, je uporabljena ekspresivna prevodna rešitev Misliš, da to mojo mamo kaj briga? (83:57). Še bolj nazoren je primer iz filma Sence preteklosti, kjer je vprašanje How do you fuck that up? najprej podnaslovljeno v Kako si lahko zajebal? (81:37), ob ponovitvi le štiri sekunde kasneje pa se prevod glasi Kako ti je to uspelo?! (81:41).14
Predvsem v filmih, kjer je profanost uporabljana precej pogosto, lahko premiki pri prevajanju povzročijo, da gledalci v ciljni kulturi določen prizor dojemajo drugače kot so ga gledalci v izvirni kulturi (za primere gl. Trupej 2014a: 44-46). Če do premikov prihaja na ravni celotnega filma, lahko to do neke mere spremeni karakte-rizacijo določenih oseb, medosebne odnose ipd.
3 Sklep
V	prispevku smo ugotovili, da je bilo v podnapisih analiziranega korpusa filmov ohranjenih 53,9 % vseh primerov angleške profanosti. Sestavili smo seznam vseh uporabljenih slovenskih profanih prevodnih rešitev, ki nazorno pokaže, da je bila profanost prevajana zelo raznoliko in da so bili prevajalci celo v istem filmu pri prevajanju določene prvine profanosti pogosto nedosledni. Zasledili smo tudi nekaj primerov uporabe profanih besednih zvez, ki v slovenščini niso običajne oz. se sploh ne uporabljajo - v podnapisih je prišlo do kalkiranja. Glosar je potencialno uporaben tako za prevajalce angleških filmov kot za prevajalce iz angleščine v slovenščino nasploh, saj jim je lahko v pomoč pri iskanju ustreznih profanih prevodnih rešitev.
V	46,1 % primerov izvirna profanost ni imela slovenske ustreznice - v 8,7 % so k temu botrovali objektivni razlogi, medtem ko lahko pri 37,4 % govorimo o cenzuri. Identificirali smo štiri različne strategije za izogibanje profanosti: pri skoraj treh četrtinah primerov gre za izpust, pri dobri petini primerov je bila uporabljena modulacija
14 Marija Zlatnar Moe (2005) ugotavlja, da se ponavljanja pogosto izgubijo tudi v književnih prevodih iz angleščine v slovenščino.
registra, medtem ko je delež primerov, pri katerih sta bili uporabljeni substitucija z zaimkom ali radikalna sprememba pomena zanemarljiv, saj skupaj znaša manj kot 5 %. V nekaterih filmih je profanost ohranjena v tako majhni meri, da utegnejo slovenski gledalci določene razsežnosti teh filmov dojemati nekoliko drugače kot gledalci, ki poslušajo izvirni zvočni zapis. Zato lahko pričujoči prispevek morda predstavlja tudi spodbudo za razmislek o ustaljenih prevajalskih praksah.
Viri in literatura15
Analiza pa taka. Režija: Harold Ramis. 1999. Ljubljana: Con film, 2006. DVD. Bal smrti. Režija: Marc Forster. 2001. Ljubljana: Creativa, 2004. DVD. Bes pod kontrolo. Režija: Peter Segal. 2003. Ljubljana: Blitz film, 2003. DVD. Bilo je nekoč v Ameriki. Režija: Sergio Leone. 1984. Ljubljana: JA-MI, 2003. DVD. Borat. Režija: Larry Charles. 2006. Ljubljana: Con film, 2006. DVD. Cmok cmok, bang bang. Režija: Shane Black. 2005. Ljubljana: JA-MI, 2006. DVD. Kaj ženske ljubijo. Režija: Nancy Meyers. 2000. Ljubljana: Blitz film, 2002. DVD. Mafijski blues. Režija: Harold Ramis. 2002. Ljubljana: Art vidis, 2003. DVD. Identiteta. Režija: James Mangold. 2003. Ljubljana: Blitz film, 2006. DVD. Izvirni strah. Režija: Gregory Hoblit. 1996. Ljubljana: Blitz film, 2007. DVD. Oceanovih trinjast. Režija: Steven Soderbergh. 2007. Ljubljana: Con film, 2007. DVD. Pasje popoldne. Režija: Sidney Lumet. 1975. Ljubljana: JA-MI, 2006. DVD. Poslednja noč. Režija: Spike Lee. 2002. Zagreb: Con film, 2003. DVD. Rain Man. Režija: Barry Levinson. 1988. Ljubljana: Con film, 2004. DVD. Sence preteklosti. Režija: David Cronenberg. 2005. Ljubljana: JA-MI, 2006. DVD. Sestreljeni črni jastreb. Režija: Ridley Scott. 2001. Ljubljana: Blitz film, 2002. DVD. Nedotakljivi. Režija: Brian De Palma. 1987. Ljubljana: Karantanija cinemas, 2004. DVD. Veronica Guerin. Režija: Joel Schumacher. 2003. Ljubljana: Con film, 2004. DVD. Vremenar. Režija: Gore Verbinski. 2005. Ljubljana: Karantanija cinemas, 2006. DVD. Znamenja. Režija: M. Night Shyamalan. 2002. Ljubljana: Con film, 2003. DVD.
Matthijs Bakker, Cees Köster in Kitty Van Leuyen-Zwart, 2009: Shifts. Routledge Encyclopedia of Translation Studies (2nd Edition). Ur. M. Baker in G. Saldanha. London, New York: Routledge. 269-74.
Danica Čerče, 2012: (Ne)prevedljivost pogovornega jezika v delih Johna Steinbecka.
Slavistična revija 60/2. 185-98.
15 Pri večini filmov podatek o avtorju podnapisov ni naveden, zato tudi imen podpisanih prevajalcev ne navajamo.
Nicolas Perrot D'ablancourt, 2010: Posvetilo k nezvesti lepotici. Prevod: David Mo-vrin. Fidus interpres = Zvest prevajalec: slike iz dveh tisočletij zgodovine prevajanja. David Movrin. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU/Znanstvena založba FF (Zbirka Studia translatoria, 2). 247-53.
Katarina Fekonja, 2010: Trainspotting: Primerjava prevodov preklinjanja v literarnem delu in filmskih podnapisih (neobjavljeno diplomsko delo). Maribor: Filozofska fakulteta.
Miran Hladnik, 1983: Trivialna literatura. Ljubljana: DZS.
Geoffrey Hughes, 1998: Swearing: A Social History of Foul Language, Oaths and Profanity in English. London: Penguin.
Fotios Karamitroglou, 1997: A Proposed Set of Subtitling Standards in Europe. Na spletu.
David Movrin, 2010: Fidus interpres = Zvest prevajalec: slike iz dveh tisočletij zgodovine prevajanja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU/Znanstvena založba FF (Zbirka Studia translatoria, 2).
Bernard Nežmah, 1997: Kletvice in psovke. Ljubljana: Nova revija.
Tomaž Gnič, 2003: Problematika prevajanja komičnega v dramskih besedilih, speci-fika iger Harolda Pinterja. Vestnik 37/1-2. 391-405.
Erazem Rgtterdamski, 2010: Pismo o prevajanju Nove zaveze. Prevod: David Movrin. Fidus interpres = Zvest prevajalec: slike iz dveh tisočletij zgodovine prevajanja. David Movrin. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU/Znanstvena založba FF (Zbirka Studia translatoria, 2). 221-45.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2000. Na spletu.
Statistični urad Republike Slovenije, 2012: Baza rojstnih imen in priimkov. Na spletu.
Nada Šabec, 2006: Jezik, družba in kultura: slovenščina v stiku z angleščino / Langu -age, Society and Culture: Slovene in Contact with English. Slovensko jezikoslovje danes / Slovenian linguistics today (Slavistična revija 54, posebna številka). Ur. A. Vidovič Muha. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije. 327-42, 703-18.
Janko Trupej, 2014a: Cenzura profanosti pri podnaslavljanju. Znanstveno srečanje doktorskih študentov, Ljubljana, 6. december 2013 (Zbornik Študentske sekcije Slavističnega društva Slovenije, 1). Ur. M. Agrež. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. 41-48.
--, 2014b: Prevajanje rasističnega diskurza o temnopoltih v slovenščino. Primerjalna književnost 37/3. 89-109.
Boštjan udgvič, Tanja Žiggn in Marija Zlatnar Mge, 2011: Posebnosti prevajanja strokovnega jezika diplomacije: primer Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. Slavistična revija 59/3. 269-91.
Kitty van Leuven-Zwart, 1989: Translation and Original: Similarities and Dissimilarities, I. Target 1/2. 151-81.
--, 1990: Translation and Original: Similarities and Dissimilarities, II. Target 2/1. 69-95.
Ruth Wajnryb, 2005: Expletive Deleted: A Good look at Bad Language. New York: Free Press.
Wiktionary, 2014. Na spletu.
Dušanka Zabukovec, 2010: Na istem bregu. Na spletu.
Marija Zlatnar Moe, 2004: Ostrani, prosim, prste mi z vratu: Prevajalske norme v dramskih prevodih 20. stoletja. Vestnik 38/1-2. 207-27.
--, 2005: (Ne)ponavljanje blizu skupaj stoječih prvin v književnih prevodih. Vestnik 39/1-2. 187-204.
Summary
The article addresses the strategies for translating profanity in the Slovenian subtitles of twenty English-language films: 25th Hour, A History of Violence, Analyze That, Analyze This, Anger Management, Black Hawk Down, Borat, Dog Day Afternoon, Identity, Kiss Kiss Bang Bang, Monster's Ball, Ocean's 13, Once Upon a Time in America, Primal Fear, Rain Man, Signs, The Untouchables, The Weather Man, Veronica Guerin, What Women Want. All examples of profanity in each film were examined: 311 separate examples of profanity were used, altogether 2,346 times. 53.9% of profane language was retained in the Slovenian subtitles, while in 46.1%o of cases the profanity from the original discourse had no equivalent in the subtitles. The highest degree of retained profanity in a film was 90.3%, while the lowest was 31.4%. A glossary of all profane translations was made; it illustrates that diverse examples of Slovenian profanity were used for the majority of the most frequently used English elements of profanity and that sometimes particular examples of profanity were translated differently, even in the same film. Several times, profane English phrases were translated literally, with the result that they do not sound 'natural' in Slovenian. However, translators often replaced such profane phrases with characteristic Slovenian expressions that are used in similar contexts; a foreignizing effect was thus avoided in the subtitles. Translators were often inconsistent: particular profane expressions were retained sometimes and omitted other times in the same film—even when used only minutes or seconds apart. Four different strategies for avoiding profanity in subtitles were identified: the most frequently used strategy was deletion (73.6 %), followed by modulation of register (21.5 %), while radical changes of meaning (2.9 %) and substitutions with a pronoun (2 %) were less frequent. In the former category, 17.6 % of the profanity was deleted by deletion of whole sentences. Profanity was sometimes also lost in translation because translators failed to realise that certain English expressions were profane. In 18.8 % of the cases, profanity was not retained for objective reasons, while in 81.2 % (self)censorship occurred. In seven films, less than 50% of the profanity was retained in the subtitles. This may cause the Slovenian audience to perceive certain characters and the relationships between particular characters in a manner different from that of audiences watching the films without subtitles.