75
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJ 2001 XXXII
POSVETU
MATURI NA ROB
Republiška maturitetna komisija in Državni izpitni
center vsako drugo leto pripravita posvet o maturi,
namenjen pogledu nazaj in naprej. Zdi se mi, da so
letos prevladovali pogledi naprej. Žal so bili govorniki
in razpravljavci časovno omejeni, tako da se bomo
morali z njihovimi argumenti in protiargumenti
seznaniti iz zbornika. Predlogi za razmislek o
spremembah so kar deževali. Naštel bom le nekatere,
ki mi po posvetu, v nedeljo zjutraj, niso dali spati.
Slovenska matura sodi med primerljive evropske
zaključne izpite. Matura je v svoji shizofreni vlogi
hkrati zaključek gimnazijskega šolanja in m ini m alni
pogoj za nadaljnji študij. Prav dejstvo, daje vpis na
večino bolj zaželenih študijev omejen, pa prinaša
maturantom dodatne napetosti, strahove in strese,
kot nestrokovno rečemo dodatnim duševnim
obremenitvam. Želeti je, da bi Slovenija prišla
med »elitne« države, ki ne omejujejo vpisa na
univerzitetni nivo izobraževanja.
Po koncu prenove osnovnega šolstva bo nujno
prilagoditi gimnazijsko izobraževanje, ki je v
kurikularni prenovi doživelo zgolj kozmetične
popravke. Če bo res maturo urejal kar Zakon o
gimnazijah in ne že leta 1995 v parlamentarno
proceduro vloženi Zakon o maturi, bo to simbolično
pomenilo večjo povezavo gimnazije in mature.
Sedanje stanje je precej shizofreno tudi na tem
področju: gimnazija je hkrati splošnoizobraževalna
šola, proti koncu pa vse bolj zgolj pripravljalnica na
maturo. Verjetno lahko porast utrjevanja razlag in
rutine na račun upada iskrivejših učnih metod
pripišemo izpitnim katalogom, ki so prevzeli vlogo
učnih načrtov, in naravni potrebi učiteljev po varnosti.
Pred maturo smo včasih doživljali pouk kot boj
učiteljev z učenci, po uvedbi mature pa so se učitelji
in dijaki znašli na isti strani fronte.
Matura bi morala biti logična nadgradnja
gimnazijskega programa, a je zgolj na srednjeevropski
model gimnazije z mnogo predmeti cepljen angleški
model, po katerem so zadnja leta izobraževanja
namenjena izključno pripravi na maturo. Cepič seje
prijel in raste, a korenine niso ustrezne in povzročajo
probleme. Ivan Lorenčič je naštel naslednje:
preobremenjenost dijakov, saj tudi pri predmetih,
ki jih ne bodo izbrali za maturo, pouk poteka na
maturitetnem nivoju od prvega letnika; tako
zastavljena matura zahteva pouk v zaključnem letniku
tako, da ostanejo zgolj izbrani predmeti priprave na
maturo; šolski koledar onemogoča uspešne zaključne
priprave; izpitni katalogi diktirajo pouk, a so nepotrebni,
saj imamo učne načrte. Pri nekaterih predmetih je izpit
na dveh nivojih, pouk pa le na osnovnem. Koga slepimo?
Vprašanje je, ali je matura za vse maturante
enakovredna in enako poštena. Pri nekaterih predmetih
namreč del ocene dijaki dobijo z internim ocenjeva¬
njem (ustno, seminarsko, vaje), pri drugih pa ne.
Na posvetu smo slišali tako predlog o povečanju
deleža internega dela mature, o izenačitvi deležev
internega dela pri vseh predmetih, o uvedbi internega
dela tudi v tiste predmete, ki ga še niso poznali,
pa tudi protiargumente, ki pravijo, da je indeks
težavnosti internega dela neustrezen, da so ti deli
skratka prelahki in da ne pripomorejo k diskrimi-
nativnosti. Skratka, če dobijo na internem delu skoraj
vsi dijaki najvišjo oceno, ta ocena nič ne pripomore
k razpršitvi števila točk in s tem večji poštenosti
izbirnih postopkov. Ker dobita tako slabši kot boljši
dijak enako število točk, je boljši dijak oškodovan,
o razvrstitvi na fakultete z omejenim vpisom pa
odloča le tisti del ocene, ki je pridobljen na eksternem
delu izpita.
Pozdraviti velja predlog o standardizaciji ocenje¬
vanja, ki bi odpravil take nesmisle, da teoretično lahko
pade dijak, kije zbral 30 točk, pri enem predmetu
pa je ocenjen nezadostno (in ne doseže 80 % točk,
potrebnih za pozitivno oceno), izdela pa njegov
kolega, ki je zbral pet zadostnih ocen oz. 10 točk.
Daje ironija še večja, dijake s 30 in več točkami
sprejme celo predsednik države, počastijo jih s
spričevalom summa cum laude, in če je ravno
predvolilno leto, še z neposrednim prenosom prire¬
ditve, na kateri se pokažejo vsi koalicijski veljaki.
Standardizacija ocenjevanja najbrž tudi ovrže potrebo
po izpitu na dveh ravneh. Res je lepo, da se
najsposobnejši in najhrabrejši dijaki spopadejo z višjim
nivojem, a nehajmo si zatiskati oči, zakaj to storijo -
zaradi več točk, ki jih tak izpit prinese in s tem
pridobljene prednosti na morebitnih seznamih za
omejitev vpisa na fakultete. To pa žal pomeni, daje
matura nadomestek za sprejemne izpite nekaterih
bolj agresivnih fakultet in kot taka nespremenljiva
v svoji veličini in togosti. Tudi vprašanje strahu pred
izpitom je bolj povezano s posledicami mature kot
s samo maturo. Dijaki se ne bojijo mature, ampak,
da kljub dobro opravljeni maturi ne bodo sprejeti na
želeno fakulteto.
Posebno vprašanje je, kako preseči ugotovitve
dr. Zore Rutar Ilc in sodelavcev, ki ugotavljajo, da
LU
U
<
S
cč
O
UL
Z
z
z
LU
u
o

3 2001 XXXII V)Z GOJA IN IZOBRAŽEVANJE
76
gimnazija zaradi mature utrjuje vnaprej dane razlage,
manj pa spodbuja k ustvarjalnemu in kritičnemu
vrednotenju. Kakšen model gimnazije (in mature)
bi omogočil pouk na višjih taksonomskih ravneh,
od katerega bi tudi po nekaj letih ostalo v glavah več,
kot je ugotavljala dr. Bariča Marentič Požarnik med
slovenskimi študenti? Izogniti se bo treba pasti, ki jo
predstavlja utrjevanje danih sodb namesto omogočanja
samostojnega presojanja, ki lahko, kot pravi Rutarjeva,
»sicer problemski pouk privede v rutino«. Dejstvo je, da
tako učitelji kot dijaki ob prehajanju skozi izpitni
katalog ravnajo racionalno. Če predvidijo, da bodo bolje
»prišli skozi« z utrjenim in urejenim arzenalom dejstev
(faktov) kot s samostojnimi kritičnimi presojami, potem
bo pouk ostal takšen, kot ga pravkar objokujemo.
Ustvarjalce bomo še naprej uvažali in se zraven kseno¬
fobično zmrdovali. In še vedno bodo potrebni inštruktorji,
ki bodo pomagali preobsežne izpitne kataloge preliti v
glave naših dijakov. Kljub dejstvu, daje nekaj instrukcij
— iz želje po boljši oceni, pa je tudi nekaj takih dijakov, ki
jim gori pod nogami - gre za biti ali ne biti.
<
Vpliv mature je ugodnejši na šolah, ki izobražujejo
tehniški kader, tako za razvoj stroke kot opremljenosti
šol. Ker na večini teh šol zdaj deluje tehniška gim¬
nazija, bo zanimivo spremljati prvo maturo generacije
tehniških gimnazijcev.
V primerjavi s sprejemnimi izpiti je matura
objektivnejši, zanesljivejši in pravičnejši postopek
izbora kandidatov za študij. Slišali smo (dr. Bucik),
daje osip pri študiju manjši kot prejšnja leta, daje
pretočnost iz letnika v letnik boljša in da je trajanje
študija za povprečnega študenta krajše. Matura sicer
vpliva na uspešnost selekcionirane populacije študentov,
korekcijski koeficienti pa so nizki, saj poleg nje vpliva
še množica drugih dejavnikov.
Zdaj je najprej na potezi republiška maturitetna
komisija, konservativni branik žlahtnosti slovenske
mature in častitljiva institucija »sivolasih modrecev«,
kot se je samoironično izrazil prof. dr. Brešar, da
uresniči vsaj kakšnega od predlogov. Upamo, da se ne
bodo zadovoljili zgolj s tem, da so strokovni posvet z
malo preveč temami uspešno pripeljali do konca.
Tomaž Kranjc
NOVOSTI
V KNJIŽNICI
Černoša, S.
Analiza izpeljav programov stalnega
strokovnega spopolnjevanja v
šolskem letu 1999/2000
Ljubljana : Zavod Republike Slovenije
za šolstvo, 2001
LLI
Dryden, G. & J. Vos
_ Revolucija učenja : spremenimo
način učenja
Ljubljana: Educy, 2001
LLI
Exner, Ehtreiber & Hohenester
u Physiker-Anekdoten
Wien : Holder-Pichler-Tempsky, 1996
O
Inovacijski projekti 1999/2000
Ljubljana : Zavod Republike Slovenije
za šolstvo, 2001
Kaplan, R. & D. P. Norton
Strateško usmerjena organizacija
(Zbirka Manager)
Ljubljana : GV Založba, 2001
Kopeszki, H.
Biologische Experimente
Wien : obv und hpt, 2000
Mohor, M. & L. Domajnko
Priročnik za učitelje k (Skrivnima)
dnevnikoma ustvarjalnega branja 4 in 5
Ljubljana: Rokus, 2001