Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 139512 acajfcT 1’ SHIVLENJE .N. II EME, b r n m n e] korofhke grafine. «Spifal in na fvitlobo dal J a n e s Zicglcr^ Vifhnagorfki fajmalhter. k 1 Natishzhene ino saloshene pcr Janeau Leon. 16 3 9 . ] 1 .S. H E M A. Brumna korofhka grafina. J fu rra- n 'ri ■- 0 » ' fi ii III ii j »OOCT-JM 1. Pi o j It v o f. H e m e. •Dogabojezha brumna grafina i'. Heraa je bila slo imenitniga in shlahniga rodu, kir nje¬ ni ozhe je bil zelo zefarfke rodovine, kterl je zefarja Henrika II. s’ imenam t Svetiga saj ftriza imel. Rojena je bla f. Hema naKorolhkimj v' letu 983 po Kriftufovim rojftvu, njeni ozke' je bil Engelbert gofpod Pajienllainfki, materi je bilo ime Juta. Veliko* vefelja fo imeli ftar- lhi nad fvojo hzherko, ktera je imela veliko telefuo, pa fbe vezh dufhno lepoto. Veliko Ib fi ftarifhi persadevali salo hzherko v’ ker- fhanfkih refnizah terdno poduzbit, jno jo k' Vi’umno Iti in fvctofli napelvat, sato je Hema tudi, kakor na ftarofti, tako tudi na brumnofti smiram raftla. She v’ mladofti je fposnala imenitnoft zhlovefhkiga namena, ved¬ la je, de vfe na fvelu je minlivo, vfe mine in sgine kakor fenza, le fvetofti ino brumnofti fad vekoma oftane, sato je le fkerbela s’ Cve¬ tim shivlenjam Bogu dopafti, in fe boshje mi- lofti vredno ftorit. Ozhe Engelbert Pailenflainfki graf pofh le fvojo dobro hzherko Hemo zefarni, kteri je bilo ime Kunegunda (Kuna) shena zefarja Henrika II. Zefariza Kunegunda je bila da- lezh okoli snana savoljo fvoje pofebne brum- nofti in pohlevnofti , lepe isglede je kasala vfim podloshnim kako morejo vezh sa vezh- no kakor sa zhafno fkerbeti, Bogu fiushiti in le v’ nebefih prave frezhe ifkati. Mlada gofpodizhna Hema fe je od zefarize vfih lepih, zhednofti nauzhila, jo v' vfim sadershanji po- fnemala in fe tako v’ brumnofti vterdila. He- ma je bila do dobriga poduzkena v’ vfih po¬ trebnih delih in opravilih. V’ tiftih zhafih fo ♦udi imenitne shlahne gofpodizhne domazhe de- la s’ vefeljam epravlale, fo predle, fhivale, kuhale, kterih del fe sdaj manj imenitne go- fpodizhne framujejo, takrat fe takih del fhe zelarfke gofpodizhne nifo framvale. Hema je take dela rada in vefela opraviala, in fe tako isuzhila biti kdaj dobra gofpodina. Nauzhila fe je tudi od žefarize vifoke uzhenofli, vter- jeua je bila v’ fvetofti, in je bila narlepfhi rosha divifhke nedolshnofti, vfi fo jo fpofh- tovali. 10 -- 2 s t taa« (f??,. H e m a O tiftirn zhafu je bil na Korofhkim ne¬ kak imeniten in shlahen graf Wi!helm III. po imenu, kter je bil gofpodar v’ Bresjah in v’ Zelzhah, torej bogat, sraven tudi brumen in pravizhen mosh, in pa sal in mlad. Ta ime¬ niten gofpod je Engelberta pailenftainfkiga grofa profil, de bi mu mlado salo hzherko Hemo v’ sakon dal. Ozhe Engelbert je v’ to rad pervolil, kir je Wilhelma posnal in fe na njegovo pravizbnoft sanefel. Tudi mlada Hema je v’ to rada pervolila , kir rada in s’ vefeljam je vfe ftorila, kar je ozhetova vol¬ ja bila, fposnala je v’ozhetovi volji boshjo voljo. Sarozhila fe je Hema s’ Wilhelmam. t 8rezlmo in velelo fta shivela Hema iu VVilhelm. v’ sakonfkim flanu. S’ kerfbanfko ijuhesnjo sedinena fta bila oba eniga ferza ene S. ie o m o s h i. GROF JVILHELM III . n milil, ni ga bilo prepira ne krega nar manj- fhiga med njima, ampak v’ isgled vfim sa- konfkim fta fe po kerfhanfko rada imela, in fe eden drusiga k’ fvetofti m brumnofti napel- vala. Vfaki dan fta k’ fveti mafhi fhla, in per mafhi lepo molila. Vezhkrat fta k’ fpo- vedi in k’ fvetim obhajili fhla. Vfi fo fe nad njunim fvetim shivlenjam sgledvali, vfi fo njn obrajtali in zhaftili, pofebno sato, kir fta re- vesham rada pomagala in njim veliko dobri- ga ftorila. Hema je lepo doto imela, zefar Henrik ji je dal v’ laft vezh gralhin na fpodnim fhtajerfkim, tudi na krainfkim eno grafhino, kteri fe Mokronog pravi. Veliko togaftva fta imela Wilhelm in Hema, shivela fta v’ obilnofti. Marfkaterimu je veliko bo- gaftvo veliko nevarnoft od prave poti saiti, in fe na pot hudobije podati. Bogaftvo je sape- livo, bogatinz kmalo posabi na Boga delivza vfih dobrot, fam febe povikfhuje in je rad prevseten. Wilhelm in Hema fta per vfim fvojim bogaftvi le Boga hvalila in mu s’ brum- nim fvetim shivlenjam svetlo flushila, boga- ftvo fta v’dobre deja 'obrazliala, velfko re- 14 f veshara pomagala in s* obilnim darrni marfkte- riga fromnka rasvefelila. Ko bi bogatinzi sdajnih zhafov po isgle- du Wilheiina in Hemc ravnali , bi pazh ne vidili tako reveshov od hudiga konz jemati. 3 . Wi 1 li e 1 m in H e m a dobita dva fina. t Samo bogaftvo ni prava frezba sakonfkih ljudi; dolgozhafin je sakon , zhe ni otrok. Tudi VVilhelm in Hema Ra otrok sbelela; Bog fpolni njune shelje, da njima s’ zhafama dva sala fantizha; ftarejmu je bilo ime Wilhelm , mlajfhimu Hartvik. Nesapopadlivo je bilo ve- felje j kateriga fla imela Wilhelm ino Hema nad lepim sdravim fanti, shlaben dar nebefh- ki fla njima bila. Nikdar nifta mogla Boga 15 sadofti sahvaliti sa toliko vefelje. Grosno ve¬ liko fta fi persadela fantizha v’ vfih kerlhan- fkih zhednoftih poduzhit, sredila fta jih prav po fvojih miflih, vterdila jih v’ brumnofti in dobrodelnofti. Zelo vefelje ino vfe saupanje fta imela Wilhelm in Hema na fvojih šalih fantizhih, ktera fta raftla, kakor na letih, tako na brumnofti in zhednoftih. Wilhelm in | Hartvik fta bila kakor dva lepa odrafllika shlahniga , imenitniga drevefa , ktera fta kasala obiln fad kerfhanfkih zhednoft roditi. Ozhe IVilhelm in mati Hema nifta mogla na fvetu vezhf vefelja in vezhi frezhe dofe- zhij kakor fta jo sdaj vshivala. Dobrotliv Bog je hotel f. Hemo pofkufiti, ali mu bo tudi v’ nadlogah v^sopernoftih in ne- frezhah svefto flushila, sato je nje frezhno in vefelo shivlenje napolnil s’grosnim britko- fti. Velika shaloft je napolnila dobro shlahno ferze f. Heme, boshja previdnoft ji je dala okulit veliko grenkoft sdajniga shivlenja na semlji. Sgubila je vef fvoj trofht, vfe fvoje vefelje na fvetu, sgubila je na enkrat oba f , IG fvoja Ijubesniva fina Wilhelma in Hartvika, Hudobija grosovita Djenih laftnih podloshnib je ftrafhno ranila njeno shiahno materno ferze, vfe bogafivo in premoshenje jo [ni samoglo vezh rasvefelit, vender Hema vedno Bogu svefta oftane , in v’ boshjo previdnoft san pa O de bi Kriftjani v’ fvojih velikih nefrezhah, v’ teshavah in britkoftih po isgledu f. Herae v’ boshjo previdnoft saupali, in smerej miflili, de vfe hudo, kar zhes njih pride', fam Bog pofhila, bi tudi oni frezho v’ nefrezhi nafhli. Graf Wilhelm in njegova brumna shena Hema. fta imela vezh gradov na Korofhkim in na jShtajerfkira, is kterih fta veliko dnarjov dobivala. Nar vezh perhodke pa njima fo da¬ jale jame v’ Bresjah in Zelzhah na Korolh- kim kjer fo slato in freberno rudo kopali, potem slato in frebro zhiftili in ga v’ velik dobizhek dalezh po fvet rasprodajali, V’ ti- ftih jamah je bilo veliko kopazbov ali knapov, kakor fe po nemfhkim imenujejo, kteri fo tudi s’ fvojim delam veliko dnarjev saflushili, in hudobno nekteri slo gerdo in pohujfhlivo shiveli. Sginil je med njim ftrah boshji drujga njim ni bilo mar, kakor pijanžhvanje, jigre, boji in ihe druge gerde rezhi, le malo she je bilo med njim pofhtenih. Kuap- je v' Bresjah in Zelzhah, [ali kopazhi [v’ ja¬ mah, kir fo rudo kopali, fo bili she vfi oko- liži nadleshni in nevarni. Nekaki ozhe is JBresja, pofhten mofh, gre eniga dne s’fvojoj saloj hzherjoj Marjete na boshji pot. Knapi poredni to svedo, is- prafhajo kdaj bo nasaj prifhel in po kteri poti. Ko svedo fe (pravijo vkup, gredo v’ ofhtarijo , fe napijo in gredo potem zhakat v’ famotin kraj ozheta s’ saloj hzherjoj Marjeto. Ne zhakajo dolgo, perpelata fe ozhe in hzhi ravno po tifti poti, knapji fkozhijo k’njima, in j« ne puftijo naprej, sabavlejo in s’ gerdim befedami ju oframujfejo in pravijo, plazhat nam morata pred ne pojdeta naprej. Pofhten rnosh jih pogovarja, jim pravi, de nimajo pra- vize , kaj tirjat, jih profi, naj ga puftijo na¬ prej , nizh ni pomagalo. Nar hudobnifhi med knapi, Janes Griiirvvald s’ imenam , saupije * 18 nad mosham: Plazhala bota ja, in pa ta Je tvoja Marjeta bo plazhala, pred ne pojdeta naprej. Mosh fe tega slo pretirat hi, vidi de pijanim knapam fe ne more \ braniti, poshene konje in hozhe sdirjat, tode knapii ikozhijo h’ konjam, jih dershe per bersdah, Janes Griin- wald fkozhi k’ vosi, popade salo Marjeto, jo potegne is vosa, in joj! gerde rezhi s’ njo pozhne, kar she drugim tovarfham deti ravno hudobni, fe je prevezh sdelo. Grosno shaloften pride domu ozhe s' fvo- joj hzherjoj v’Bresje, ferdil fe je zhes knape in jih fovrashil vfe od kraja savoljo tolike hu-^ dobije, kar llifhat ni mogel od knapov, ne vidit ni mogel nobeniga. Hitro ko domu pri¬ de ozhe gre toshit hudobne knape fhe preden fo fe knapje ftresvali in domu prifhli, vfe na tanko pove per gofpofki, kako fe je sgodilo. Bavn ob tiftim zhafi fta bila v’ Bresjah oba mlada grofa Wilhelm in Hartvik finova f. He- me , prifhla fta ogledat jame, v’ kterih fo knapje slato rudo kopali, in de fta delavzam kopazham v’ jamah, to je knapam, saflusheno plazhilo odrajtala. Bashalen ozhe gre h’gro- 19 farn in fvojo hzherko febo vsame, ko pride pred mlada grofa, fe vershe pred nju na ko¬ lena in pravi: Shlahna grofizhka! vidva fta gofpodarja zhres jame, is kterih vafhe boga¬ ti vo isvira, kopazhi ali knapji fo vafhi podlo- shni, v’ vafhim kruhi fo, vi njim plazilo da- jate sato rniflim, de imate tudi vi pravizo, s’ njimi sapovedvati. Profim vaf pomagajte mi, ttorite mi pravizo per vafhih knapili, sakaj meni fe grosna kriviza godi, s’ menoj in s* mojoj hzherjoj fo val hi knapji ftrafhno gerdo ravnali, jes tega nifim v’ ftanu , tiho pre- terpeti. Mlada grofa, ktera fta bila v’ vfi nedolsh- nofti srejena , ftudila fe njima je vfaka hu¬ dobija, pofebno gerda neframnoft, fta she pred vezhkat flifhala, kako gerdi hudobni in ne- framni fo knapji, ker fo fe she blishni fofedji tiftih jam vezhkrat pertoshili, vender tega ni- fta miflila, de bi bili zelo take rezhi pozhen- jali. Sdaj pa ko fta flifhala is uft toliko sha- loftniga in rashaleniga ozheta, fta bila shaloft- na, vnela fe je v’ njima pravizhna jesa, po- 8 * trofhtata shaloftniga ozheta in tudi hzherko in oblubita mu kmalo p ra vizo ftorit. Gerdi hudodelnik Janes Grirnwald je bil prezej k’ fodbi poklizan. V’ tiftih zhafih je imel grof zhres fvoje knape vfo oblaft, imel je oblaft zhres shivlenje in fmert. Grofa fta hotla ftrafhen isgled pokasat hude fhtrafinge savolo take hudobije, de'bi fe bili knapje v’ prihodno bolj varvali, in pametnifhi bili. Ko hudodelnika svesaniga pred grofa perpelajo ? ga vprafha grof: „Je li ref, de fi ti hudo pregreho ftoril, kogar fi toshen ? 44 Gerdi hu- dobnesh bres nar manjfhi grevenge odgovri predersuo: „,Storil 1'irn ja, kaj je she salo/ 4 To je grofa fhe bolj rashalilo, sato je bil Janes Grunwald k’ fraerti obfojen, in kmalo ob glavo djan, na kolefi je Iklenil fvoje hudobno shivlenje. Oftrafhliv isgled fta grofa mlada pokasala vfim knapam in fta fe vernila k J ftarifham domu. ..Stari grof je rekel sinama: „Prav fta ftorila, prav po mojim je to, hu* dobija fe more fhtrafat, sdaj bodo knapje bolj pametni, varvali fe bodo takih hudobji, klr fe bodo bali take hude lhtrafenge. 21 Tode vfe je bilo saftonj, knapje fo bili v’ hudobiji vkorenineni in sato fe nifo poboljfhali. Terdovratniga zhloveka je pazh teshko na pra¬ vi pot perpravit. Hudobni knapji, nameft, de bi fe bili poboljfhali f'o ftorili ftralhen naklep , pomenili fo fe in fklenili, oba mlada grofa vmorit, in fe nad njima snofit savoljo fhtra- faniga tovarfha, in savoligo laftne fhtrafenge, ktiro fo mogli nekteri na shivotu, nekteri na mofhni terpeti. En fam med vfim knapi je bil dober in pofhten, pifal fe je Paradaisar, ta ni nikoli dovolil v’ hudobijo fvojih tovarfhov, jih je vezhkrat fvaril in opominal, de bi ne bili tako hudobni, sato fo ga fovrashili, ga sabavlali in drashili, fkerbno fe ga vgibajo , noben fe nezhe s’ njim pazhat, vfe fvoje pregrefhne in hude naklepe pred njim fkerbno fkrivajo, bo¬ jijo fe ga in mu ozhitajo, de jih toshi. Tako hudobneshi sanizhujejo in fovrashijo pravizhne sato, ki njim refnizo perpovedujejo, in njim pregrehe ozhitajo. Pravizhni in dobri morajo na fvetu preganjanje terpeti, sato de fo fkafhe- ni in vterjeni v’ dobrim. Dobrigh pravizhniga 22 fe ne bo frezha ognila, hudobniga bo gotovo fhtrafenga sadela, zhe tudi fkerbno fkriva fvoje hudobije, vfe bodo rasodete in grefh- niki oframoteni. 4 . Wilbelm in Hartvik, « Janova f. H e m e oba umorjena. Eno nedelo, desh je ravn fhel, fo fe knapji is Bresjah sbrali, gredo eden sa drugim, kakor fo fe bili pomenili v’ofhtarijo , ktera je bila na famotnim hribu od Bresja prezej odlozhena. She navada je bila, de fo fe v’ tifti ofhtarii knapji vezhkrat sberali, pi- janzhvali in mnoge norzhije vganjali, vfe hu¬ dobije fo bile v’ tifti ofhtarji doma. Sdaj pa to nedelo imajo knapji kaj pofebniga fklepat, sbralo fe jih je bliso fheftdefet in vfi fo bili samifhljeni in tihi. Ko fo bili vfi vkup, ko- 23 likov fe jih jo pomenilo, fe saprejo v’ hifho^ vrata terdno in fkerbno sapahnejo,' okna satif- nejo, debi shiv zhlovek ne flifhal, njih pogo¬ vorov in ne svedel njih hudih fklepov. Vfe- dejo fe okoli in okoli po klopeh vfi v’ kna- povfkim obiazhili, zherni kakor Judji, kader fo kakfhin fvet dershali, v’ fredo med nje Ro¬ pi eden tovar! hov narhudobnifhi, 'in jim sazh- ne prav na ferze tako le govoriti; Silvefter Grunwald mu je bilo ime, ki je fvojim tovar- fham govoril, in jim je tako rekel: * „Bratji, tovarfhi moji, knapji! Bog daj frezho, to je nafhe nevadno posdravlenje med nami, zhe pa tako pojde med nami, kakor fe nam kashe , bomo fkorej mogli rezhi: Prozh, prozh je nafha frezha. Zhe bota ta dva mlada grofa neufmilena tirana zhes naf gofpo- darila, kmalo bokonz nafhiga proftiga shivlenja, sagrenili naf bodo v' nafhih jamah, vezh nam ne bo shiveti mogozhe, zhe bota mlada grofa tako neufmileno s' nami ravnala , kakor fta sazhela. cc — Hitro, ko je Silvefter Griinvvald mlada_ 24 grofizha v’mifel vsel, fo vfi knapji s’sobmi fhkripali, in jesa fe je na vfih obrasih ozhit- no kasala, kir fo bili vfi nevolni nad grofa- ma, savoljo ojftre fhtrafenge, ktera je vfaki- ga hudobniga knapa sadela. Silvefter Griin- avald to vidi, govori naprej fvojim tovarfham in njim rezhe: ,,Ljubi bratzi! jes fim Griin- wald, in Griinwald je bil moj ftriz , kter je pred dvema mefizama ftrafhno fmert ftoril, na kolefi je mogel umreti in vfim je snano, sato, ki fi je hotel s’ salo Bresjanko kratek zhaf delati. Kam bo to prifhlo, ako bodo s'nami tako de¬ lali? Mi Imo knapji, veliko moramo terpeti, nozh ino dan moramo v’ tami pod zhernoj semloj kakor kert riti, kader na fvitlo pri¬ demo nam nar manjfhiga vefelja ne dovolijo I Vsdignimo fe zhes nafhe tirane, pokashi- mo jim, de fe hozhmo dershat nafhih ftarih praviz, fklenimo pokonzhat oba mlada grofi¬ zha.“ Ko je Griinwald te befede isgovoril, fo vfi knapji roke k’ vifhko vsdignili in rekli: „Prav je , to hozhmo, to fmo perpravleni fto« riti; ref je , grofizha prevezh gerdo s’ nami delata, snofit fe hozhmo nad njima. a Potem 25 pernefe Griinwald veliko kruglo polno vina, jo poftavi na fredo mise in rezhe: „Kdor je mojih mifli, naj pije is krugle, in poterdi moje befede. u Vfi pijo sdaj eden sa drugim, in potem fe kufhnejo, s 1 tem poter- dijo ftrafhen fklep, de hozhejo oba grofa vmorti. V’to hudobijo je bil odlozhen pervi dan, kader bota mlada grofa v’ Bresje prifhla, knapam in drugim delavzam saflusheno plazhilo dajat. Ta hudoben naklep fo nehvaleshni hudobneshi tako ofnovali: Kader bota mlada grofa prifhla plazhvat delavzam, ju bomo pelali v’ nafhe jame in rekli, de treba je ogledat, kako bi fe v’jami popravilo, de bi fe ne vderlo in fe jama ne safula. Ko bomo grofa v’ jamo fpravili, mo¬ ramo Wilhelma, ftarejga grofizha od mlajfhi- ga Hartvika lozhit, tega v’ en kot, drusiga v'drugi kot sapelat, in po tem na enkrat s’ krampam po glavi mahat do mertviga. Ko bota mertva, bomo jamo fpotkopali, de fe bo toliko vderlo, de bo mertva grofizha pokrilo in pokopalo. Takrat bomo mi vfi is jame sbe- m m , 26 shali in s' velikim vpitjam in s’ potilenim jo- I kam krizhali: .^Oh nefrezha, nefrezha, ftrafh- na nefrezha, niertva fta, mertva oba grofa, podfuta fta v’jami. Povedali fmo njima in ju 1 opominvali ne v’ tift kot jame hodit , nevarno je podreti bi fe snalo , kir pa nizh nifta po- rajtala nevarnofti, fta predelezh fhla, vderlo fe je, ir. prezh fta oba , ni bilo mogozhe po¬ magat , nobeniga obvarvat.“ — Prifhel je tifti shaloften, sa mlada grofi- zha ftrafhen dan. Po navadi oba prideta v' Bresje , poklizheta vkup vfe knape, kopazhe in druge delavze. S’ navadno prijasnoftjo in perljudnoftjo jim saflusheno plazho odfhtevata, .ftorjene dela ogledujeta, in knape k’ edinofti in lepim sadershanji opominata. Knapi pla¬ zho vsamejo , fe lepo sahvalijo, mlada grofa zhaftijo in povikfhujejo savoljo pravizhnofti, in dobrodelnofti; frezhni fmo , pravijo de ima¬ mo tako dobro 7 shlahno gofpofko, ktera lepo sa naf fkerbi. Vfe to fo bile lashnive hinavfke befede in sapelive, fkrivali fo s'njimi hudobni knapji 27 fvoje zherne ferza in ftrafhen fklep, in groš- no savesOj ktero fo med faboj ftorili, oba mlada grofa umorit. Kakor volk fe tiho per- plasi in jifhe prilike, ovzhizo sgrabit, in rastergat, ravn tako fo hudobni hinavfki kna- pji komej zhakali prilike snofit fe, in ras- trefit fvojo jeso nad grofarna savoljo fhtrafen- ge, ktero je mogel gerdi Griinwald preter- peti. Grofa vfa nedolshna in dobra kriftiana fta bila prav vefela viditi knape tako hvalesh- ne, miflila fta, lejte fej io fe poboljfhali, vezh nifo tako hudobni; revesha pa nifla ve- dila kaj hudiga knapji v’ fvojih ferzih kuhajo. Verjela fta lashnivim befedam in tako fhla v’ fvojo nefrezho bres, de bi fe njima bilo kaj dosdevaio. Tako fo gerdi hudobneshi Skriva¬ li fvoj ftrafhen fklep, in ispelali vfe, kakor fo fe bili v’ ofhtarii pomenili, in fe saper- fegli. Mlada grofa Wilhelm in Hartvik , ko fta vfim delavzara svefto odrajtala, kar je kter saflushil, rezheta knapam: V’jamo miljiva iti ogledat nove lukne, de vidiva, ali fe bo kaj 28 dofti slate ali freberne rude v’ njih dobivalo. V’ hudi savesi pogovarjeni in saperfesheni knapji fo djali na vides: Gnadliva gofpoda’, shlahna grofa! nevarno je v’jami, pofebno v' novo svertane lukne pod semljo lasit in te- shavno, fhe nam je teshavno, ko lmo tega navajeni, in kar she vam. — Grofa miflita, to fo le farno lepe befede knapovfke, de fe s’njimi le knapji dobrikajo, in pravita: Perpravite nama, kar je treba, danf greva v’ jamo ogledat vafhe dela. Per- nefejo njima knapovfko oblazhilo, kterga fta oblekla in knapovfke kapize na glavo djala. Navada je vezhdel per vfih jamah, kjer rudo kopajo, de vfak, kter hozhe iti v’jamo ogled- vat knapovfke dela, mora oblezhi knapovfko oblazhilo in knapovfko kapizo na glavo djati, naj bo kakorfhne forte zhlovek hozhe. Sato imajo sraerej takih zhednih oblazhil vezh per- pravlenih. Tudi je navada, de knapji vfelej preden gredo v’jamo rudo kopat, pokleknejo in kratko molitvizo opravijo. Grof Wilhelm in Hartvik, oblezhena v’ 2 9 knapovfko oblazhilo, s’ knapovfko kapizo na glavi, preden grefta v’ jamo, poklekneta pred podobo Matere boshje in f. Barbare in tako molita: Dobro frezho nam Bog daj Tud prihodno , ne le sdaj Dober Bog bodi per naf Sdaj ino pofledni zhaf! Tako fta fe grofa Bogu isrozhila, in fe ša frezhno sadno nro perporozhvala, bres de bi bila vedita, kako blisi fmerti fta she. Sdaj grefta grofa v' globoko jamo, knapji s’ baklami fvetijo naprej, vezh ko fto klafter gredo globoko pod semljo, po jami hodijo fem in tje nove dela knapovfke ogledovat. Vfe je bilo tiho po jami, kakor v’ pokopali- fhih, mlada grofa v’ nar iepfhim zvetji fvo- je mladofti grefta farna v’fvoj grob, pa ne vefta. — Sdaj pridejo na tifti kraj, kteriga fo bili pogovorjeni hudobneshi odlozhili , tam oba grofa umorit. Eniga fo pelali ogledovati novo svertano lukno na defno, drusiga peljajo ogle¬ dovat novo svertano lukno na levo. Pride sdaj od sad knap s’ krampam, rnozhno mahne gro¬ fa Wilhelma po glavi, kter na semljo pade in saupije: Jesu , Maria, f. Joshef; drugi knapji, kteri fo imeli krampe perpravljene, kakor fo fe pomenili s ’ krampi mahajo grofa po glavi, de ga do mertviga pobijejo. S’gro- fam Hartvikam na levi Hrani fo knapji pogo- | vorjeni ravn tako naredili, s’ krampi fo ga tako dolgo tolkli, de vezh ni snamnja shiv- lenja od febe dal. Ko fta bila oba grofa mert- va, fo fe is tamnih lukin vfi pogovorjeni kna¬ pji folhli, poderejo semljo, kar fo bili she pred perpravili, de sagernejo fe obe tifte luk- ne, ker fta vbita grofa leshala. Po tem vfi knapji na enkrat glaf sashenejo, hitijo na fvitlobo in vpijejo, kakor fo fe bili pomenili: ,,Oh nefrezha , nelrezha, ftralhna nefrezha, mertva fta oba grofa, podfuta fta v’ jami! Opominvali fino grofa, de bi ne hodila v' tifti nevarn kraj , pa nifta porajtala nevarnofti in sdaj sadela ju je nefrezha. H’ videsu fe fi- lijo jokat in shaloflni biti. Ljudje (o hudob- nim verovali, kir fo jim s’tolikim folsam per- povedali, kar sagermelo je kamnje in perli zhes grofa , prezej fta bila do mertviga vbita in podPuta, mi fmo s’veliko filo se vmaknili in sbeshali, ker fmo she navajeni takih ne- frezh pod semljo. Tudi ozhe VTilhelm in ma¬ ti Hema fta verjela, dokler fe ni na tanko svedilo , de hudobija nehvaleshnih k nap o v je pomorila oba mlada grofa. Kako Ita mlada grofa umorjena * pride na dan. ■ -reg^ gS Bar l Skerbno fo hudobni knapje fvojo gerdd pregreho fkrivali, grosno svito (o ofnovali hu- dobin naklep; miflili fo, de shiva dufha ni v’ 1'tan svedit, kaj fo ftorili; vtira ljudem fo perpovedali, de fe je to po nefrezhi sgodilo. ! Bog pa take zherne pregrehe ni fkrite puftil, ampak kmalo je bila odkrita, de fe je poka- sala gerda hinavthina in lashnivoft knapov. Eden knapov, Paradaisar, fe mu je reklo, kter je bil dober in pravizhen, kir ni hotel s’ hudobnim pajdafhi potegnit, v’ jih hudobije ni nikoli pervolil , ki fo ga tudi vfi tovarfhi fovrashili in fe ga ogibali, savolj tega fo tifti dan, kir fo grofa umorili, Paradaisarja da- lezh prezh v’ dalno lukno v’ jami na delo po- flali, sa to, de bi nizh od tega ne svedel; skos tega ravno je umorjenje grofov na dan 33 prifhlo. Knapji fo miflili, d« ako bodo ftorjeno hu¬ dobijo pred Paradaisarjam fkrili , fe nebo nikoli svediio, kaj hudiga fo ftorili. .Sovrashili fo Para- daisarja fhe narbolj sato, ki fo djali, de fe s’ fvojo brumnoftjo in pravizhnoftjo le grofam perlisuje, in fvoje tovarfhe toshi. Dolshili fo ga tudi , de je on perpomogel k' ftrafhni fhtrafengi gerdiga Griinwalda, de je moral tako ftrafhno umreti. Tako hudobneshi dobre in brumne sani- zhujejo in fovrashijo, pofebno zhe njim hudo¬ bije ozhitajo. Pa ravn Bog je ffotel, de je knapovfka pVegreha skos tega ija dan prifhla, pred kteriin fo fkerbno fkrivali fvo¬ je fklepe. Paradaisar dela v’ famotni lukni , rudo kopa , kakor kert rije po tamoti zherne sem- lje, majhna Iampiza mu berli , de vidi kod mahat, kar na enkrat sazhuti, de fe je ftre- flo in sabobnelo kakor debi fe bilo kaj poderlo, Vftrafhi fe in mifli, gotovo je kakfhna luk- aa v’ jami v’ kup padla in le safula, safule 1 3 34 lo ie mosebit (bdi ulize po klerih rudo ro¬ simo, kako bom sdaj ven prifhel. Paradaisar vershe fvoj kramp na ramo in lampizo v’roke vsame, gre prot tiftim kraji, kjer je potre! zhutil, gre delezh po uiizah podsemljlkih , vfe je bilo tiho. Sdaj pride na konz doige ulize , kar je bila safuta, naprej ni mogel, poftavi lampizo sraven febe in s kram pa m sazhne kopati, de bi faj toliko pre¬ kopal , de bi naprej mogel. Ko je sazhel kopati, prezej fposua Paradaisar, de fe to ni vderlo, ampak, de je nalafh nametano, kar knapji prezej posnajo. Krnelo je toliko pre- * kopal , de skosi slese in gre pozhafu po uli- zi naprej, kar saflilhi tovarlhe, ki fo na vef glaf krizhali: ,,Oh nefrezha, nefrezha, oba grofa fta vbita , a in hitijo is jame na fvitloho. Paradaisar fe preftrafhi, gre pozhafi naprej, de pride do tiftiga kraja, od koder fo knapji beshali in vpiti sazheli , kar pride vef pla- fhen do ulize, ktera je bila vfa safuta s' de¬ belim kamni, naprej ne more, ftoji, premi- fhluje, kar pod kamnam saflifhi jezbanje ? sdihovanje in jamranje, kakor sdihovanje vini- vajozhiga zhloveka. Paradaisar fe na sernljo vleshe in na uho poflufha jamranje pod kam- njam , kar fposna glaf mladiga grofa Wil- helma, hitro popade kramp, odkopava safuti- ga grofa, kter ni bil fhe mertev , in glava fe je malo ispod kamenja vidila, toliko de je mogel dihat. Ko Paradaisar grofa odkopa in s’ lampizo ga obfveti, fe grosno preftrafhi, kir ga v fi¬ ga kervaviga najde , sakaj mifiil je grofa sdraviga ispod kamenja dobiti, sato fe k' nje¬ mu nafloni in vprafha: ,,Gnadliv grof, kaj fe vam je naredilo?^ Grof she teshko vender saftopno rezhe: ,,Qh ! oh! pojdi povedat mojima ozhetu in moji materi, de fo naji knapji vbi¬ li ; ozhe naj jih sato fhtrafajo. u Vezli ni mogel grof povedat , ker per tej prizhi je vmerl> ✓ , m ■ Hartvika mlajihiga grofa trupla ni mogel odkopat Paradaisar, prevezh je she oflabel in prevezh je bil preftrafhen in sbaloften , vidil je vender ne dalezh od mertviga Wjlhelu»a * S* ispod eniga kupa kamnja kri lezhi, fposnal je, de je (o kri mlajfhiga grofa , sdihnil je prot nebefam in rekel: Oh Bogu fe fmili! Kaj vender je knapovfka hudobija naredila, fram me je knap biti , in v’ zherni temoti v’ glo¬ boki semlji rudo kopati. Popuftil bom ta ftan, naj fe mi godi, kakor hozhe, zhe bom ravno moral od hithe do hifhe kruha profiti, med tako hudobnimi tovarflii nozhem vezli biti, od sdaj sanaprej bo pazh mogel knape vfak fovrashiti. Med tem Paradaisarji lampiza vgaf- ne, is jame ni mogel, kir grosno globoko je bil, ulize fo fe fim iri tje dershale , def lih na¬ vajen , kir je she vezhkrat vfo jamo prehodil, vender je bil sdaj od ftrahu tako smoten , de ni mogel praviga pota na fvitlobo najti. Pa- radaisar poklekne in moli: „0 Bog, ti vefh, de moje roke fo nedolshne nad kervjo vmor- jenih grofov, v’ tako hudo pregreho bi jes nikdar ne bil pervoli! , daj mi fhe enkrat priti is te ftrafhne jame, nikoli vezh ne grem noter.“ Bog je vflifhal njegovo molitev, in mu dal najti pravi pot is jame tudi v' veliki tamoti bres luzhi. Ko na fvitlo pride, hiti na 37 ravnoft k’ ftarirn grofu Wi]h@Imu in k’ njegovi grofni Herai povedat vfe na tanko, kako je nafhel pobita oba mlada grofa. Vef objokan in plafhan pride Paradaisar k’ ftarim grofu; ravn sraven je bila tudi grafina Hema , fe niš¬ ko perkioni in pravi: ,.Zhe hnem govoriti gnadliv grof, vam imam nekaj noviga pove- dat.“ Grof in grafina pravita: „Kaj bolh neki pofebniga povedal , kir fi vef objokan in plafhan, kaj hudiga fe ti je permerilo ? Pa¬ radaisar odgovori: ,,Ne meni , ampak vam, vam fe je huda nefrezba pergodila, oba vafba lina fta v’ jami vbita, raertva fta oba , knapji fo rasglafili, kakor de bi fe bilo to po nefre- zhi sgodilo , pa jes fim fam she s' umirajo- zhira mladim grofam Wilhelmam govoril, ta¬ krat ko je she s’ fmertjo rinal, kir fim ga nekoliko odkopal, takrat mi je rekel: „Povej najim ozbetu in materi, de fo naji knapje is hudobije vbili, naj jih Ihtrafajo sa to. ££ Po¬ tem je vmerl. Toliko vam vem povedat kako fe] je sgodilo. Na te Paradaisarjove befedo fta grof in grafina od ftralm v’ omedlevzo padla, in ko fe 38 sbrihtata ni mogozhe ne dopovedat, ne popifat britkolt in shaloft , ktero fta obzhutila per taki veliki sgubi, per toliki nelrezbi, Vfe fvojo narvezhi vefelje, fvoj trofht, fvoje upan¬ je v' ftarih letih fta na enkrat sgubila. Ka- I kor dve lepe difhezhe roshe grofovfkiga rodu fta bila mlada grofizha, in obe roshize f(e bile na enkrat pohojene in saterte v' nar lep- fhiin zvetji. Britkoft in shaloft per taki sgu- bi b-do le samogli nar bolj {posnati ftari- fhi, ozhetje in matere , kteri fo v'narlepfhih letih sgubili fvoje ljubesnive otroke. Na povelje ftariga grofa fo trupla mert- vih grofizhov odkopali in is jame perpravili, na pare fta bila poloshena de fo ljudje kro¬ pit hodili. Dva is katnnja isfekana groba je ftari grof Wi!he!in narediti dal, kamer 1 ta bi!a p doshena. Veliko ljudi is vfih ftrani je pril hlo h pogrebu, kteri fo mertva grofa mi- lovali in fe zhes knape lerdili. Herman , fiifht in opat per f. Lamperti, pravi brat f. Heme je na grobu mladih grofov tako fepo pridigval, tako ljudem na ferze govoril, de 39 minal pred hudobijami in pregrehami, pokasal jim je prav ozhitno, koliko nefrezbe hudoben zhlovek na fvet perpravi, kolika fhtrafinga ga bo enkrat sadela. # Dolgo zhafa nifta mogla grof Wilhelm in njegova grafina Hema nehat obshalvat shaloft- no fmert fvojih dveh šalih in brumnih lino v, nikdar ju nifta mogla posabiti, vedno fta jo¬ kala zhes tako veliko in grosno obzhutlivo sgubo , le to jih je fhe trofhtalo, kir fta bila grofizha d >bra in brumna , de fe jima na unim fvetu dobro godi. Kdor brumno p ra vi/.h no shivi, zhe ravno s’ naglo neprevideno fine rt j o uraerje, ni fe mu bati hude fodbe per prih°dnita pravizhnim fodnikam. t SposnaIa fta grof Wbl- helm iu njegova grafina Hema, de boshja volja je to, Bog je tako naredil, on narpre- vidnifhi gofpodar je tako dovolil, de f(a "VTii- heltn in Hema fvoje nar vezlii vefelje na fve¬ tu sgubila, sato, de bi fe bila bolj sa pri hod¬ no vezhno vefelje v’ nebelih perpravlala in b»lj svefto B'gu flushila. Marfkterirau Bog pofhila nefrezbe na fvetu , sato , de zhlovek fvojiga ferza na pofvetno vefelje ne naveshe 40 in le bolj sa vezimo refnizhno frezho v' ne- befih fkerbi. Marfkter bi bil vekoma nefre- zhen, ko bi bil na fvetu frezhen, pa zhafne britkofti fo ga pred vezhnim britkoftmi ob- varvale. Vfe, tudi narhujfhi nefrezhe in te- shave obrazha Bog v’ nafh prid sa nafho ref- nizbno frezho 5 dobrotliv ozhe je on, v’ nje¬ govo previdnoft moremo saupat, in per vfih nefrezhah in teshavah mifliti in rczhi, kakor je poterpeshliv Job rekel , kter je ob otroke in ob vfe fvoje prennshenje prifhel , sdravje in vfe sgubil: ,,Bog je dal, Bog je vsel, naj bo zhefheno njegovo ime. u Zhes nekaj zhafa doklizheta grof Wilhelm in njegova grafna Hema Paradaisarja, tiftega pofhteniga knapa, ktir je njima prifhel raso- det, de*fo knapji mlada grofa pobili , in njima to sfialoflno fpomzhilo pernefel, in mu rezheta: Paradaisar! ftrafhne in shaloflne re- zhi fi nama ti prifhel osnanit, ker pa veva in fposnava , de fi pofhten, de nifi nikoli v’ take hude rezhi pervolil, de fe niii f’hudob¬ nim tovarfhi paidafhil, in fi nama sveft bil, 41 pavej sdaj, kaj poshelifh imeti sa plazhilo ? Paradaisar odgovori: Shlahten grof, dobra grafina! Kako bi fe upal fdaj kaj profit od vaf, ia vaf s’profhnjami nadleshvat, ker fte vfi v’ shalofti vtopleni, tudi vem, de fovra- shite sdaj vfe knape, ker fo vam toliko kri— vizo ftorili, kako bi fe jes samogel trofhtat od vaf kako dobroto dofezhi ? Grafina Hema mu rezhe: Sberi fi hitro kar hozhefh sa pla¬ zhilo, fej vem, de nifi tak, kakor drugi knapji. O dobrotliva grafina, rezhe sdaj Pa- radaisar, zhe mi je perpufheno profhno pred vaf poloshit, profim vaf tedaj pohlevno, po¬ magajte mi is te gerde knapovfke 1'Iushbe priti, dajte mi drugo flushbo , dene bom med takim tolovajfkim tovarfhi; rad vfe ftorim, de fe le pofhteno preshivim. Hema mu rezhe prijasno: Neboj fe Paradaisar v’moji hiihi bolh prefkerbleu do fmerti, osheniti tudi fe fmefh, sberi li dobro shenfko, sa te, sa tvojo sheno in sa tvoje otroke bom jes fkerbela, dokler bo kter shiv tudi po moji fmerti bodite bres fker- bi, ne bom vaf posabila. Paradaisar sapufti inefto na opominvanje grafine Heme, ktera ma 4 * pove , de bo zhes knape huda fhtrafenga pri— fhla, sato naj fe hitro od njih odložili-, in v' grofovo grafhino pride , kjer je po tem svefto llushil in dobre dni vshival. 6 . K n a p j e i h t r a £ a n i. Grof Wi!helm in njegova grafina Hema, defilih fta bila poboshna, vender fta fklenila morivze mladih grofov pofhtrafat drugim sa isgled, de fe v’ prihodno vezh kaj taziga ne sgodi. Vli tifti, kteri fo li napervo to vmi- flili in druge V’ to hudobijo napelali lo bili ob glavo djani; mil lil je grof, de sdaj je vle opravljeno, de bodo knapji pokorni v’ miru delali fvoje dela naprej; pa knapji , ker fo vidili fvoje tovarfhe sapelivze morit, fo sazheli zhes grofa godernjat, rekli fo mu, deje neufujilea tiran, zhe fta mertva njego- 4S va fina, kaj bo naf savoljo tega vfe pomo¬ ril , in sazhnejo mu shugat. „Nepuftimo u , fo djali, ,,de bi grof naf tako bres I kerbi davil , vftavimo fe , ftorimo konz taki neufmiIenofti u . Knapji fe pogovorijo in Iklenejo grofu, fe vftavit, zhe bo treba tudi s’ oroshijam v'rokah. Grof, ki to vidi , de s’ fbtrafinganui ni knapov nizh vkrotil, ampak fhe bolj jih sdra- shil, fe je tako rasferdil in rastogotil, de fklenil nad hudobnim knapi ftral bno fe mofhto- \at in snofit. Sato fta 1 hla grof Wilhe!m in njegova grafilia Heraa v' murfko dolino, k’ velkim vojvodu na Korofhkim , ki mu je bilo ime Markard , kter je ob tiftiin zbali ravno v’ tej dolini prebival. K’ temu imenitnimu in mo- gozhnimu vojvodu fta grof in grafina perbe- fchala in mu s' objokanim ozhrni perpoved vala, kakifhno shaloft fo njima hudobni nehvaleshni knapji naredili, kir fo njuna oba lina ubii in ju nevfmiljeno ob shivlenje perpravili. Sdaj pa lhe, pravi grof Wi|helm, meni shu- g:tj, kir iim nar hujfhi med puntarji po- 44 fhtrafal, flie zhes me fe bodo vsdignili, nifim fi shivlenja sveft. Sato prof im, pomagajte mi, po vrednofti fhtrafat hudobne puntarje in fi mir narediti, zhe ne, v'nevarnofli fmo, de naf bodo puntarfki podloshni vfe pobili. Velki vojvoda Markard fe savsatue, kader je to sa- flifhal, shaloval je savoljo vbijanja grofizhov, rad ju je imel, kir tla mn bila v’ rodi, sata je obljubil grofu Wilhelmu, de mu hozhe po¬ magat. Ne bojte se, mu rezhe: Jes bora vkup fpravil veliko fhtevilo foldatov, s’veliko vojfka poidemo nad puntarje, hudobne vbijavze, fhtrafat jih hozhemo grosovitno , de fe bo zhes tlo in fto let fporanal ftrafhau isgled hude lhtra- fenge. Vedli naj bodo ljudje zhes veliko veli¬ ko let, kolike fhtrafenge je vreden tift , kter fe zhes fvojo gofpofko punta, in dobrote tako hudo povrazhuje. Obzhutili naj bodo hudobni puntarji pravizhno jeso rashaleniga shaloftniga azheta / 4 45 7 . Puntarfki knapji fe sdrushijo, in fe zeli vojfki v’ bran poftavijo. . J --.. . .. Puntarfki knapji ko vidijo, de ftrafhno vreme zhes njih fhurni, vidijo, de velika vojfka fe sbera, ktera jih shuga pomorit, sato fe sdrushijo kakor brafji in pravijo 1 edin drugim, branimo fe dokler nam je mo- gozhe, zhe fe ne branimo, na enkrat bomo vfi pomorjeni. Oni fi isvolijo vojvoda, ga poftavijo sa oblaftnika in poglavarja, kir je nar ferzhnejfhi in nar brihtnifhi bil. Sbe- rejo fe sdaj vfi knapji vkup, jih poglavar ftopi med nje, in jim tako govori: ,,Brati! nafh gofpodar grof Wilhelm je fklenil nafi vfe pomoriti, sato, ki fta vbita oba njegova fina, njegove jese ne bo konza, ne bo fe nehal zhes naf ferdit, dokler „bo le kapliza 46 j nafhe kervi na semli. Vidite, kako je fhel j k’ fvojim shiahtniku pomozhi iskat zhes naf, ! in ga prolit, de mu da foldatov sadoft , naf j pokonzhat. Vidite, kako fe vojIkne trume sne | vkup sberajo , ktere na! bodo s’ Tvojim oj- llrim oroshjam pofekale , vidite, kako brufijo she fable naihi fovrashniki, s' kterim naf bodo po glavah mahali. Brat j i branimo fe , sakaj bi fe dali tako neufmileno morit , vsamimo v’ roke oroshje , profimo fhe drugih prijatlov, de nam pomagajo, prclkerbimo fe s’shive- sham , sbeshimo na goro , tara bomo terden sagrad (Thanze) naredili , terdno fe bomo fuvrashniku v’ bran pofiavili, ne bo naf pre¬ magal, le vfi moramo ene mifli biti, sdru- sheni oftati, in fe ftanovitno soper (ovrash- nike voj fkvati. Le tako bomo samogli shiv- Icnje ohranit, in fvoje ftare pravize obvarvat.“ Na te poglavarjove befede vfi knapji ob enim saupijejo. Ilozhemo, ja hozhemo fe branit do sadne kapli/.e, ne damo fe moriti ne po volji neulmileniga grofa. Britji bodi¬ mo ierzhni in ftanovitno v’ boju, de fe obvar- 47 jemo pred hudo fmertjo, ilhimo tudi prijatlov, de nam bodo pomagali , fe branit. Kinalo fo knapje dobili veliko prijatlov, takih hudobnih puntarjev, kakor to oni, kferi fo fe s' njimi fdrushiii. S’ orosiijam d< bro prevideni, Si naberejo hrane (jedi) in sbe- shijo na goro biiso Bresja, in[ fi dobro sa~ gradijo fvoj ftan (logar) s’ velikim hlodi is gojsdov okoli Bresja. ,Ser/,hm fo fklenili , fe bojvat in ne sbeshat , naj pride vojlka zhes njih kolikovfhna hozhe. Perpravleni fo bili. — Velki vojvoda Markard je grofu Wilhe ! - mu veliko foldatov pollal, kteri fo na voj¬ vodo! o povelje morali vbogat , in iti, kamor njim bo grof VVilhelm vkasal. Tudi Malen- tainlki grof Mainard , Wilhelmov fhvoger, kter je fv. Heme feftro Kunegundo (Kuno) sa sheno imel, mu je v e/h loldatov na porno/h perpelal, in jih pod Wilhelmovo povelje djai. S' tako terdniin vadnim vojfhaki grq grof Wiihelm tiho nad puntars ke knapa, Ko knapji 48 sagledajo bliskati fe veliko vojfko s’ ojftrim oroshjam, fe v’ verfto fpravijo, poglavar jim rezhe: Bratji, vojfka je tukaj, sdaj nam gre sa shivlenje ali sa fmert , dersliimo fe terdno , ne umaknimo fe zhe naf tudi pobijejo. Ko W‘ilhelmovi foldatji do knapovfkih ogradov (fhanz) pridejo , fo fe vdarli, fcl- datji in knapji, oboji fo bili hudi, vender k’ sadnim fo bili knapji mozhnejfhi ko foldatji , kter fo morali odjeujat in fe nasaj omaknit. ,Soldatam fe je to hudo sdelo , fram jih je bilo beshat pred puntarfkim knapi, kteri nifo , bili vojl ke vajeni in uzheni s' oroshjem v’ zaker hodit. Sdaj fe foldatji fpet v’ verfto fpravijo } in fe sashenejo nad puntarje, knapji fe branijo ftanovitno, ferzhno fe bojujejo, vfa foldalhka vojfka jih nernore premagat. Po- flednizh knapji sazhnejo pefhat, smogli fo jih foldatji, kterih je bilo trikrat toliko, kakor knapov. Premagani knapji nifo mogli nikamor beshati , kir fo jih foldatji okoli in okoli okfuli , tako de fo jih foldatji v’ fredi med fabo imeli , foldatji jeani »avoljo 4$ perve ftanovitnofti knapov fo ferditi mahali po puntarjih; tako nevfmileno fo jih pobijali, kakor mefar shivino, nobenim« nifo sanel li, kri je tekla v’ potozih, fkorej vfi fo bilj vbiti, le malo jih je sbeshalo. Tako fo pun- tarfki knapji prijeli saflusheno plazhilo sa ftorjeno hudobijo umorjenja grofovfkih finov. Kolnifhki in ditrihkftainfki gofpod fta tudi grofu s’ fvojimi vojlhaki na pomozh pri— fhla, in fta tiftih puntarjov vjela petnajft, kteri fo sbeshali in fe pol krili , de fo fe obvarvaji in per shivlenji ohranili. Tih pet¬ najft nehvaieshnih puntarjov vkashe grof Wil- helm svesati in v’ vjezho sapreti, fklenil je ozhitno jih pofhtrafat, sato vkashe jih ob- varvati per shivlenji do dneva ozhitne fhtra- fenge. Grof Wilhelm ukashe narediti veliko pojedno na fredi terga v’ meftu Bresjah (Friesach) mise s' zherniin perta pogerniin, ino vfe jedi na miso v’ zhernih pofodah pernefti, obhajali fo tako fedraino sa rajnim finovam, veliko je bilo povablenih. Ko je bilo veli¬ ko ljudi sbranih ukashe grof Wilhelia per- 4 pelati tiftik petuajft puntarfkih knapov is jezhe, ozhi in roke jim sveshejo, in perprav- leni fo bili foldatji, kteri fo jih na drobne kofize rasfekali, in kofize rasfekanih truplov piizam in sverinam po polji rasmetali. Tu¬ di fo fhli foldatji na grofovo povelje po vfih vafih puntarfkih knapov, in fo vfe njih hifhe posbgali, vfe rasdjali in pokonzhali, de fe ni posnalo, kje fo prebivali. Grosno fo vpili, jezhali in jokali otrozi in shene pomorjenih knapov, kteri fo morali tako ftralhno ob- zhutiti fhtrafingo fvojih nepokornih puntar¬ fkih ozhetov. Pred fe ni dala grofova jesa potolashit, kakor de fo bili vfi puntarfki knapji pomorjeni, potem fhe le ukaske folda- tam rasjiti; fhli fo vfak na fvoj dom, in mir je bil po desheli. Grof je dal povelje, de od sdaj sa naprej ne fnle noben foldat nikomer nizh shaliga fto- riti, ne sapufhenim udovam ne otrokam kna« povlkim, ker sadofii je fhtrafana pregreha umorjenja, ,Srafhan isgled je bilo to in je fhe sdaj vfiss puntarjam. 8 . 51 Grof Wilhelm gre v Rim na boshji pot. Grofova vojfka je she veliko knapovfke kervi prelila, vender fegrof ni, dal vtolashiti, toliko fe je rasferdil zhes puntarfke kna- pe. Hema brumna , bogabojezha grafina, nje¬ ga shena ga je preprofila, de je nehal kna- pe morit. Pogovorila ga je in mu dopove¬ dala , de fe ne fpodobi krifijanam nad fov- rashniki fe tako mozhno maihtovati, zhe ravno fe nam kriviza godi. Grof Wilhelm je bo- gal fvojo fveto sheno Hemo in ukasal je mir po desheli osnaniti. Tudi je Wilhelm fposnal, de preojllro je fhtrafoval knape, prevezh kervi je prelil, shal mu je bilo , de je toliko ludi pomoriti ukasal, in veliko jih je tudi s’ teftuo roko _ UL 53 pomoril. Kadar fe je potolashila njegova je- sa, in vedrile njegove shele po raafhtovanji, kader fe je v - pokojilo njegovo rasshaleno ferze, je fposnal, de je vezh ljudi, nedolsh- nizh otrok in udov v’ veliko nefrezho fpravib jim veliko shaliga ftoril in prevezh fhtrafal' V’ ferze ga je to bolelo, veft "mu je ozhitala? de ni po kerfhanfko ravnal, ampak fe slo pre- grefhil, sato je fklenil po rnozhi vfe to po¬ praviti in s’ pravo refnizhno pokoro per Bogu odpufhanje dofezhi. ,Storil je grof VVilhelm obljubo, de ho- zhe romarfko oblazhilo oblezhi in v’ Rim na boshji pot iti. (Rim, mefto na lafhkim je po¬ glavitno mefto vfiga kerfhanftva, tam leshijo fvete trupla najimenitnifhih apoftolnov, fvetiga Petra in Pavla in tudi trupla veliko drugih fvetih marternikoV. V’ Rimi prebiva najvi- fhi poglavar vfiga kerfhanftva, fveti ozhe Papesh, sdaj Gregor, ozhe vfih kriftja- nov, nameftnik fv. Petra.) Tam v’ rimi *im meftu je shelel grof Wil- helm tvojo b.oshjo flushbo opraviti, Boga sa 53 odpuHianje Tvojih grehov profiti, m fe fvetira apoltelnam perporozhati. Prijasno vsame fl-ovo od fvoje siiene Heme , oblezhe r< marfk o h— lazhilo , vsame feboj le prav potrebne rez hi, in gre pelh v’Rim na boshji pot, perdrushi fe drugim romarjom, kteri fo tudi v'Rim fhH J pa nobenimu ni povedal, kdo de je in od kod de je. Teshavno je bilo popotvanje, pofebno ga grofa, kter ni bil pelh hoditi navajen, in tudi pomankanje pred nikoli ni fkufil , vender je s’ vefeljam vfe poterpel, de bi bil le per Bogu fpet v’gnado priihel, fpolniti je hotel svefto in na tanko ftorjeno obljubo. ,Serzhen in vefel hiti grof Wilheltu proti Rimu, ferze mu kipi od vefelja, kader fe blishi k’ imenitnimu meltu. Ko pride v'Rim, gre v’ boshji tempel, moli, tako gorezhe moli, de fhe nikdar ni ta¬ ko molil, obshaluje Ivoje grehe fe jih fp .ve boshjim naineftniku , dobi fveto odveso od mafhnika, ki je od Papesha imel oblati od naj vezhih in ftral hnejfhih grehov odvesati. Pokojno al mirno je bilo njegovo ranjeno Jer?e, kir vedil je , de sdaj fo mu grehi tudi n^be- fih odpufheni. Kar je grofa fhe najbolj po- 54 tolaskilo in mu veliko vefelje delalo, je bilo to, ker je imel to frezho, de je prifhel pred fvetiga ozheta Papesha, in fe s’ njim prijasno pogovarjal. Kakor vefel fe je VVilhelm na pot podal, fhe bolj vefel fe sdaj verne is Rima v’ fvojo domazho deshelo nasaj, poln radofti de je s’ Rogam refnizhno fpravo ftoril, kir je svefto fpolnil fvojo obljubo. ,Serzhno je shelel Wilhelm fkorej priti v’ fvojo d »mazhijo nasaj, teshko mu je bilo, toliko zhafa od fvoje dobre, svetle in brumne tovarfhize Heme lozhen biti, vedno mu je bilo pred ozhmi, kako ga Hema fkerbno domu perzhakuje, kako ona dni fhteje njegoviga prihoda, boji fe, de bi fe tau na poti kaj hu- diga ne pergodilo, de bi ga v' dalnih krajih kaka nefrezha ne sadela, sato je ona smeram sanj molila. Velike shelje do fvoje domazhije, in do fvoje ljubesnive Heme fo ga mozhniga ftorile, de je vfe teshave dalniga popot- vanja ferzhno in fianovitno predal, deflih je shefluleti sazhel. Rekel je fara perfebi: Bog 55 mi daj le fhe domu priti, rad vmerjem, de le v’ fvojo domazhijo pridem in svojo ljubesnivo Hemo fhe posdravim, tode te frezhe ni imel. Vezh ni vidil fvoje brurane Hetne, ni dofegel te frezhe, de bi mu bilaHerna ozhi satifnila, in per njegovi fmertni pofteli molila sa njegovo vbo- go dufho. Bog fam je tako fklenil, de Wil- lielm ne more na tem fvetu do fvoje doma- zhije priti in vezh ne videti fvoje brumne Heme, vender vef vdan v’ boshjo previdnoft ni godernal ali rotil zhes to boshjo naredbo, ampak sadovoljn s' vfirn , kakor moder Bog s’ njim oberne, fe je vef Bogu isrozhil in rekel: Naj fe sgodi volja boshja nad menoj. Prifhel je TVilhelm bliso Lavantske doline, in je tako oflabel, de vezh naprej ni mogel, mozhno je sbolel, fposnal je, de blisha fe njegova sadna ura, de per konzu je njegovo shivlenje. S’ fvetim fakramenti previden fe sdaj mirno k’ fmerti perpravlja in fvojo dufho Bogu isro- zha. O dobrotliv Bog! tako fhe govori pred _ jo, ker nifem vreden vezh, prit' v’ fvojo ^domažho desbelo na fvetu, dodeli mi milotl, U^lj! priti jHzbno v’ vezimo domvanje , v’ nebcfh- . Jli.:'. ... . .4Br • t —A ko kraljeftvo, V’ terdnim saupauji na bosbje ufinilenje vef v’ boshjo volo vdan je Wilhelm v’ gofpodu safpal ali vmerl per fvetim Lo¬ renzu na jamnim hribu na Ivorofhkiin. Per ti zerkvi je bilo njegovo truplo sagrebeno (^po¬ kopano), in prebivavzi tiftiga kraja fhe sdaj vedo veliko povedati od fmerti iuienitniga gro¬ fa j gofpoda zhes Bresje in Zelzhe, 57 9 . S, Hema udova. Grosno je fv. Hema skelela fvojiga Wil- Iielma nasaj ; smeram je molila, de bi frezk- no fv«jo boskjo pot opravil in sdrav na¬ saj prithel. Vlako uro fe ga je trofhtala in ga svefto perzhakovala, pa ni ga bilo 5 sazhe- la®je fkerbeti in mil liti: Bog ve, kaj hudiga fe mu je na poti permerilo. Hema je ss- zbela shalovati, in jokati, ker Wilhelma le dolgo' ni bilo. Komej fe je njeno shaloftno ferze malo potolashil), ker je nekoliko posa- biia shaloftno sgtibo fvojih finav, ker fe je vfa Bogu vdala in rekla :f„Kaj kozhemshe bres mere jokati, in shalovati, je she Bog tako hotel imeti? naj f;o zhefheno njegovo fveto ime” , in sdaj pri¬ dejo fpet zhes Hemp nove bridkosti ir shalo- fli. Prifhlo jc do nje sbaloftao fnororble, de je njeni Ijubesniv mosh grof Wnhelni ?« pm .68 ko je is Rima fhel, vmerl. Le kdor je she kako sgubo fkufil , bo sapopadel , kolika sbaloft je, fvojga ljubesniviga raosha sgubiti, in fe sa vfelej od njega lozhiti. — Sv. Hema, sdaj ndova, nima do nobene pofvetne rezili vezh vefelja, nobena rezh jo ne more rasjafnit, ker je ob vfe prifhla in vfe sgubila, kar bi jo snalo na fvetu fhe rasve- feliti j sato je fklenila popolnama vfe Bogu is- rozhiti, le njemu flushiti, in Bogu v’ zhaft oberniti vfe fvnje premoshenje, kteriga ji je Bog dal, ga hozhe fpet Bogu nasaj darvati. V’vifokih puflih hribih, po kterih fo ljudje shi- veli v' veliki nevednofti in v’ hudobijah, kjer niso nikoli duhovniga uzhenika vidili je fv. Hema is fvojih dnarjov vkasala zerkve posi- dati, in je fprolila fhkofa de je tiftim hri- bovzam sapufhenim duhovnike poflal, sa njih plazlio je obilno fv. Hema prelkerbela. Du¬ hovniki fo lepo ljudi uzhili, njim fv. Evan- geli osnanovali in k’ lepim kerfhanfkim shiv- lenji < pominali, de fo bili po tem frezhni in vtfcli. ^ . L-. ■ IIE H ,8 H JK A Z E H K E V. 6t Po tem je fkleniia fv. Hema v’ kerfh- ki dolini issidat pofebno veliko zerkev Ma¬ teri boshji na zhaft , in sraven zerkve dva .klofhtra, eniga sa moshke, drusiga sa shen- fke, tako de. v’ klofhtra sa moshke ho pre¬ bivalo SO korarjov , kteri bodo po regelzi fvetigaf Avgui htina shiveli in Bogu hvalo pre¬ pevali; v’ shenfkim kiofhtru bo prebivalo 70 nedolshnih deviz ali nun, ktere bodo s’ zhi- ftim nedolshnim ferzam Bogu flushile. To boshjo hifbo fo prezej sazheli sidati in s’ vefeljam je Hema delavzam plazhovala , in fe vefelila Bogu na zhaft imeniten in lep tempel issidati, kteri je bil v’ letu 104S do- sidan in popolnama isdelan, tudi je bilo pre- bivalifh sa 20 korarjov in 80 nun spotov- O lenhi. Sdaj je Hema fkerbela poilkati takih nedolshnih deviz, ktire bi hode v'klofhter iti ? in s’klofhterfkim oblubarai fe savesati, do kon- za fvojiga shivlenja Bogui v' nedolshnofii flushit in ga s' pofebno svetlobo zhafliti. Nafhle fo fe kmalo lepe devize, med njimi imenitne go-, fpodizhne, ktire fo s’vefeljam v klof; . i , pile j in fi v’zhaft fhtele m u . ‘6 h. f>2 tveto grafino v’ tovarfhii shiveti , ki jim lepe isglede prave poboshnofli in refnizhne fvetofti daje. Kader je bilo vfe sidanje do dobriga fkonzhano, prebivalifha sa korarje iu sa nune vfe perpravlene, ko fo bile she nune, to je dobre brumne deklize sbrane in zhakale nunfkiga oblazhila, pofhle fv. Hema v’ Salz¬ burg profit velkiga fhkofa Balduina, de bi prifhel novosidano zerkev pofvetit (shegnat) per kteri perloshnofti bi tudi perpravlene de¬ vize ozhitno klofhterfke oblube ftorile v’ pri— zho fhkofa, in tako klofhlerfko obleko do- fegle. jShkof Balduin fporozhi Hemi, de bo prifhel ravno 15. Velkiferpana , to je na velke mal he ali na velike gofpodnize dan, de bo zerkov shegnal in nune v’ klofhter saklenil. Per zerkvenim shegnovanji je bila fv. Hema s' vfim divizami v’ prizho, ktere fo vfe na enkrat v’ prizho Velkiga fhkofa ojftre klofhterfke oblube ftorile in fe v’ klo- fhl*’* cvreti dale. Tudi Hema fe je odpo¬ vedala vfi pofvetni zhafti in imenitnofti, fto- 63 vila klofhterfko oblubo, in gre a’ drugimi de¬ vizami v' klofhter* Hema je dobro sapopadla Jesufove befede, ki je rekel: „Kdor fe bo ponishal, bo povifhan“, sato fe je ona tako ponishala, de med devizami v’ klofhtru po nobeni ženi ni hotla biti gofpodina ali apta- fhiza, defilih fo jo profile, ampak v’ po- nishnofti je hotla shiveti med njimi, kakor naj flabej nuna. Aptafhiza je bila tedaj is- volena druga nuna, kteri je bilo ime It a. Pofebne fveto ino brumno je Hema v’ klofhtru shivela, s' vefeljam in s’ velikim ajfram je vfe klofhterfke dolsbnofti opravlala in vfim tovarfhizam lep isgled refnizhne ker- fhanfke ponishnofti bila. Vfe karkoli je fto- rila, je ftorila le is ljubesni do Boga, ker je dobro vedela, de le ljubesen bosbja zhloveka shlahniga dela. Hema je pa tudi dobro vedela, de lju¬ besen boshja mora bit delavna, to je ds zhlo- vek mora v’ djanji skasati, de v’ refnizi Boga ljubi, to fe] pa samore je s dobrim d«eli po- kasati. Tulila je Hema, de veliko njenih podloshnih ffie sdihuje pod tefhko butaro hu¬ de flushnofti, fmilili fo fe ji v’ferze, poma¬ gala njim je, kar je bilo naj vezh rrogo- zhe. Takrat je bila tudi po nemfhkih de- shelah navada , de fo imeli bogati imenitni gofpodi fvoje flushne , s’ kterim fo ravnal* kakor fo hotli; kader jih nifo hotli vezh imeti, fo jih prodajali , kakor per naf neum¬ no shivino prodajajo. Taka navada je fhe sdaj po turfkih deshelah , kjer ne fveti luzh frezhne kerlhanfke vere. Hvaleshni moramo biti Bogu , de fmo rojeni in isrejeni v’ takih frezhnih deshelah, de fe nam ni treba bat* gerde flushnofti. Hema je tedaj pervolila j de vfak pervorojen njenih podloshnih flush- nih fe samore s’ majhnim dnarji odkupiti in tako fe oproftiti. Rada bi bila vfim Tvojim podloslinim flusbnim to dobroto dodelila , in vfim proftoft dala, Jio bi fe ne bila hudih naftopkov bala , nevarno je bilo v’ tiftih tam- nih zhafih savoljo drugih imenitnih fofedov, kar fe she sdaj v’ ftarim pifinu velkiga f lika¬ jo Baltfuira vidi. G5 Hema ni bila farno dobrotniza v' fvoji domazhi desheli, ampak tudi v’ dalne kraje je fegla njena dobrotliva roka. Veliko je dala v' falzburlko flikofijo , perhodke grafhine v’ Bresjah fo dolgo zhafa falzburfki fhkofje vshivali. Tudi v’ bamberiko fhkotijo je Hema veliko darov pofiala , vezh zerkev je s’ Tvo¬ jim dnanni issidala in jih obilno obdarovala. Vfe fvoje veliko premoshenje je Hema sa boshjo zhaft obernila, veliko dobriga ftorila, marfkaterim reveshu pomagala, in le fkerbela Bogu prav flushiti in boshjo zhaft povifho- vati. 5 Srezhen tift bogatin, kter fvoje boga- ftvo tako obrazila, de s’darovi reveshe ras- vefeluje, fromakam pomaga in boshjo zhaft povifhuje, v’ nebelih bo sato obilno plazhilo dofegel. Veliko vefelje je Hema she na tem fvetu dozhakala, ker je vidila kako lepe ker- lhanfke zhednofti fo zvetele per nedolshnih devizah v'klofhtrn, kteriga je ona napravila in farna tudi v’ njemu shivela. V' fredi med brumnim nedolshnimi tovarfhizami je Hema vezh let frezhno shivela, fe vedno bolj v’ hrumnolli vterdila in fvoje tovaiThize vedno k ? vezhi popolnedi v’ fvetofli pelala. ]\ T aj vez hi trofht in vefelje je aafhla v’ molitvi in v’ fvetim premifhlevanji, sato je bres pre¬ nehanja molila , pogodim fvete sakramente prejemala, vfe fvoje terplenje, shalofti in brrdkofti, ktire fo jo bile sadele, je Bogu darovala, in vedno vlmileniga Boga hvalila, s a tolike dobrote, de ima veliko perloshnoft lepo fkerbeti sa isv.elizhanje, sa prihodno vezhno shivlenje. Ivir fe, je Hema tako ved¬ no k’fmerti perpravlala, fe ni prevezh sadne ure bala, nizh ftrafhuiga ni bilo sa njo fmert, ker pogofto je premil klevala minlivoft sdajniga shivlenja, 'in vedno pred ozhmi imela refnize kerlhonfke vere, ktire naf uzhijo, de kratko je nafhe shivlenje na fvetu , nimamo ga tukaj danovitniga prebivalilha, ampak le prihodniga ifhemo, tam v’ nebefih, nam je perpravlena refnizhna vezkna frezha. Hema je sdaj mozhno sbolela , huda bo- lesen je fe je lotila, ktira ji je osnanila, de treba fe je perpravlati, iti na um fvet v’ vezh- noft. Zhes dalej vezlii flabofti fo jo obfhle , tako de je ozhitno zhutila de bliska fe konz njeniga shivlenja, sato (e je vredno perprav- ]a!a prijeti sadno popotni/.o sakrament fvetiga refbniga telefa. Ko je vle fvete sakramente, boinikam potrebne prejela , fe vfa Bogu is- rozhi in fe popolnoma Iioga vda in rezhe: Gofpod ! po tvoji volji naj fe sgodi , ali shivim alj vmerjem, dovoljna fim s'vfim ? ka¬ kor ti o Bog s’ menoj obcrnefb. 68 10 . S. H e in a v m e r j e. Potem ko je bila fr. Hema s' Cvetim sa- kramenti previdena, in vfa Bogu vdana je njena bolesen smeram hujfhi perhajala. Ko je she bliso fmerti bila, poklizhe vkup vfe fvoje klofhterfke tovarfhize (nune) lepo jih opomina v' brumnofti in fvetofti flanovitno ofla- ti, fvoje dolshnofti svefto fpolnovati in lior- jenili oblub nikoli ne prelomiti in pridno mo¬ liti. She v’ Sadnih flaboftih Hema Ivoje brumne klofhterfke tovarfhize tako lepo uzhi, de fo vfe okoli poftele jokale in od fols fhe molit nifo mogle. Sdaj Hema popolnama ofla- bi, befedi ji je smankalo, sadnikrat fhe o z hi proti nebefam oberne jih potem sa vfelej sa- pre , glavo nagne , globoko sdihne in urner- je 29. Roshenzveta v’ letu 1015, to je rav¬ no na fvetiga Petra in Pavla dan, v’ tri in flieftdefetim leti fvoje ftarofti. Zagrebeno je bilo njeno mertvo telo na tiftim kraji, kte- riga fi je farna isvolila fhe ko je shiva bila. Marfkteri revesh je objokoval sgubo take dob¬ re matere , ktera je vfakimu revesh« poma¬ gala , zhe je le mogozhe bilo. Veliko jih je jokalo is hvaleshnofti, ker fo veliko dobrot is njenih vfmilenih maternih rok prejeli. Is ferza fo ji frczhno vezhnoft vofhili in rekli ; Bog ji daj vezhen mir in pokoj, in vezhna luzh naj ji fveti. Prezej po finerti fe je pokasalo, de fo ljudje Hemo she v' shivlcnji sa fvetnizo imeli. Od vfih ftrani od dalnih in blishnih fo ljudje sazheli njeni grob obifkovati in fe njenim profhnjam perporozhati. Kjeno ime in njene dela fo fe dalezh rasosnanile , vfi fo jo po- vifhovali in zhaftili , ne le revni krnetji, ampak tudi imenitni shlahni gofpodje is Ivo- rojhkiga, Krajnfkiga in .Shtajerl kiga fo ho¬ dili na njeni grob jo zhaftjt. ITeinrih I. zheterti kerfhki fbkof, kar (e sdaj zelovfhki fhkof imenuje, je v’ leti 1174: vkasal telo fv. Herae is groba iskopati, in s’ veliko zhaft- jo je bilo od duhovnov nefeno v' veliko kerfh- ko zerkvo, ktero je ona issidat dala, gr<>sno veliko ljudi je bilo sraven is vfih k raj o v* Polosheno je bilo v’ šidano jamo pod velkim altarjam fv. Heine , kjer fhe sdaj pozhiva. jShe sdaj hodijo ljudje is dalnih krajov na boshji pot k’ (veti Heini , ker jo s’ andohtjo I zhaftijo in fe njenim profhnjam porporozhajo. Njeni prašnik fe na liorolhkim vlako leto ob¬ haja 27. roshenzveta, vli duhovni Kerfh- ke fhkofije morejo tifti dan fv. Hemi na zhaft pofebno opravlati. c K a s a I o. ,Stran. 1. Rojftvo f. Heine. 7 2. Hema fe omoshi . 10 H. IVilhelm in Hema dobita dva fina . 14 4. Wilhelm in Hartvik, finova f. Heme oba umorjena .. 22 5. Kako (ta mlada grofa umorjena pride na dan. 32 C. Knapje fhtrafani. 42 7. Punlarfki knapji fe. sdruzhijo, in fe zeli voj(ki v’ bran pudavijo , , . 45 8. Grof Wilhelm gre v’llim na boshji pot 51 9. 5 S. Hema udova . 57 10. } S. Hema vrnerje ...... 68