DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo ja v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22, Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se >e sprejemajo. Uprava: Maribor. Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stan« pe-titna enostolpna vrsta D. 1,50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« se ne trankirajo.
Štev. 57.	Sobota 12. julija 1930.	Leto V.
Mala antanta in podunavska agrarna
federacija.
Koristi posameznih držav stopijo v ozadje.
Mala, antanta (Čehoslovaška, Jugoslavija in Romunija) je imela te dni v letovišču na Visoki Tatri konferenco svojih treh zunanjih ministrov. Na konferenci so se zedinili glede čehoslovaške-romunske trgovinske pogodbe ter glede smernic organizacije in izvrševanja haaških in pariških dogovorov z ozirom vzhodne reparacije, ki se tičejo teh in še nekaterih držav ob Dunavu in na Balkanu.
Na konferenci je dr. Beneš proslavljal desetletnico obstoja Male antante in poudarjal nje politični pomen. Dr. Marinkovič je priporočal z ozirom na kmetijsko krizo, da naj se vse male kmetijske in industrijske dežele združijo ter osnujejo skupen carinsko-tehnični organizem. Ni se pa v Strbskem Plesu posrečilo postaviti trden temelj za skupno gospodarsko enotno politiko. Ministri Male antante si nadejajo, da se bo to vprašanje po temeljitem ventiliranju moglo definitivno reševati šele na bodočih konferencah. Cilj temu gospodarskemu koncernu držav Male antante naj bi bil, urediti produkcijo in izmenjavo blaga med njimi, kar bi odgovarjalo naziranju nekaterih politikov, da je predvsem potreba pospeševati regionalne pogodbe, to je, od države do države.
Po konferenci Male antante sta imela še posebno konferenco dr. Marinkovič in Minorescu v Bukarešti. Na tej konferenci sta ugotovila romunski in jugoslovanski zunanji minister, da so gospodarski interesi Jugoslavije in Romunije različni od interesov Čehoslovaške in je zaradite-ga težko ustvariti bazo za skupno gospodarsko politiko. S tem seveda ni rečeno, da Mala antanta nima eksistenčnega pogoja, pač pa se bo morala in mogla uveljavljati kot politični faktor.
Očividen pojav tega dejanskega stana je priprava ustanovitve podu-navskega agrarnega bloka. Že do konca julija t. 1. utegne biti sklicana v Sinaio v Romuniji konferenca, na kater^bpdo zastopane Jugoslavija, Romuni^ in Madžarska, ki so vse tri pristale,.ha osnovanje agrarnega bloka. Le Madžarska ima še pomisleke zaradi nekih spornih vprašanj.
Jugoslovanski zunanji minister dr. Ma?irikoyič je prepričan, da se te države, zvinijo. V glavnem gre za to, dp, s<j5.odpre pot agrarnim pridelkom v inozemstvo, ki jo sedaj ovi-
rajo carinske meje. Namerava se osnovati zveza treh držav, ki bi te produkte izvažala ob skupni organizaciji. Zahtevati pa namerava siriaj-ska konferenca, da industrijske države odpravijo uvozno carino fca agrarne produkte. Če industrijske države to store, bo tudi trozveza odpravila uvozno zaščitno carino za industrijske produkte onih držav, ki tej zahtevi ustrežejo.
V to zvezo spada vsekakor tudi agrarna Bolgarija. Pomen take zveze je velik, ker te dežele pridelajo samo koruze toliko, da bi lahko zalagala vso Evropo. Čehoslovaška je pa razvita industrijska in agrarna država, zaraditega se interesi križajo, dočim so navedene štiri države predvsem agrarne.
Pomen Male antante postaja s tem političen. Ob Dolenjem Dunavu in na Balkanu se pa snuje močna agrarna koalicija, ki utegne postati jedro balkanski federaciji. Vemo sicer, da so pri tej politiki merodajni kapitalistični interesi in da se bo socialni standard le morda izboljšal. Vendar vidimo v tem zbliževanju tendenco po pomirjenju Balkana. Iz tega političnega razloga utegne preobrat koristiti splošnemu napredku.
V celotnem načrtu pa vidimo še eno organizatorično napako, v kolikor moremo bistvo posneti po raznih uradnih poročilih. Zdi se nam, da se v teh vprašanjih preveč poudarjajo regionalni interesi in oziri. Izboljšanje gospodarskih problemov za čim širša ozemlja, dežele, države, je potrebno voditi računa o celoti. Ni zadosti, če vprašujemo, kakšen efekt bo imela ta pogodba za posamezne teritorije, marveč je treba predvsem ocenjevati problem s stališča celokupnosti, to je, treba je pogledati, če bo korak koristil splošnosti. Z drugimi, besedami:	socialno-gospo-darski interes se mora prenesti na celoto.
Enako, kakor je problem Panev-rope izvedljiv samo takrat, če si postavijo evropske države skupen so-cialno-gospodarski program, tako je tudi agrarni blok treh ali štirih držav uspešno izvedljiv samo takrat, če se bodo udeležene države, čeprav so medseboj suverene, smatrale kot enoten gospodarski kompleks, ki mora enakomerno deliti vse gospodarske križe in težave, pa tudi koristi.
Ali se bodo znižale svetovne cene?
Zlato in cene.
Inozemskim študentom je predaval v Berlinu prof. dr. Palyi »o mednarodnem problemu zlata«, kar je danes posebno važno, ker znižavanje svetovnega nivoja cen ni nič drugega kakor znižavanje vrednosti zlata. Vznemirjenost zaradi splošnega znižanja cen je zaraditega tako velika, ker je to nenavaden pojav, zakaj od 90 let prejšnjega stoletja smo imeli neprestano naraščanje cen. Padec vrednosti zlata se more pojaviti mimogrede z ozirom na njega kroženje, ali če še razmerje med produkcijo zlata in povpraševanja po njem iz-premeni. Vrednost zlata pa utegne pasti tudi:;iz konjunkturnih razlogov, če cene padajo zaradi produkcije blaga, torej ne zaradi zlata. Vzroki današnjega padca cen bodo vidni pač šele čez 20 let; danes moremo vzroke samo domnevati.
Od dveh strani se razpoložljiva množica zlata zahteva. Na eni strani je svetovna potreba po zlatu narasla, ker so skoro vse dežele, ki gospodarsko kaj pomenijo, razen Kitajske, uvedle zlato veljavo ali vsaj veljavo, ki barira na zlatu kot vrednostni enoti. V večini deželah sicer ni zlato krožeče plačilno sredstvo, toda zaloge zlata novčnih bank v teh deželah so bile v primeri s prejšnjimi zalogami znatno povečane. Razen-tega je letna produkcija zlata na svetu padla od 26 milijard dinarjev leta 1910 do 1915 na okoli 20 milijard. Profesor meni, da izpremembe v razmerju zlata, to je relativno po-manjšanje količine zlata, kljub temu ne more biti vzrok padanju cen.
Obenem sporedno z zlato vrednostjo se je razvilo po vseh deželah tudi moderno bankarstvo, ki je z dajanjem krtfčfftdV7’' povečalo kroženje plačilnih sredstev po deželah (posojila, den&r; rtieHice itd.). Ob zmanjšanju proddkčije zlata in večji potrebi poc'zlatiij^se je pa pojavila po vsem svgjtu;'sililo povečana produkcija. Z dajafrijtein kreditov so banke tako povtečšle‘kupno silo, da je porabljala producirane objekte. Množina zlata torej nima na višino cen nikakšrtčrga vpliva, zakaj blaga ne plačuje nihče z zlatom, nego s kreditom. Sedanje zniževanje svetovnih cen ima torej konjunkturne vzroke in ne more biti trajen pojav.
Sovjeti in Anglija.
Vprašanje dolgov.
Sovjetski poslanik v Londonu, Sokolnikov, se je z novimi instruk-cijami vrnil iz Mosjivpnr London. V Moskvi je zahteval ,paybi se v olajšavo angleškoruskih trgovskih pogajanj opustila ali vsaj ublažila komu-
propaganda v deželah Velike Britanije. Izgleda pa, da pri tem n* imel dosti uspeha. Dosegel je samo remeduro in preciziranje v vprašanju ruskih predvojnih dolgov Anglije. Dolgovi so se razdelili v tri kategorije: 1. vojni dolgovi za kredite, ki jih je dala britska vlada ruski carski in provizor. vladi Kerenskega z k vojne nabave med svetovno vojno; 2. dolgovi angleškim podanikom za razna posojila in usluge ali kot odškodnino za konfiscirana imetja med revolucijo in 3. predvojne dolgove in posojila ruskim občinam. Sovjetska delegacija je dolgove pod 2 in 3 pripravljena priznati, medtem ko bo za prvo kategorijo stavila protizahteve na odškodnino za izgube, ki so jih alnrane vojske s svojo intervencijo prizadjale ruskim državljanom.
Razorožitvena komisija.
Seja vsekakor meseca novembra.
»Daily Herald« poroča iz Londona, da bo predsednik pripravljalne razorožitvene komisije vsekakor sklical sejo že meseca novembra, če se Italija in Francija zedinita glede mornaričnega vprašanja ali pa ne. Sporazum med Francijo in Italijo se ne sklene tako kmalu. Meseca septembra se bo vršila seja Društva narodov in takrat bo prilika, da se Briand in Grandi osebno pogajata. Vsekakor pa se bodo vršila ta pogajanja ob sodelovanju Macdonalda in Hendersona, ker je angleška delavska vlada jako interesirana na tem, da se v vprašanju pomorske razorožitve doseže viden in praktičen uspeh.
Indija postane do-minijon.
Angleška delavska vlada za izboljšanje predlogov uradne komisije.
Angleška delavska vlada meni, da Simonovo poročilo in predlogi, ki toliko razburjajo Indijo, ne morejo biti končna podlaga za ureditev razmer med Anglijo in Indijo. Vlada bo smatrala indijsko konferenco voditeljev strank za avtorizirano zastopstvo obeh dežel. Njih sklepe bo smatrala za dogovor med obema deželama. Vlada je odločena, uvesti za Indijo dominijonski statut, ki je cilj indijskega ustavnega razvoja.
Ali sl že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige.
Druga skupina ameriških izletnikov pri-spela v Jugosfpvijo.
47. izletnikov pod vodstvom Franceta Aleša.
Amer. »Prosveta«, glasilo »Slovenske narodne podporne Jednote« poroča da je v petek, dne 27. junija odpotovala iz Chicaga druga skupina izletnikov SNPJ, ki so se 28. junija okrcali na parnik »Mauretanija«.
Drugo skupino, v kateri je 47 izletnikov, vodi br. Frank Aleš, član Izletnega odbora in predsednik gospodarskega odseka SNPJ.
V tej skupini so sledeči izletniki:
Frank in Minka Aleš, Chicago, 111.; Frances Ambro, East Ileena, Mont.; Mary Anžiček, Detroit, Mich.; John Bregar, Indianapolis; John Če-mažar, Chicago; Jennie Istenich, Litt-le Falls, N. Y.; Ignac Franko, Sha-ron, Pa.; Ignac Gerzel in miss Mary Gerzel, North Chicago; Ignac Hain-rihar, Chicago; Jennie Horvat, Ke-nosha, Wis.; Antonia Jančar in miss Josephine Jančar, Mihvaukee, Wis.; Anton Jerman, Chicago; Anton Jurca s soprogo, Detroit; Anton Kobe in Edward Kobe, West Pullman, 111.; Mary Kapušar in miss Eleonore Ka-pušar, West Allis, Wis.; Ivanka Križnik, Slovan, Pa.; Frank Logar, Eve-leth, Minn.; Frank Malovrh, Denver, Colo.; Helena Markon, Neffs, O.; Rozalija Menton, Detroit, Mich.; Ma-ry Pirc, Glencoe, O.; Frances Robsel in miss Julia Robsel, Kenosha, Wis.; Frances Trampuš, Berwyn, 111.; Anton Tratnik s soprogo, Mihvaukee, Wis.; Mary Udovič, Chicago; Ana Urankar, Kenosha, Wis.; Pauline Vo-grich, Mihvaukee, Wis.; Mary Vrhovnik, Chicago; Anton Zakrajšek in soproga, William Zakrajšek, Ed-ward Zakrajšek in Ernest Zakrajšek* (cela družina), Bufflo, N. Y.; John Zaleznik, Milwaukee; Joe Zrimec in Joe Zrimec Jr.; Detroit, Mich.
Kakor smo obveščeni, je prispela ta druga skupina izletnikov v Ljubljano že 6. t. m.
Prisrčno pozdravljeni vsi, ki ste prišli v stari kraj na obisk svbjcev.
Grozovita rudniška nesreča v Šleziji.
190 rudarjev mrtvih.
V šlezijskem rudniškem revirju Neurode se je dogodila dne 9. t. m. popoldne silna katastrofa, ki je porušila glavni rov. V jami je bilo okoli 200 rudarjev. Mnogo rudarjev je pobila ruševina, druge so zastrupili plini (ogljikova kislina)., Nezgoda je ena največjih v novejši dobi.
Po kongresu ruske komunistične stranke
Generalna linija komunističnega kongresa v Moskvi.
Po dolgotrajni razpravi o poročilu je Stalin govoril ponovno ter rekel, da pomenita govora Rykova in Tomskija napredek, vendar sta še nezadostna. Stranka pozivlje voditelje desne opozicije, da priznajo, da je med njihovo in strankino linijo velik prepad, ter da vodi njih linija nazaj h kapitalizmu. Ne samo, da to priznajo, tudi boriti se morajo proti desničarskemu gibanju. Nezaupanje proti njim je popolnoma opravičeno. Če ne bo dejanj v tem smislu, bo stranka proti voditeljem vodila najostrejši boj. Resolucija, ki je bila sprejeta, poudarja načelo hitre industrializa-
cije in socializacije dežele ob popolni odpravi kulakov (veleposestnikov) kot razreda. Resolucija opominja dalje centralni odbor, naj ne zaupa hinavskim izjavam Rykova in Tomske-ga in drugim konservativcem, katere naj — če bi bili nelojalni — izključi iz stranke.. Končno poziva resolucija centralni odbor, da naj pobija vse republikansko-nacionalistič-ne tendence, ki ogrožajo sovjetov.
zvezo
Zavarovanje nezaposlenih.
Izjava soc. dem. poslanca drja Leva
Winter v praškem parlamentu.
V parlamentarni komisiji čeho-slovaškega državnega zbora je predložil soc. dem. minister dr. Czech načrt za obvezno zavarovanje, ki je sedaj v obravnavi. Dr. Winter je o tem predmetu izjavil med drugim naslednje:
»Nezaposlenost ima danes povsem drugačen značaj, kakor ga je imela pred vojno. Takrat je bila in-dividuelen, prehodni pojav. Danes ne moremo več govoriti o individuel-nem pojavu, če je v Nemčiji, Angliji, Rusiji in Zedinjenih državah milijone nezaposlenih delavcev. Ta nezaposlenost pa traja pri stotisočih osebah že nekaj let, tako, da tudi o prehodnem pojavu ne moremo govoriti. Med tem je delavstvo povsod doseglo politično enakopravnost in je postalo mogočen faktor v državi in občini. Politični vpliv delavstva na eni strani in nemožnost dobiti si pridobitno delo, na drugi strani, si je v takem nasprotju, da nezaposlenost danes ni samo moralen in socijalen faktor prve vrste. Sega temveč globoko v celotno gospodarstvo. Omejuje konsum tako, da to pomeni veliko izgubo za produkcijo. Nezaposlenost je izredno važen gospodarski faktor. To vse sili javne faktorje, da posvečajo večjo in intenzivnejšo pozornost nezaposlenosti...«
V komisiji so obveznemu zakonu podjetniški zastopniki deloma nasprotni, vendar pa je pričakovati, da se vprašanje reši v modernem zmi-slu in uvede obvezno zavarovanje za nezaposlene.
Nacijonalistični mob divja v Porenju.
Nacionalistični ekscesi v evakuiranem Porenju.
Skoraj deset let so držale vojaške čete aliiranih držav zasedeno nemško Poruhrje in Porenje. Sedaj, ko je nemška vlada zadostila vsem zahtevam antante, je pogoj za na-daljno zasedbo odpadel in francoske čete, ki so kot zadnje držale zasedeno tretjo cono, so isto zapustile.
Nemški nacijonalisti so kajpada z onemoglo jezo gledali francoske čete na nemškem ozemlju in so prisegli maščevanje vsem onim Nemcem, ki so bili Francozom prijazni, oziroma so morali iz političnih, trgovskih ali prosto iz družabnih razlogov vzdrževati z njimi stike. In res, komaj so Francozi odšli preko renskih mostov, so z druge strani že vdrle v mesta tolpe ekstremnih nemških nacijonalistov na automo-bilih in motornih kolesih in so začeli vdirati v hiše Francozom prijaznih Nemcev, razbijati jim pohištvo, pleniti njih trgovine in jih neusmiljeno pretepati, če so katerega dobili v roke. To se je dogajalo zlasti v Mainzu, Wiesbadenu in Frankenthalu. Nemška policija, ki je po odhodu Francozov prevzela varnostno službo, je morala prositi za pomoč iz Kolna in Frankfurta. Izgredi nacijonalistov v osvobojenem Porenju bodo imeli še diplomatične posledice, ker se je nemška vlada pred evakuacijo morala pismeno obvezati, da
se Francozom prijaznim Nemcem, za njih zadržanje med zasedbo, ne sme niti las skriviti. Radi tega so nemški vladi ti dogodki zelo neprijetni in skuša proti njim podvzeti stroge mere. Med drugim bo predložen tudi zakon o prepovedi nošenja orožja, ki predvideva za prestopke šestmesečno zaporno kazen.
Tudi vsa zmerna nemška javnost obsoja izgrede nacijonalistov, ki se rekrutirajo največ iz Stahlhelmov-cev in narodnih socijalistov Hittler-jevega kova. Tu in tam jim pomagajo tudi komunisti, da bi povečali zmedo.
Mala antanta za Pan-evropo.
Rumunski politiki predvsem za balkansko unijo.
Na konferenci male antante so govorili tudi o Briandovem načrtu glede problema Panevrope. Mala antanta sprejema v načelu evropsko federacijo. Note o tej stvari izroče vlade male antante še ta teden francoski vladi.
Značilno pa je, da se zlasti rumunski politiki Duca, Mitilineu izrekajo predvsem za balkansko unijo ter dostavljajo, da so istotako za evropsko federacijo.
Doma in po svetu.
Izpremembe v šolskem zakonu.
Kralj je podpisal nekaj novih določb šolskega zakona. Uvaja se obvezen verski pouk in poučuje ga duhovnik, če je na šoli vsaj 20 učencev dotične veroizpovedi. Veroučitelje nastavlja na predlog cerkvene oblasti banska uprava. Obenem se tudi dovoljuje otrokom osnovnih šol, da so člani raznih verskih organizacij tudi zunaj šol.
Razmerje cen. Delavska zbornica je izračunala, da je danes pri nas vse za 51 % dražje kakor je bilo pred vojno (povprečno); v Nemčiji
G*DIG*0 6*9 6*9 6*9 G*0
n
Letos bodo Se lepše knjige. Vsak čitatelj „ Delavske Politike" naj bo član »Cankarjeve družbe", ki je naš ponos. S tem pokaže tudi svojo zavednost.
za 38%, v Avstriji za 32%, na Danskem za 49%, v Franciji za 24%, v Angliji za 37 %, v Zedinjenih državah za 40%. Obleka je pri nas dražja za 109%, v Avstriji za 38%, v Nemčiji za 72%, na Poljskem za 69%, v Švediji za 84%, v Švici za 67 %, v Kanadi za 97 %, v Zedinjenih državah za 61 %. — Živila se niso toliko podražila, pač pa drva (119%) in stanovanja (102%). — Ta pregled kaže, da so cene pri nas pretirano visoke ter niso v nobenem zdravem . razmerju s svetovnimi cenami.
Izdelan je načrt novega monopol-skega zakona, ki ga monopolska uprava predloži zakonodajnim faktorjem. Po odobritvi zakona bodo izdani tudi opravilniki glede službenega razmerja monopolskih nameščencev. Položaj monopolskih delavcev in delavk je naravnost obupen. Zato je pričakovati, da bodo novi novi službeni pravilniki upoštevali, da so tudi monopolski delavci ljudje, ki hočejo in imajo pravico živeti. Ni izgovora, ker je organizacija mo-nopolskega delavstva že neštetokrat intervenirala in ker je monopol
tobaka in drugih predmetov jako rentabilna industrija. Nekaj napredka bo tudi v tem, da bo zakon enoten in da bodo pravilniki enotni za vso državo, kar doslej ni bilo in v resnici nisi vedel, kje bi pričel, da bi dovolj jasno in na pravem mestu opisal mizerijo monopolskih nameščencev.
Katastrofa parnika »Karagjor-
gje«. Od ponesrečenih potnikov na parniku »Karagjorgje« je mrtvih doslej šest. Vrši se preiskava o vzrokih nesreče. Beograjska poročila pravijo, da je poveljnik italijanskega parnika imel navado, da je jugoslovanske parnike plašil na svojem potu. Tudi v tem slučaju je na ovinku zavil proti parniku, misleč, da se bo utegnil v zadnjem hipu ogniti, pa se mu to ni posrečilo iz kakršnihkoli razlogov. Italijanska družba je poveljnika »Morosinije« suspendirala do konca preiskave.
Naša letovišča so za večino prebivalstva predraga. Letovišča iin tudi zdravilišča služijo samo bankirjem, veleposestnikom, oziroma akcijonarjem ter raznim špekulantom. Delavcem pa le v toliko, v kolikor pridejo v poštev pri postrežbi. In vendar bi bili delovni sloji ibo-lj potrebni kopališč in Okrevališč, ikot pa ljudje, ki celo leto le malo ali nič ne delajo. Marsikateri delavec in tudi državni .uslužbenec bi si rad' privoščil vsaj kak teden dni oddiha in dobrega zraka, pa mu to ni mogoče. Cene v letoviščih, zlasti ikar se stanovanj tiče, so take, da revež ne upa n. pr. na Bledu niti prenočiti. Pisec teh vrstic je moral ;za podstrešno sobico z dvema posteljama plačati Din 54.— brez napitnine. Blejska občina pobira poleg silno visoke pristojbine za električno luč ter zdraviliško takso kar petdeset odstotkov na prenočnino. Kako bi si tedaj mogel človek z mesečnim zaslužkom od 800 do 2000 Din sploh mogel vsaj za kratko vreme dovoliti bivanje na Bledu — ali pa — v katerem drugam letovišču? V drugih državah ne -skuhajo tujcev v toliki meri, kot pri nas. Seveda ne mislim tukaj na prvovrstne hotele, -ki so povsod dragi. Toda iz poročila, ki je Ibilo podano pred kratkim potom 'dunajskega radia, je razvidno, da v Avstriji, in sicer v mnogih letoviščih stane postelja od 1 do 1.50 šilinga za noč; torej po naši valuti od 8 do 12 Din. Za 5 šilingov (40 Din), pa se v mnogih slučajih dobi stanovanje in hrano. Takšno ceno bi še tu in tam kdo zmogel — vsaj za krajši čas. Tako pa se sliši večno tarnanje po časopisih, da ni dovolj tujcev. Saj bi bilo domačih tujcev dovolj, če požrešnost ne bi prevladala. Morda bo pa kdo rekel: kaj pa je treba delavcem letovišča, če nima denarja, pa naj ostane doma. Takim ljudem lahko odgovorim, da tudi delavci v kulturnih državah poznajo letovišča. Delavske industrije imajo svoje hotele, n. pr. v svetovnoznanem kopališču Ostemde v Belgiji, kamor zahajajo v času počitnic kar cele delavske družine. In tako bo gotovo še drugod. Da si pa naši delavci pri takem zaslužku, kot je danes običajen pri nas, ne glede na brezposelnost, ne morejo ničesar odtrgati za gradho hotelov, je jasno. Kedaj ibo v tem oziru bolje?
Drž. uslužbenec.
Avstrijsko delavstvo je preprečilo vladni poizkus podražiti vsakdanji kruh. Dast je Avstrija pomembna industrijska država, vendar sedanja Sela obe r jova vlada vodi eminentno agrarno politiko. Pred par leti so se carine na vsa uvožena živila znatno zvišale. Potem so agrarci še pod vlado prelata Seipla izsilili, da se je meja proti
Tone Maček:
Ženin iz Amerike.
Dobro tnim je delo, da smo prišli zopet na sveži zrak. Vozili smo se pod celim mestom, čiistb' do nasprotnega konca, in tako od New Yorka nismo skoraj nič videli. Sicer pa, vrag z njim. Meni je že .presedala ta večna vožnja, želel sem si samo miru in počitka. Ko tsmo se tu malo okrepčali, so nas zopet natovorili v vozove in šlo je naprej nekaj dni in noči, po nepregledni, ravni, mestoma valoviti pokrajini, razmočeni od jesenskega 'dežja. Videli smo' lepe, ravne, asfaltirane ceste, po katerih so švigali avtomobili, in zanikairne, blatne in razvožene kolovoznice, po katerih so mukama škripali kmečki vozovi. Videli smo lepo urejene larme iz zidanimi hišami in napolpodrte, lesene kolibe traperjev, videli smo mesta, v katerih so se asfaltirane ulice križale z blatnimi, kjer so se poleg bahavih nebofčnikov stiskale barake iz »umvo tesanih hlodov. Videli smo prekrasne gradiče in vile in žalostne delavske naselbine, razkošne parke 'n cele pokrajine, oskrunjene in okužene od tovarniške nesnage. To je dežela največjega bogastva in potratnosti in največjega siromaštva in bede. Videl sem, -da ni vise tako, kakor sodijo v istarem kraju, ali sedaj sem tukaj in s tem moram računati. Sicer je Amerika tudi dežela največjih presenečenj in kdove, kje in kako me sreča čaka. Po večdnevni vožnji smo se končno izmučeni, umazani in neprespani ustavili tukaj v tem kraju. V bližini je precej veliko mesto", ame-r ihansko pač, ki se kljuib svoji velikosti ne more primerjati z ljubkostjo našega Celja. In velike tovarne so tu in rudniki. Tu je že precej veliko Slovencev, tki imajo iudi svojo cerkev. Kjer se naseli več Slovencev skupaj, »j najprej oskrbijo cerkev. Duhovnik se
potem vedno lahko dobi, če ni bil že med prvimi na mestu. Jaz sem za »purša« pri nekem Kranjcu, ki dela tu v rudniku in je tudi meni .in Bobekovemu 'pomagal, da sva dobila delo. Prve šihte sem bil strašno neroden in po delu izmučen. Sedaj sem se že malo navadil. Menda -bo že šlo. Križ je, ker še nič ne razumem angleški. Moj »boš« je Poljak itn ga za silo razumem. Moja gospodinja Ima še več »puršov« in pa kopico otrok. Ampak pijejo ti ljudje! Nimaš pojma. Jaz jih kar gledam. Vsak dan izpraznijo najmanj en zaboj steklenic s pivom. Ne vem, če bodo kedaj do česa prišli. Tudi mene hočejo navaditi, a se upiram kolikor morem. Doma sem v vinskem kraju, kjer raste pristna naravna kapljica, a ga nikdar nise.m toliko, da bi pamet zgubil, tukaj pa vlivajo ne vem kalkšen fabriški strup kakor Vodo vase. Meni sc to ne dopade. Kljub temu pa hodijo vsako nedeljo v cerkev. Za prvi čas moram biti zadovoljen z vsem, ko pa se malo privadim, si bom pa poiskal dnu-go stanovanje.
Malo dolgo je izpadlo to moje pismo. Veš, toliko vtisov se mi ije nabralo v teh dneh, 'da jih moram nekomu zaupati. In komu, ako ne Tebi. Spanec me že muči, zato končam za danes. Vsi okrog mene že spijo, medtem ko se jaz pogovarjam s Teboj. Kako mi bo zanaprej šlo, ti ibom prihodnjič poročal. Vsak teden, ali vsakih štirinajst dni. Prosil bi pa tudi Tebe, da me razveseliš s skorajšnjim pismom. Pa dolgo mora biti. Piši mi vse, kako je pri vas, pri sosedovih, v tovarni, v Rečici. H koncu pa voščim vsem vesele božične praznike in pozdravljam še enkrat mater in vse znance, Tebe pa poljubljam prav tesno in vroče na Tvoje rdeče ustnice, in ostajam večno ljubeči Te Tvoj
Tone.
Naslov: Workman Ave. 235. Pueblo, Col., U. S. A.
Tilka je kar požirala z očmi Tonetovo pismo. Sedela je na postelji in tiho čitala sama zase. Prsi so se ji tresle in v sencih ji je šumelo od razburjenja. Ko je končala, so ji padle roke v naročje in s srečnim smehljajem je zastrmela predse in je popolnoma pazabila na vso okolico. Mati je sedela pri peči in se pozorno zazrla v njen obraz, kakor da hoče s črt njenega lica razbrati, kaj stoji v pismu.
»Daj no, prečitaj na glas. Jaz bi tudi rada vedela, kaj piše!«
Tilka se je zavedla, skočila je k materi in jo vsa srečna objela. Potem pa je zaplesala sredi sobe na peti, mahaje s pismom nad glavo, sedla nato k mizi, privila luč in se pripravila čitati na glas.
»Povečerjala bi prej.«
»Nisem nič lačna «
»Bom pa postavila nazaj v peč. Se je čisto ohladilo.«
Tilka jc čitala počasi, povdarja-joč vsako važnejšo besedo in še jo je mati tu in tam prekinjala:
»Kako? Kako? Nisem razumela.«
In Tilka je ponovila in ji pojasnila. Včasih si pa kako besedo obe nista znali raztolmačiti. Na primer »boš«, kaj je neki to. Sklenili sta vprašati ob prvi priliki Nandeta. On bo gotovo vedel.
Pa kako imenitno piše. Kdo bi si mislil. Kakor bi gospod župnik govoril. Kar nekako učeno zastavlja besede. Se mu že pozna, da je med svetom. Pa še med Slovenci je tam. In delo je takoj dobil. Gotovo dobro zasluži. Tilka je bila vsa ponosna, da ima takega fanta. Še enkrat je preči-tala pismo predno sta šli spat. In še dolgo sta se v posteljah pogovarjali podrobno o vsem, kar sta zvedeli.
Za Božič je prišel Nande na počitnice. Tilka je že prej naročila, naj ga takoj pošljejo k nji. Vsa srečna in ponosna je takoj pokazala obe karti in pismo. Tudi on je z zanimanjem prečital.
»Ti, povej no, kaj je to »boš«? To je gotovo po amerikansko?«
V Celju je v hiši, kjer je stanoval Nande, stanoval tudi neki strojnik iz cinkarne. Ta je imel v Ameriki brata, ki mu je včasih poslal po par izvodov »Proletarca«. Posodil jih je tudi Nandetu, ki se jc za list zanimal. Iz njega se je dijak nekoliko poučil v delavskih razmerah tam preko in se seznanil z raznimi amerikanskimi izrazi.
»Boš je toliko, kakor paznik, preddelavec, ali kakor pravijo v Trbovljah, štajger.«
SHAMPOO
povečava prirodni sijaj las
40 letnica Konzumnega društva v Mariboru.
Veličastna manifestacija zadružne ideje.
Mariborsko delavstvo je proslavilo v soboto, dne 5. t. m. 40 letnico obstoja Delavskega konzumnega društva, sedaj podružnico Konzumnega društva za Slovenijo. Istočasno s to proslavo se je vršila tudi proslava mednarodnega zadružnega dne.
Prireditev se je vršila na vrtu »Ljudskega doma« ob ogromni udeležbi zadružnikov; posebno številčno zastopane so bile žene. Delavske zadruge in organizacije izven Maribora so poslale svoje delegate, med drugimi tudi Delavsko konzumno društvo v Nemški Avstriji, katerega je zastopal zadružnik Bichl iz Leob-na.
Pred otvoritvijo zadružnega zborovanje je zaigrala godba železniških delavcev in uslužbencev pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja. Združeni pevski zbori pa so zapeli pevski pozdrav in zadružno himno. Predsednik 'slavnostnega zborovanja, Petejan, je nato otvoril zborovanje in po kratkem pozdravnem nagovoru podal besedo posameznim delegatom. Kot prvi je govoril delegat zadrugar Bichl, ki je v lepem nagovoru čestital mariborskim zadrugar-jem, ki so znali s požrtvovalnim delom obdržati svoje konzumno društvo skozi dolgo dobo 40let, za kar gre posebna zasluga raznim, še živečim pijonirjem zadružnega gibanja.
Za »Zvezo gospodarskih organizacij »Jugoslavije« je sporočil- po zdrave zadr. Cvetko Kristan, za Strokovno komisijo v Ljubljani, Mikec, za centralo »Svobode« Moreti, za Delavsko zbornico Kopač, razen tu naštetih sta pozdravila zborova* nje Slatinek kot zastopnik podružnice Kodesa v Sv. Lovrencu in Rozman iz Ptuja. Navzoči pa so tudi bili številni delegati mariborskih zadrug in organizacij. Nekatere zadruge so svojo odsotnost opravičile, med drugimi:	Velenakupna	zadruga	kon-
zumnih društev v Avstriji, katere
delegat, Adolf Pohl, je bil nenadno zadržan in pa celovško delavsko konzumno društvo »Einigkeit«.
Kot glavna govornika sta nastopila stari zadružnik Viljem Močnik 'a pa Viktor Grčar, ki sta očrtala razvoj Delavske konzumne zadruge v Mariboru v preteklih 40. letih. Iz njihovih izvajanj je bilo posneti, da je bila ta doba, doba težkih bojev za obstanek; z nasprotniki delavskega zadružništva, izmed katerih je bil eden najhujših — delavska nezavednost, mlačnost, nerazumevanje, zasledovanje egoističnih ciljev, pohlep za čim večjimi dividendami, kakor da bi bila zadruga sama sebi namen. Vselej, kadar je v teh 40 letih malodušnost dosegla svoj višek, je vodstvo zadruge, oprto na dobre zaupnike, znalo prebroditi krizo in ko ni šlo drugače, pa na ta način, da se je samostojna konzumna zadruga priklopila avstrijskemu delavskemu zadružnemu gibanju. Tudi tukaj se je izkazalo večno veljavno pravilo delavskega zadružništva in delavskega gibanja sploh, da kar eden sam ne zmore, zmore delavska skupnost in solidarnost. Danes je pred 40 leti ustanovljeni delavski konzum podružnica Konzumnega društva za Slovenijo in po novem razdelitvenem načrtu, osrčje konzumnih prodajaln mariborskega okrožja.
Z lepimi besedami je na to predsednik zborovanja, z. Petejan, zaključil manifestacijo, s pozivom na vztrajno delo v bodočnosti, na čim agilnejšo agitacijo za razširjenje delavske zadružne ideje v vrstah mariborskega proletarijata.
Nato je sledila prosta zabava, s sodelovanjem železničarske godbe in delavskih pevskih zborov, ki so se radevolje odzvali povabilu na sodelovanje ob priliki proslave tega zgodovinskega dne mariborskega delavskega zadružništva.
Poljski za uvoz svinj .zaprla. Takoj inaito je bil sprejet zakon, iki idoloma kmetovalcem premije za pitane iprašice. Sedaj ipa zahtevajo avstrijski igmntarji, med tetmi so pa mnogi veleposestniki, ida jim mora država dajati premije .tudi ,z.a vs.ak iposejan hektar žitnega ipolja. V svnho, da ibi se dobila sredstva, .so aigrarci predlagali, maj bi se uvedla posebna naklada na moko v iznosu 15 grošev ali Din 1.20 na kilotgram. Proti temu predlogu so nastopile vse delavske 'konporacije, uprle so se :pa tudi pekarne, ki bi sicer morale razliko iprevaliti na kon-suimenta, ikar bi ihrez dvoma izzvalo hude 'borbe. Treznejši elementi .v meščanskih krogih so to dalekosežnost uvideli in so v zadnjem trenutku iprišli z novim .davčnim načrtom: naklado na moko se .opusti, zato pa se obdavči sladkor iz 20 groši po kilogramu. Nadalje se ipoviša poslovni davek od 2 na 2.2 odstotka in končno bi se 'povišalo lužitniniski davek na .pivo za 4 groše pri litru. Vse to skupaj bi vrglo letno 80 milijonov šilingov (640 mil. Din). Seveda so tudi davki, ki zadenejo ubogo ljudstvo, vendar pa ne tako kot davek na kruh, za katerega ipotrošijo reveži več kot bogatini, ki jedo več mesa. Avstrijski primer nam zopet jasno kaže, kakšnega (pomena so delavske organizacije, kjer so močne.
Potovanje državnih krmilarjev.
Avstrijski kancler dr. Schober je obiskal Budimpešto in obišče še Prago in Varšavo. Morda pozneje Beograd. Bolgarski ministrski predsednik Ljapčev je bil v Pragi, obiskal je pa tudi v Budimpešti regenta Hor-thyja in predsednika vlade Bethlena ter zunanjega ministra Valka. Ljapčev je povedal v Budimpešti, da še ne ve, ali se bo Bolgarija priključila agrarnemu bloku Jugoslavije, Romunije in Madžarske aline, dasi tudi Bolgarijo tare agrarne krize.
Plebiscit v saarskem ozemlju. — Saarskega ozemlja tuje francoske čete še niso zapustile. Francozi bi radi pridržali nekaj premogovnikov in so se pogajali z Nemčijo. Pogajanja so se prekinila. Za to ozemlje je po mirovni pogodbi določen plebiscit leta 1935. Gospodarski krogi v tem ozemlju pa žele, naj se plebiscit vrši že leta 1931. Francija zahteva za odkup saarskih premogovnikov 250 milijonov frankov.
Francija ne mara zveze z Rusijo. Glasilo francoskega zunanjega ministrstva »Temps« se bavi obširno s Stalinovim govorom na komunističnem kongresu. Stalinov govor slika kot demagogijo. — Socijalistični »Populaire« tudi svari in opominja k previdnosti pri presoji poročila. V »Populaire« trdi Leon Blum, da se socijalne razmere v Rusiji niso mogle izboljšati, ker, dasi so se zaslužki povečali, je vendar tudi draginja silno narasla. List trdi končno, kar smo že mi pisali, da iz poročil z ene in druge strani, ne moremo dobiti jasne slike. — Zdi se nam, da Rusija greši, ker ne dovoljuje jasnih poročil in svobodne kritike.
Poljski kmetje proti davčnim oblastem. Iz Varšave poročajo, da je prišlo v vasi Dembrina do krvavih nemirov, ker se kmetje branijo pred eksekucijami. Davčni uradnik je nekega posestnika ustrelil, kar je imelo za posledico hude nemire tudi v sosednjih vaseh. Na sejmu zbrani kmetje so jurišali poslopje policijskega poveljstva v Prascnyscu. Med prebivalstvom omenjenega mesteca je nastala prava panika; mahoma so bili vsi javni lokali in trgovine, kakor tudi privatne hiše. Proti upornim kmetom so poslali eskadron ulancev, ki so ataktirali množice ter jo razgnali.
Šestnajsti ruski komunistični kongres v Moskvi se je vršil povsem tajno. Na kongres niso bili pripušče-ni ne domači ne tuji časniški poročevalci. Poročilo o kongresu je izdelal za liste informacijski biro stranke. Svoje poročilo je Stalin predna-šal deset ur. Po poročilu Stalinovem so predlag^Je leningrajske organizacije zaupničo in zahvalo Stalinu za njegove zasluge za okrepitev proletarske diktature. Stalin je pa tudi priznal v svojem obširnem poročilu, da se mu je zavrtelo v glavi pred par meseci, ko je nastal odpor proti risilni kolektivizaciji zemlje. Ta-rat je grozila kmetiška vstaja in desna opozicija je dvigala svojo glavo. Obe nevarnosti pa je Stalin iztegnil z izpremembo taktike. — Kljub vsemu temu nam ostane Rusija še nerešen problem, ker nam razmere niso znane.
Nezaposleni v Zedinjenih državah. Amerikanske vlade posameznih Zedinjenih državah so ugotovile, da je v celi državi le 3 odstotke nezaposlenih. Delovna komisarka v New Yorku, Miss Perkins, je protestirala proti napačnemu poročilu. Perkinsova pravi, da je najmanj 13 odstotkov delavcev nezaposlenih, kar znaša nedvomno na 5 milijonov nezaposlenih delavcev. Enako trdi predsednik amerikanske strokovne zveze, Viljem Green, da je sedaj nezaposlenih okoli 20 odstotkov strokovno organiziranih članov. Izboljšanje zaposlenosti je pričakovati šele proti jeseni.
Gospodarska kriza v ameriških Zedinjenih državah. National City-banka v New Yorku je sestavila za 300 družb zaključno poročilo za prvo četrtletje 1930 ter ugotovila, da se je dobiček teh družb v primeri z lanskim letom znižal od 438 na 344 milijonov dolarjev, to je za 21 odstotkov. Posebno so prizadete avtomobilska, premogarska, kovinska, tobačna in papirna industrija. Kriza ^e bo še povečala, ker so Zedinjene države še zvišale carino za tuje izdelke. Proti temu zvišanju carine se pritožujejo evropske države in Italija že uvaja bojkotno carino proti ameriški industriji. Očividno je to pričetek carinske vojne med Ameriko in Evropo, kar utegne ugodno vplivati na zbližanje evropskih držav. Na drugi strani pa utegne ta carinska borba napetost povečati, če bodo kapitalisti tirali stvar dalje.
*
Conan Doyle, pisatelj Sherlock Holmesa umrl. Dne 7. t. m. je v Londonu umrl v 71. letu starosti Artur Conan Doyle. Doyle je študiral zdravilstvo, ki se mu je pa slabo obneslo. Zato se je lotil pisateljevanja. Njegovi detektivski romani, kakor Sherlock Holmes, so dolgo časa bili priljubljeno čtivo. Mož je tudi precej potoval; bil je na lovu v arktičnih pokrajinah, obiskal je zahodno obrežje Afrike. Med bursko vojno je bil v južni Afriki vojaški zdravnik. Njegova posebnost je bila, da si je svoje romane večinoma zamislil na podlagi najenostavnejših malenkostih.
V vojni pogrešani. Med najbolj žalostne pojave svetovne vojne spada veliko število v vojni pogrešanih. V imeniku pogrešanih, ki so ga sestavili po vojni, jih naštevajo 85.000, o katerih ne bodo njih svojci nikdar zvedeli, kakšna je bila ali je njih usoda. Sedaj poizkuša angleška zveza bivših vojnih ujetnikov čim podrobneje ugotoviti usodo teh vojnih žrtev. Francija pogreša 48.000 oseb, Anglija 8000, Italija 5000, Nemčija 24.000. V drugih državah pa število pogrešanih ni ugotovljeno. Nedvomno se pa nahaja še v Rusiji več desettisoč vojnih ujetnikov, razkropljenih po Sibiriji, ki pa se ne morejo vrniti in tudi ne dobiti pismene zveze s svojo domovino.
Če se pridejo bogati Amerikanci v siromašno Evropo kopat. V hotelu »Imperial« v Karlovih Varih na Češkem, se je te dni izvršila nenavadna tatvina. Tat je namreč splezal po zidu v tujsko sobo ter okradel Amerikanko Caro Hyman iz Chicaga. Med drugim ji je izmaknil ovratno bisernico z 91 pravimi biseri v vrednosti 100.000 dolarjev (5.6 milijonov Din). Nadalje prstan iz platina in še mnogo drugih draguljev. Tat pa očividno s tem še ni bil zadovoljen, ker je hotel s svojim obiskom počastiti tudi nekega dunajskega grofa, ki pa je pravočasno klical po pomoč in s tem drznega plezalca pregnal. Delavcem se v kopališčih kaj takega nikoli ne more pripetiti!
New York šteje po zadnjem štetju 6,958.792 prebivalcev. V desetih letih je naraslo prebivalstvo za 1 milijon 378,744 oseb. New York je torej precej velika vas, ki šteje več prebivalcev, kakor polovica naše države.
Nočna kopališča na Dunaju. Da
se ustreže številnim kopalcem, ki radi svoje zaposlitve v tej vročini ne morejo posečati čez dan kopališča, je dunajska mestna občina zgradila na Kongresnem trgu v Otakringu ve-
liko javno kopališče na prostem, ki je otvorjeno do 11. ure ponoči. Ima velik plavalni bazen za 2000 kopalcev, zgradbo s 1000 kabinami, bazen za neplavače, velik športni prostor
Večkrat se zgodi, da naročniki ne prejemajo našega lista točno ali da jim celo posamezna številka izostane. Krivda nerednega dostavljanja je lahko na pošti ali pa tudi v netočnem naslovu.	!
Da te nedostatke odpravimo, ne da bi prizadetim naročnikom bilo
in park za izprehajanje in zabavo. Ker je to kopališče vsak večer prenapolnjeno, se bo te dni otvorilo drugo tako nočno kopališče na Hohe Warte.
plačati poštnino, prosimo, da si vsak naročnik izreže spodnjo tiskovino in jo naj v slučaju, če bi katerokrat ne sprejel kakšne številke, razločno izpolnjeno odda brez znamke na pošto, nakar mu bo naša uprava manjkajoči izvod poslala.
lzr«SI 1
Reklamacija.
Sporočam, da nisem prejel »DELAVSKE POLITIKE11
Štev------- z	dne...............  193__
Moj naslov se pravilno glasi:
Ime    z   ................  Z---
Kraj ................    -.......
Pošta ...... :___________________
Naročnina je plačana do __ —.-..................
PIŠI razločno I	Podpis.
Naročniki, pozor!
"nflnocfi se
CITAJTED E LA VS H O PO UTI KO kstsa
DlfJ
fiQ
'b <;
150.000 izletnikov v enem dnevu.
Dunajski kolodvori komaj zmagujejo velikanski naval občinstva na vlake, na katerih hočejo ubežati mestni vročini, da si poiščejo hladila in počitka v bližnjih in dalj njih letoviščih lepe Avstrije. Pretečeno soboto do nedelje zjutraj ni nič manj ko 150 tisoč Dunajčanov zapustilo z vlaki mesto. Večidel od njih se je v nedeljo zvečer zopet vrnil, veliko jih pa ostane za manj ali več dni na deželi. To stavi na železniško upravo in njene uslužbence velike tehnične naloge m 'požrtvovalnost, če se računa, da je v eni sami noči moralo* biti 3000 vagonov pripravljenih za promet.
‘-•Vi V-
Strela povzročila velik požar tovarne. V Pardubicah na Češkem je v tamošnjd rafinerijo, in sicer v čistino z 20.000 litri špirita, udarila strela. Špirit se je vžgal in razlil po dvo- . rišču. V hipu je bila vsa tovarna v plamenih. Ogenj je posegel tudi- na sosednjo rafinerijo Wertheimer. V bližini se nahaja tudi rafinerija petroleja. Gasilci in vojaštvo si prizadeva požar omejiti.
Strela je ubila 150 ovac. V okolici Leride v Španiji je strela udarila v neko tesno strnjeno ovčjo čredo in je ubila 150 ovac.
Žival se naj omami, predno se jo zakolje.
V turinškem deželnem zboru je bil te dni predložen zakonski osnutek, glasom katerega •se v bodoče ne bo več smelo živali klati, predno se jih ne bo omamilo. Ta predlog je izšel iz vrst živinozdravnikov, oziroma društva za varstvo živali, ki povdarja, da pomeni metoda klanja trpinčenje živali.
prihrani denar, čas in delo.
RazpeCava v kraljevini Jugoslaviji Fran Ks. Lešnik, Maribor, Cankarjeva ul. 26.
Maribor.
Turistični izlet graškega društva >;Kinderfreunde«, ki bi imelo priti v soboto, dne 12. t. m. v Maribor, odkoder je nameravalo velik izlet na Pohorje in Kozjak, je mariborska mestna policija prepovedala.
Nezgode. Dne 9. t. m. popoldne je padel pri kamnolomu v Limbušu 28 letni pri Okrajnem cestnem odlborru zaposleni delavec Jurij Godec ;kakih 5 metrov globoko na -tla in zadlob.il notranje (poškodbe in. rane na križu. Rešilni oddelek ga ije prepeljal v bolnico v Maribor. — Isti »opoldne je 45 letni na Cesti na Brezje stanujoči pismonoša Avgust Hrastnik na Pobrežju dostavljal ipisima. Ko je stopil pred gostilno »Balon« na cesto, je pridrvel v istem hipu vozač z motornim kolesom in ie ,podrl .pismonošo na tla ter ga povozil. Pismonošo, kateri je pri tem zadiobil težke poškodbe na podkotenu desne noge, je rešilni oddelek prepeljal v bolnico.
Glasbeno društvo železničar, delavcev in uslužbencev v Mariboru
proslavlja dne 2. in 3. avgusta 1930 svojo petletnico obstoja društva. Dne 2. avg. se bo vršila ob 20. uri akademija v dvorani »Union« (Gotz), pri kateri nastopijo tudi delav. pevska društva (skupni zbor). Drugi dan, dne 3. avgusta, se pa vrši veli-
Knjigoveznico
Uudske tiskarne v Mariboru toplo priporočamo vsokomur!
*rvt
\iv
Veže trgovske knjige, revije, knjige za zasebnike, knjižnice itd. po smerni ceni in v lepi ter so idni izpel avii
Maribor, Sodna ulica 20
Veletrgovina igral in galanterije
F. Konig. Celje
USTANOVLJENO LETA 1885
Velika izbira otroških vozičkov, usnjenih izdelkov, kovčegov, ročnih torbic, gramofonov, radio materljal i. t. d. po n a j n 1 ž j i h cenah.
Rekiamadia.
Brez
znamke.
Uprava
»Delavske Politike"
Maribor
poitnl predal 22
ka ljudska veselica v Radvanju, gostilna Anderle. — Odbor.
Zalog.
Končne določbe občinskega proračuna. —
Zavrnjena pritožba vevške papirnice.
1. Prošnji županstva z dne 15. januarja 1930, št. 3503/29, dia ibi se občina (popolnoma oprostila od prispevika v kmetijski sklad, ni bilo ugodeno, pač pa iga je iban znižal od 10 odist. na 5 odst. ter uradoma vstavil v proračun vsoto Din 12.272.—. Zato so se morale uradoma določiti zvišane obč doklade k direktnim davkom na 85 odst.
2. V okviru šolskega iproračuna za šolo v Zalogu je odobrena postavka v znesku Din 7812.— kot 30 odstotna pribitek,>k skupnim stvarnim šolskim potrebščinam.
Za to [potrebščino pa ni dana osnova v zakonu in se more izločiti iz.jšolskega proračuna. — Tega banska uprava J ni^fetorila, toda občini je ibilo naročeno, da iz-plača v okviru tega proračuna krajnemu šolskemu odboru v Zaloigu le znesek Din 26.040.— za stvarne šolske potrebščine, znesek Din 7812.— pa maj porabi občina ,za stanarino učiteljstvu.	'	jln
3. Obč. takse rnaij se v prihodnjej, izločijo iz obč. iproračuna An se obravnavajo • posebej.
Glede teh taks ije bila olbčina opozorjena na tukajšnji odlok iz dne 2. aprila 1930, štev. 6163/1, točka 3, v zadevi ugotovljenih nedostatkov pri reviziji občinskega gospodarstva. (Glej »Delavsko Politiko« št. 44, 45, 47 itd. 19301)
4. V ostalem pa je bil proračun v zmislu sklepa občinskega odbora v seji dne 22. decembra 1929 odobren.
Po uradni izpopolnitvi proračuna in zvišanju doklad k direktnim idavkom znaša pričakovani prebitek Din 610.48.
O pravočasno vloženi pritožbi Združenih papirnic d. d. Ljubljana, z dne 9. januarja 1930 zoper proračun, je iban odiločil tako:
Pritožba se zavrača kot ne osnovan a iz teh-le razlogov:
Pritožba je poglavitno naperjena iproti dvema postavkama potrebščin: prvič proti izdatku 60.000 Din za nakup zemljišča in drugič zoper izdatek v znesku 200.000 Din za zgradbo občinskega doma. Razmotrivši dejanski stan po ugotovitvi na mestu samem povodom uradne revizije obč. gospodarstva in po predloženem poročilu se je banska uprava luverila, da niti prvo niti drugo ni in ne more biti v škodo občini. 1. Z nakupom zemljišča občina le pomnoži svojo osnovno imovino glede na naraščajočo ceno zemljišč, tuidi če se ne porabi za blagovno skladišče. — Ako se pa poraibi v ta namen, bo občina itak storila le to, kar
se bo zahtevalo od nje. 2. Zgradba občinskega doma je že od prejšnjih let sklenjena stvar. Nesporno ie, da je diana potreba za lasten oibč. dom, ki ga bo zahteval novi občinski zakon.
Ne uvidim potrebe, da bi se plačilo zneskov po 60.000 in 200.000 Din porazdelilo na več let, že zato ne, ker ibo morala občina od 1. 1931 nadalje plačevati znatne anuitete od dolga za prizidek k šolskemu poslopju. Zoper ta odlok ni pritožbe v upravnem postopanju.
Radio.
Nekaj o italijanskem radiu. Še pred nekaj leti niso	Italijani skoraj nika-
kega zanimanja 'za rjidio. Nenadoma pa se je bil izvršil preokret. V preteklem letu je narastel namreč uvoz radio-aparatov na 4-kratno množino prejšnjih let. Leta 1924 se je zgradila v Rimu prva italijanska radio-oddajna postaja. Vendar je znašala njena oddajna energija samo 1.5 kw. Njeno oddajanje ni imelo prevelikega uspeha. Kljub temu je Unione Radiofonia Italiana zgradila leta 1925 v Milanu oddajno postajo, leta 1928 pa novo postajo v Rimu. A zopet radiofonija nikakor ni napredovala. Prva znamenitejša oddajna postaja je bila milanska. Njena energija je znašala 7 kw, kar je bilo vsekakor znak precejšnjega napredka. Nekaj časa nato so zgradili tudi v Turinu novo postajo s 7 kw. Da pa si zasi-gura vpliv in vodstvo tudj^v fadiofoniji, je odredil Mussolini ustanovitev »Ente Ita-liano Audizioni Radiofonichfe^^E. I. A. R.), družbo, katere predsednik j-e vsakokratni glavni tajnik fašistične strsukv- E- L A. R. je sklenila, da čimprej doseižje tisto stopnjo radiofonije, kot jo ima $stala Evropa in zgradnja rimske oddajne pdstaje s 50 k\v je velikanski korak fevdalizaciji te namere. Saj je sedaj rimska postaja najmočnejša v Evropi. Italijani pa	% radiom priti
tudi do svojih kolonij, zato bodo zgradili v okolici Rima oddajno postajo na kratke valove z energijo 15 kw. V načrtu imajo Italijani zgraditev postaje v Trstu. Pravijo. da bosta dve izmed teh treh postaj delovali že letos. Dvoma ni, da bodo poizkusili Italijani baš s tržaško postajo paralizirati oddajanje naše postaje.
krrdno nizke cene! Največja zaloga plošč! Popravila vseh Instrumentov! Tvomlca glasbil
MEINEL & HEROLD
Prodajalna: Trg Svobode Maribor.
Pristopajte k
Štajerski
HRANILNICI IN POSOJILNICI
Jt
Delež po D. 100 -Člane sprejema začasno Ljudska tiskarna, Sodna ulica štev. 20
TT
V tovarn, zalogi perila boste v izbiri
3000 srajc
gotovo našli nekaj po Vašem okusu in to po izredno nizkih cenah! Moške obleke po Din 290’—, 320 —, 340'— itd. Specialna zaloga samoveznic od 6 Din dalje.
J. Kornlčnlk. Maribor. Glauiu trs 11
Razpis.
Županstvo občine Senovo pri Rajhen-burgu razpisuje službo občinskega tajnika.
Prosilci morajo imeti predpisano kvalifikacijo ter naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevo prejemkov do 20. julija 1930 županstvu občine Senovo pri Rajhenburgu. Nastop službe takoj.
70 SENOVO, 8. julija 1930.
Mirt Alojz, iupan
»Mariborska plovba** družba z o. z. v Mariboru
Vozni red
Motorni brod »Maribor« za vožnjo iz Maribora do Mariborskega otoka in nazaj:
Odhod: Iz Maribora od 9. ure do 20. ure vsako uro, in sicer ob: 9., 10., 11. uri itd.
Odhod: Iz Mariborskega otoka od 9.30 do 20.30 ure vsako uro, in sicer ob: 9.30, 10.30, 11.30 uri itd.
Vozne cene:
Za odrasle; v obe smeri Din 10.—.
v eno smer Din 6.—.
Za otroke: do 4. leta prosto.
do 12. leta Din 3.— v eno smer.
NAČELSTVO.
Tiska: Ljudska tiskarna d. <L ▼ Mariboru, predatavitelj Josip Ošlak t Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.