Izhaja vsak četrtek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankirajo ,, Siljajo uredništvu Velikove^^^ _ Rokop-v^U *t»- 'oiv Dopi. pn -p.®' ..o. Nefra. uoplsl se ne -prejmejo. Glasilo koroških Slooenceo. Velja za celo leto » pol leta » četrt » » 1 mesec K 20'— » 11 — > 6'— » 2-- za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej. Za orlaslla se plačuje po 50 v, med besedilom po I K zal cm* vsakokrat, minimum 24 cm1. — Za poslano se nlačuje po80v, za parte, zahvale In Izjave po 1 K za 1 cm". — Za male oglase se plačuje po 30 v za besedo; debelo tiskano 60 v vsakokrat; minimum 5 K. Za Izvestllo pri upravnIStvu 3 K posebej. Vpraianjemje za odgovor priložiti znamko. Denar naj se pošilja na naslov; Upravništvo Usta »Mir«, Prevalje, Koroško. Leto XXXIX. Prevalje, 7. septembra 1920. , Št. 50 Dva shoda. Poraz nemčurjev v Kot-mari vesi. Slovenska zmaga. Nemčurji še menda zmiraj mislijo, da imajo v Kotmari vesi svoj nemškutarski paradiž. Prav sigurni pa vendar le niso, zato so se zatekli v zadnjo našo gorsko vasico Brde. Sem naj pridejo naši bratci iz Vetrinj, Hodiš, Ribnice, Borovelj, Žihpolj, Kaple, Svetne vesi, sploh iz celega okraja, tu smo varni, tukaj nas nihče ne ho motil. Pa smo jih vendar zmotili. Okoli 80 naših mož je že celo uro pred napovedanim časom zasedlo vse prostore. Prišlo jih je vedno več. Jaka Lučovnik je bil še čisto sam. Nato pa so začeli prihajati čisto tuji obrazi, moški in ženske. Vsak pa se je strašno začudil nad tolikim številom naših, ki so začeli mirno peti in se razgovarjali. Zborovanje je otvoril odpuščeni učitelj Harich. Moža se pozna, odkod je prišel. Suh je in bled. Vsak na prvi pogled ugane, da je eno leto bival v Celovcu. Ker je govoril le nemško, je nastal seveda takoj strašen hrup, ki se ni prej pomiril, dokler nemčurji niso zapustili zborovališča in šli nazaj za hlev. Med vednim vpitjem in živijo-klici sta govorila tamkaj v sredi gruče ljudi vetrinjski Šimen Gaggi in Jakob Lučovnik iz Žihpolj. Zastopil jn ni nihče, ker se je okoli njiju na vseh straneh strastno debatiralo. Župnika Arnuša niso pustili govoriti, češ, da je javni nastavljenec. Povedal jim je samo, da so tu samo domačini, ki varujejo svojo zemljo in kakor so jo obvarovali danes, tako jo bodo tudi na dan plebiscita. Zmaga je naša. Nemčurji še sanjali niso, da nas je toliko. Saj se vendar dan za dnevom tolažijo s svojimi SO0/». No, danes ste nas videli samo nekaj. Kaj bi le rekli, ko bi še naša dekleta in žene prišle. Podlistek. Ksaver Meško: [6 Izza črnih časov v rajni Avstriji. Ne mogel bi se pritoževati nad vedenjem g. ntmojstra. Vobče je bil prijazen in takten. Le dvakrat se mi je zazdel pravi lovski pes — ne zamerite primere, prosim, a nehote mi je prišla ta misel, ko sem videl, kako je ob dozdevni novi sledi nenadoma ves oživel in kar ves vztrepetal Med karticami, visečimi na stenah, je zagledal kartico misijonarja in prijatelja o. Veselka Kovača, pisano v Moskvi na poti s Kitajskega. ,,Zdaj ga imamo, z Rusi je tudi imel zveze!“ si je menda mislil gospod, je vztrgal kartico izmed drugih in prihitel z njo k meni: „Kaj pa to?“ Ko sem mu pojasnil, od kod in od koga, je bil precej razočaran. Kmalu na to je izteknil na omari na hodnika kuvert od občinskega urada Lipo pod Beljakom. Pismo je prišlo nekaj dni preje ekspresno. Župana na Lipi, g. Faleja, zavednega Slovenca, so ravno prejšnje dni tudi vteknili pod ključ. Ta kuvert je gospoda naravnost elektriziral. „Kaj imate z lipško občino tako nujnega in važnega, da si dopisujete ekspresno?" Vedi Bog, kaj vse mn je slikala bujna domišljija. Morda, da so mi sporočili, naj kaj važnega in nevarnega odstranim in uničim. Pa je bila zelo navadna in prozaična zadeva: neki ženin je potreboval krstni list, je Poslal denar zanj v pismu, a ker so pisma za-fadi cenzure morala biti odprta, je nekdo denar ib pismo vtaknil v žep; jaz vsaj ga nisem dobil, ^a me je ekspresno prosil potom občine, naj mn hemudoma pošljem, ker se zelo mudi. „Če je to resnica, morate imeti dan prihoda Pmma in dan rešitve vpisan v opravilnih." Dobro je bilo, da so imele te svoje zborovanje v šoli, ker bi se sicer čisto gotovo kakor razjarjene ose vsipale na izdajalce domovine. Omeniti moram tudi še ta shod. Okoli 150 žen in deklet iz cele občine se je zbralo v šolskih prostorih, da se navdušijo ob krasnih govorih, ki sta jih imeli gospodični A. Piskernikova in domača učiteljica Slavica Gornikova. Ko bi tiste neinčurke, ki so po Brdih prodajale zijala, le enkrat v življenju slišale slovensko ženo tako govoriti, kakor sta govorili ti dve gospodični, ne bi pljuvale več svoji slovenski materi v obraz. Nemci dobro vedo, da jim ravno od naših žensk preti največja nevarnost. Zato pa se le držite, drage slovenske Korošice, in na dan plebiscita bodo šli nemčurji, kakor so šli v nedeljo iz Brd, tiho in poparjeni. Mi pa bomo peli, kakor smo peli v Brdih za njimi: „Pa je le zmagala Jugoslovanska." Korošice in Korošci! Mrtvaški zvonček poje švabski oblastnosti v koroški Sloveniji. Nemci pripravljajo svoje upe, njihovemn odiranju revnega ljudstva je onec, njih veleposestva se bodo porazdelila med ubožnejše Slovence in svobodno in brez straha bo naše ljudstvo spregovorilo, hoče se li divna naša Rožna in Podjunska dolina pridružiti Jugoslaviji ali zasužnjiti za večne čase bankerotni židovski Avstriji. Pravico naše samoodločbe ščitijo velesilna Anglija, Francija in Italija. Medzavezniška komisija nam jamči za svobodno in prosto glasovanje, ona ne bo pripustila nemškega nasilja in zabranila vsako strahovanje. Rojaki! Kljub tisočletni nemški grozovladi se vendar niste vdali. Ne samo vaše svetoznano domoljubje, „Gotovo bode." „ Pokažite!" Priznam skesano in po resnici, da takih manjvažnih uradnih dopisov res ne zapisujem rad: škoda papirja, črnila in časa. Bilo bi zelo lahko mogoče, da tudi tega ne bi bil vpisal, kar bi me moglo takoj kruto tepsti. A Bogu slava, vse je bilo lepo na papirju, kakor uradui šimel-ček hoče imeti — sovražim ga skoro tako kot matematiko. Vendar je gospod, pač še vedno dvomeč, kuvert spravil posebej med svoje papirje, in so pri občini na Lipi uprizorili vestno in obširno preiskavo, sem li res govoril resnico. Pa jo sem . . . Kako se je pisal gosp. ritmojster, še bogme danes prav ne vem. Menda Heinricher. Rad bi pa res vedel, kakšna usoda ga je doletela po prevratu.^ No bi stavil pet vinarjev, da ni zdaj v službi čehoslovaški ali jugoslovanski. Saj sedijo pri nas na visokih in toplih mestih gospodje, kL ?° a***. v BelJaku navdušeni Kundschafter-ofnzlcre•, ki so za tiste čase slovenščino pozabili in svoja imena pisali nemško . . . Ob treh popoldne so preiskavo zaključili — glad je včasih komu tudi koristen. Meni je bil, sicer bi me bili pestili še dalje. „Hvala Bogu", sem se razveselil, „vendar gredo! Si bom vsaj malo odpočil in se najedel: lačen sem kakor Ezav, ko je prišel z lova." A sem so veselil prezgodaj. Gospod ritmojster se je postavil pred me v pozor in mi javil kratko in suhoparno: „Hochwurden, ich erklare Sie fiir verhaftet, Sie haben mit mir zu fahren — gospod, moj jetnik ste, z menoj morate!" rMoj jetnik ste, z menoj morate!" Zdi se mi, da nisem čutil nič posebnega, ko ne samo vaša iskrena ljubezen do rodne grude vas je ohranila našemn narodu, že čisto hladni razum vam je svetoval, iskati oporo pri naših bratih onstran Karavank in ta vaš razum bo za-branil, da utone lepa naša koroška Slovenija v nemško-židovski polomiji. Le svobodna, nerazdeljena koroška Slovenija v jugoslovanskih narodnostnih mejah more zajamčiti mirno bodočnost našemu ljudstva in mu uspešno pripomoči h gospodarskemu blagostanju. Za slovensko Koroško pomenja narodna in gospodarska združitev z mogočno jugoslovansko državo žlvljensko vprašanje. Rožu in Podjuni je dano na izbiro med nemško-avstrijsko polomijo, ki ima trikrat toliko dolgov, kakor je cela bank-rotna republika vredna, in pa med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se po težkih preskušnjah v vojnah nad vsemi evropskimi državami gospodarsko najbolj sijajno razcvita. Gre za to, se bodete li dali gospodarsko zasužnjiti, izžemati in oropati od avstrijskega židovstva, ki vam bo svojevoljno in za smešne cene grabilo vašo živino m vaše pridelke ter vas obdarjalo s pisanim papirjem, s katerim na celem svetu ne moro te kupiti ničesar, ali pa bodete li pritrdili glasu razuma in vesti in volili vašo domovino tam, kjer se vam ponuja blagostanje v miru in pokoju, bogati procvit poljedelstva in živinoreje-in kjer bo kmet vladal ter določal • plačilo svojim potnim sragam in žuljem. mi je g. ritmojster to javil, ne presenečenja, še manj e strah. „ Prišlo je, kar je itak priti moralo", sem si rekel. „Bolje preje nego pozneje." „Takoj, gospod ritmojster; dovolite le, da se nekoliko bolje oblečem." „Brez vse skrbi, prosim." „Ali smem vzeti kaj s seboj?" „ Perila za en teden." Pospravljal sem si potrebno. G. ritmojster in orožnik sta mi sledila korak za korakom. Bila je pač njuna dolžnost, sicer pa je bil orožnik prav vrl mož, Čeh menda. «Brevir moram pač tudi vzeti." «Seveda smete." Segel sem v žep. Noža ni bilo v njem. «In nož?" «Tega ne boste potrebovali." «Kak kos kruha ali kak drug prigrizek tudi vzemite s seboj, gospod župnik", mi je svetoval orožnik. «Se bo že notri kaj dobilo", je branil ritmojster, ki je, vidno nervozen, ker lačen, koraai čakal, da bi šli. «Zdaj, ob treh, bo notri težko kaj dobiti, gospod žnpnik pa ni nič obedoval", je ugovarjal orožnik. «Pa vzemite, a brzo!" Spodaj v veži je jokala stara služkinja: «Gospod, kdaj pridete nazaj?" „Ne vem." — «Ali sploh pridem?" sem mislil na tihem. Orožniki in detektivi so med tem spravili tistih osem ovitkov z zaplenjenimi spisi na voz, ki nas je čakal pred cerkvijo. Tudi mi smo sedli vanj: midva z ritmojstrom zadi, nama nasproti dva orožnika z nasajenimi bajoneti. Trije orožniki so jezdili za vozom. G. nadporočnik je izginil brez slovesa, da nisem vedel, kdaj. (Se nadaljnje.) Za mesec dni bodete odločili o svoji usodi. Vesoljni svet gleda na vas s skrajno pozornostjo in radovednostjo, ugibajoč, se bodete li dali zapeljati od praznili obljub in nesramnih klevet, ali pa bodete li poslušali glas vašega srca in izbirali tako, kakor bi izbirali vaši dedi in pradedi, ki so s trudom in naporom pridobili to krasno zemljo in jo vam izročili. Združene velesile so nam obljubile svobodno, od nemškega strahovanja nemoteno glasovanje. S tem nam je zagotovljena tudi sijajna zmaga, ki nam je gotova kakor amen v očenašu. Seveda bodo skušali Nemci z lažmi in zavijanji premotiti naše ljudstvo, morebiti bode hoteli povzročiti tudi pretepe in nemire, da bi preprečili glasovanje, kajti njih sovraštvo gre tako daleč, da bi rajši videli, ako zasedejo našo kraje za vedno Italijani kakor da postane slovenski človek svoboden v svobodni jugoslovanski državi. Ml Slovenci zavračamo vsako nasilje, ml ne grozimo nikomur, ml zaničujemo laž In zavijanje resnice. Mi bomo tudi v odločilni uri ohranili v svesti si naše zasigurane zmage našo hladno kri in razumni preudarek. Rojaki! Glasovanje bode odločilo o vaši usodi za večne čase. V tem zgodovinskem trenotku moramo biti složni in edini. Vse zasebne koristi stranke, stanu ali kateregakoli prepričanja morajo stopiti v tej usodni uri v ozadje, utihniti morajo vsa nasprot-stva v trenotku, ko bodete pred celim svetom slovesno potrdili vašo zvestobo do maternega jezika. Vsaka vas, vsaki stan, vsaka stranka naj tekmuje brez razlike In nasprotstva, da bode število naših glasov čim ogromnejše in da bo naša večina tim sijajnejša. Glas domovine vas kliče! Korošci, otmlte se židovskemu jarmu! Vi ste svobodni, odločilna ura je napočila. Meseci pričakovanja so pri koncu. Strnite vaše vrste, nastopila je minuta dejanja. Koroško slovenskim Korošcem, ne avstrijski Judeji! Koliko stane avstrijskega kmeta vojaštvo! Avstrijsko vojaštvo se pripravlja k Štrajku. Kaj misliš, koroški poljedelec, o državi, kjer štraj-kajo vojaki? Kaj ne, da je gnila do zadnjih korenin in bankrotna do zadnje opeke na strehi. Nemška Avstrija vzdržuje 30.000 vojakov-prostovolj cev. Človek bi mislil, da oni ne nalagajo državi posebno velikih bremen. Pa glej, avstrijski Nemci so izračunali, da je ta prostovoljna armada veliko dražja kakor cela avstrljsko-ogrska armada pred vojno, ki je štela okoli 400.000 mož. Šest In pol milijona Avstrijcev vzdržuje torej dražjo armado kakor prejšnja Avstro-Ogrska s svojimi 52 milijoni prebivalcev. In kdo plača to armado? Delavec ne, urad-njk tudi ne, kajti nobeden nima s čim. Vzdržujejo jo seveda kmetovi davki. Sedaj pa napravimo račun. V Nemški Avstriji je okroglo 200.000 samostojnih kmetov. Torej pride skoraj na šest kmetov po en vojak, to je: šest kmetov vzdržuje vojaka, ki stane mesečno samo na plači 1400 K, na leto 16.800 K, tako da pride, ako se sploh ne oziramo na druge nomale državne vojaške stroške, kakor so: vzdrževanje kasaren, orožja itd., na vsako samostojno kmetijo po 2800 kron letnega davka samo za vojaščino. In sedaj ti vojaki že zopet niso zadovoljni ter se pripravljajo k štrajku. In kaj bo napravila dunajska vlada? Socijalnodemokratična vlada na Dunaju je sprejela med vojsko skorajda samo so-cijalne demokrate, komuniste, boljševike, anarhiste in enake razvratne elemente. Dunajska vlada je postala radi tega slepa igrača v rokah njeno rdeče in rdečkaste armade. Morala bo, hočeš nočeš, dovoliti zvišanje plače In bo s tem na novo obremenila kmeta. Kajti, da bodo dunajski židi: Deutsch, Renner, Seitz itd., ki imajo v rokah krmilo Nemške Avstrije, plačevali iz svojega, tega vendar noben norec ne more pričakovati. Teh 30.000 socljalistov in komunistov Ima Avstrijo vsako minuto v rokah. Oni se spun-tajo lahko danes ali jutri, kakor se jim zljubi. Oni so gospodje nad avstrijskim kmetom In ga odirajo dosledno hujše, kakor bi ga mogli najbolj gališkl judje. Koroški kmet, ako hočeš delati tlako rdečemu postopaču v avstrijski uniformi, pojdi in glasuj za avstrijsko polomijo! D r. J. K o t n i k : Slovenska narečja na Koroškem. Sedaj, ko se bo v kratkem času odločila usoda slovenskih Korošcev, sedaj, ko gre za to, ali bo ta lepa zemlja, ki jo je takorekoč od pamti-veka oral slovenski plug in jo rosil slovenski kmet in delavec s svojim potom, še ostala slovenska, ali pa se bo čez nekaj desetletij izpre-menila v trdo nemško zemljo — sedaj, ko naši nasprotniki uporabljajo vse mogoče zvijače in laži, da bi nas, slovenske Korošce, odvrnili od naše matere Slovenije, sedaj je treba opozoriti tudi na eno izmed teh velikih laži, s katerimi vas hočejo ujeti na nemški lim. Naši nasprotniki namreč trdijo, da koroška slovenščina ni prava slovenščina, da je nekaj posebnega, da vas Kranjci in drugi Slovenci ne razumejo in mi tudi njih ne — in iz tega sklepajo, da se morajo Korošci odtrgati od Kranjcev in ostalih Slovencev ter pridružiti Koroški — ki bo seveda ravnotako uemškoavstrijska provincija ali dežela kakor Tirolska ali Solnograška in Nižja Avstrijska. Da so ravnokar omenjene trditve naših nasprotnikov popolnoma izmišljene in neresnične, o tem ste se pač že davno lahko prepričali. Med našimi uradniki je sedaj radi pomanjkanja domačinov tudi mnogo Kranjcev, Štajercev in Goričanov. Vprašajte vaše otroke, ali ne razumejo z lahkoto svojih sedanjih učiteljev, če tudi • jo včasih malo drugače zavijejo nego govore v vašem domačem kraju. Idite na sodnijo ali v kakršenkoli drugi urad ali kanclijo, pa boste videli, da sodnik in uradnik brez tolmača lahko govori z vami o vseh vaših zadevah, dočim vas prej niso hoteli razumeti, ali pa so morali imeti zato posebej plačanega in nastavljenega tolmača. Povejte, ali ne razumete v cerkvi vaših duhovnikov, ki vam pridigujejo v ravno istem slovenskem jeziku, kakor se pridiguje v vseh slovenskih cerkvah po Kranjskem, Štajerskem in Goriškem? Če vse to malo premislite, boste lahko prišli do edino pravilnega prepričanja in sklepa, da smo vsi Slovenci en narod, ki spada skupaj, pa naj si živimo na Koroškem, ali kjerkoli drugod po Sloveniji Seveda so naša koroška narečja malo različna od ostalih slovenskih narečij. Radi tega pa še nismo koroški Slovenci nemškega rodu ali po-kolenja, čeprav živimo tostran Karavank. Vsak jezik na svetu ima po več narečij ali dijalektov, kakor pravi grška (ne nemška) beseda. Le poglejte Nemce in videli boste, da ima ravno nemški jezik največ narečij in raznih podnarečij. Ko sem bil ujet na Ruskem in ležal ranjen v eni moskovskih bolnišnic, sem imel priliko opazovati, da se celo izobraženi Nemci — oficirji — iz raznih nemških krajev niso mogli dobro med seboj sporazumeti. Takih primerov imate tudi dosti pred očmi. Le vzemite Nemca iz Labudske doline in severnega Nemca, pa boste videli, da se bosta le zijala in gledala, ker se ne bosta mogla razumeti. Navsezadnje pa bosta še kakega Slovenca potrebovala za tolmača, če se bosta hotela o kaki važni stvari pogovoriti. Tudi Kočevarjev, ki se prištevajo med dobre Nemce, živ krst ne more razumeti. Mi Slovenci pa se med seboj prav dobro razumemo, in ne veliko težje razumemo tudi naše brate Hrvate in Srbe, s katerimi živimo skupaj v eni državi. Tudi Ruse in Poljake, ki so med vojsko delali po naših slovenskih kmetijah, so naši ljudje v kratkem času prav dobro razumeli. In ravnotako se je godilo vsem onim Slovencem, ki so bili v času vojske ujeti. V par tednih so že dobro in razumljivo govorili po ruski. Na Koroškem imamo tri večja slovenska narečja ali dijalekte. Ziljsko narečje, ki je eno najbolj starih slovenskih narečij in v katerem so najbrže spisani takozvani brižinski spomeniki iz 10. stoletja, rožansko narečje, ki sega od Beljaka do Mohlič, in podjunsko narečje, ki ga govorimo po vseh krajih Podjunske doline. Vsa ta narečja pa tvorijo koroško skupino slovenskih narečij in spadajo prav tako k slovenskemu jeziku kakor narečje, ki ga govore okoli Maribora, ali na Dolenjskem, ali v Goriški okolici in so ravno toliko vredna kakor vsi ostali slovenski dijalekti. Kajti jezik je kakor drevo, od katerega gredo na vse strani veje in vejice, ene na sever, druge na jug ene stoje višje, druge nižje, pa vse skupaj tvo-> rijo eno samo drevo in so zanje enako vredne. Zato, dragi Korošci, ne dajte se preslepiti od raznih ničvrednežev in plačanih postopačev, ki trdijo, da Korošci ne govorimo pravilnega slovenskega jezika, ampak mislite z lastnimi možgani in sodite po svoji dobri slovenski pameti in prišli boste do edino pravilnega sklepa, da smo vsi Slovenci na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem en narod, in ker naj- večji del tega našega naroda živi v Jugoslaviji, zato se moramo tudi pri glasovanju odločiti edino le za Jugoslavijo, kajti veja mora biti tam, kjer stoji drevo, drugače bi se posušila. Mi pa hočemo živeti!______________________________ Glasovanj o. Četrti razglas. I. poglavje. Meje plebiscitnega ozemlja in pasov I. in II. so v glavnem določene v členih 49. in 50. St. Germainske mirovne pogodbe. Delo medzavez-niške plebiscitne komisije, ki ji je bilo prepuščeno, da podrobno določi nekatere mejne dele, je v teku in se dokonča kar najhitreje. Osebe, ki dvomijo, ali se nahaja njih bivališče v plebiscitnem ozemlju, oziroma v enem ali drugem pasu, naj se za informacijo obrnejo na dotični okrajni svet (District Council). II. poglavje. Glasovalna pravica. 1. V smislu člena 60. St. Germainske mirovne pogodbe ima pravico glasovati vsaka oseba obeh spolov, o) ki je dosegla dne 1. januarja 1919 ali pred tem dnem starost 20 let, in b) ki je imela 1. januarja 1919 svoje redno bivališče v pasu, kateri je podvržen plebiscitu in c) ki je ali 1. rojena v tem pasu, ali 2. je imela, dasiravno ni rojena v tem pasu, že izza dobe pred 1. januarjem 1912 v njem svoje redno bivališče, ali pa 3. dasiravno ni rojena v tem pasu, je imela pravico pristojnosti že izza dobe pred 1. januarjem 1912. 2. Da ima torej kdo glasovalno pravico, mora zadostiti prvima dvema pogojema (a in b), in enega od teh od c navedenih pogojev. Kdor ustreza pogojema glede starosti in rojstnega kraja, treba da je redno bival v plebiscitnem pasu dne 1. januarja 1919. 3. Kdor sicer ustreza pogojema glede starosti in bivališča dne 1. januarja 1919, a ne tudi onemu, glede rojstnega kraja, je treba, da je dne 1. januarja 1919 že najmanj sedem let, to je najkasneje od 1. januarja 1912 naprej redno prebival ali bil pristojen v plebiscitnem pasu. Beseda „pas“ v odstavkih b) in c) člena 50. Saint-Germainske pogodbe se mora razumeti v širšem pomenu tako, da pomeni celo plebiscitno ozemlje. Splošna izključitev. 4. Osebe, ki so bolne na duhu ali slaboumne, so izključene od glasovanja. III. poglavje. Izvrševanje glasovalne pravice. 1. Za glasovanje upravičena oseba bo glasovala v glasovalni občini (v Celovcu v glasovalnem okraju), v katerem je v dobi, ki se konča dne 1. januarja 1919, prebivala najzadnje šest mesecev zaporedoma. 2. Nihče ne sme glasovati v obeh glasovalnih pasovih. 3. Nihče ne sme glasovati več nego enkrat, to je, več nego v eni glasovalni občini (v Celovcu več nego v enem glasovalnem okraju). IV. poglavje. Glasovalna oblastva. Medzavezniška plebiscitna komisija je postavila za neposredno nadzorovanje in izvršitev plebiscita ter za podrejene posle dvoje oblastev, t. j. a) Okrajne svete (District Councils) in b) Občinske glasovalne odseke (Commune Councils). V ta namen bo za vsako občino na deželi in za vsak glasovalni okraj v Celovcu, ki jih je osem, postavljen občinski glasovalni odsek 6 članov, v katerem so v enakem številu zastopani jugoslovanski odnosno avstrijski interesi. Meje glasovalnih okrajev v Celovcu se točno skladajo z mejami upravnih okrajnih svetov ter se morajo v dvomljivih slučajih ugotoviti v uradu okrajnega sveta za mesto Celovec (District „F“). Okrajni sveti bodo čimpreje sestavili občinske glasovalne odseke v Celovcu in drugod ter bodo imenovali po enega predsednika in tajnika in sicer tako, da zanesljivo poskrbe a) da predsednik in tajnik v nobenem primeru nista zastopnika istih interesov, bodisi jugoslovanskih ali avstrijskih; b) da bo skupna svota predsednikov in tajnikov, ki zastopajo jugoslovansko odnosno avstrijsko stvar, v vsakem okraju enaka; c) občinski glasovalni odsek odloča z navadno večino glasov, predsednik glasuje kakor drugi člani in nima odločilnega glasu; d) ako je v kateremkoli predmetu, ki se razpravlja, na vsaki strani enako število glasov, se zadeva odstopi okrajnemu svetu, čigar odločba je konečna in obvezna za vse udeležence; «) glavna naloga občinskih glasovalnih odsekov je, da zgotove glasovalske imenike, ki so podlaga plebiscita. Zato se bodo posluževali vseh razpoložljivih virov za informacije ter hodo sprejemali tudi od udeleženih oseb prijave za vpis v glasovalske imenike; f) prijave za vpis v glasovalske imenike se morajo poslati ali osebno izročiti glasovalnemu odseku občine, v kateri ima dotična oseba glasovalno pravico v smislu III. poglavja. Prijave se mora izvršiti na golici, ki jo je predpisala Medzavezniška plebiscitna komisija in ki bo brezplačno na razpolago v uradih občinskih glasovalnih odsekov. V vsaki prijavi morajo biti sledeči podatki: 1. Ime in priimek ter natančen sedanji naslov, 2. dan in leto rojstva, 3. rojstni kraj, 4. kraj ali kraji v plebiscitnem ozemlju, v katerih je prijavljeni imel svoje redno bivališče dne 1. januarja 1919, 5. od kdaj in do kdaj je prebival v vsakem kraju, 6. podpisana izjava sledeče vsebine: „Jaz............(ime in priimek) izjavljam, da predstoječi podatki odgovarjajo resnici po moji najboljši vednosti in vesti, nadalje izjavljam, da se nisem prijavil za vpis kot glasovalec r nobenem drugem glasovalnem središču v pasu A ali B. Podpis:........... Po pošti poslane prijave naj se priporoče (rekomandirajo). Občinski glasovalni odsek mora potrditi prejem vsake prijave. V. poglavje. Vpogled v uradne zapiske. Takoj po razglašenju teh določb in do nadalj-nih odredb medzavezniške plebiscitne komisije bodo državne, cerkvene in mestne oblasti pasa I. in H., katerim so izročeni v varstvo v sledečem navedeni zapiski in listine za leta 1899.— 1919 (obe leti všteti), dale te zapiske in listine javno in brezplačno na vpogled vsak dan med S. uro predpoldne in 3. popoldne ter izročila na zahtevo vsake osebe nad 20 let brezplačno in takoj uradno overovljene izpiske. Vpogled je dovoljen v hišne listine in zglasilnice, matice za rojstva, poroke, smrti in pogrebe, zemljiške knjige in deželne deske, sezname, ki se nanašajo na pridobitev ali uživanje domovinske pravice, volilne imenike za mestne, občinske ali druge volitve. " Glasovali bomo za Jugoslavijo z belimi listki, ki bodo nosili napis «Jugoslavija". Listi za Nemško Avstrijo so zeleni. Značilno! Belo — čista vest, zeleno — zelena zavist! Zelenci so Nemci m nemškutaijL Do 15. septembra se morate oglasiti kot glasovalci pri občinski glasovalni komisiji! Ne zamudite! Vsi na delo! Zmaga mora biti naša! Politični pregled. Naša država. Dne 31. avgusta se je zopet sešlo narodno predstavništvo. Ministrski predsednik dr. Milenko Vesnič je podal vladno izjavo. Kaj je povedal? Agrarno vprašanje se bo v smislu izjave regentove uredilo. Veleposestniki bodo za to dobili odškodnino. Pridno moramo vsi delati, da uredimo državo. — Rusko-poljski spor je ostal za nas brez posledic. Mi se ne vtikamo v take stvari in tudi nočemo vojske. — Zopet se bodo sešli naši in italijanski zastopniki, ki se bodo pogovarjali o jadranskem vprašanju. Tudi v Rimu so baje prišli do prepričanja, da se to mora urediti. — Arnavti so jeli napadati demarkacijsko črto. Kaznovali smo jih in jih pognali nazaj. — Z Grško nas veže prijateljstvo, z Romunijo iskreno prijateljstvo, s češkoslovaško smo se zvezali. Sami se moramo braniti in se ne smemo več zanašati samo na pomoč velesil. Tako je govoril naš'ministrski predsednik — pa pravijo „ Fr eie Stimmen" in drugi celovški listi, da smo bojeviti, da bo vojska. Prazne marnje! Naj obdrže modrost za se! Celo z Nemčijo smo v dobrih odnošajih — seveda ne 8 celovškimi vsenemci, ki so vse prej nego mirno Presojajoči politiki. Dnevne vesti. Zopet Umgruppierung! V sredo dne 1. septembra 1920 so imeli zaupniki Nemcev in nemčurjev v Velikovcu v salonu g. Jožefa Nagele pd. Stermvirta sestanek, na katerem so se posvetovali o obupnem položaju, ki je za nje nastal vsled poloma v Grebinju. Sklenili so nov načrt za agitacijo kakor nekdaj avstrijski generali, kadar so bili premagani — takozvano Umgruppierung. Ob tej priliki je daroval Nagele za po-vzdigo poguma posebno kapljico piva (špecija-liteto), katerega so krstili za Befreiungsbier, ki se je zaupnikom z ozirom na mačka v Grebinju čez vse dobro prilegel. Uvedenje selske službe. Z dnem 16. avg. 1920 se je uvedlo pri kr. poštnem uradu Libeliče dostavljenje poštnih pošiljatev po selskem pismonošu v sledeče vasi : Gorče, Gradiče, Umica, Potoče in Libeliška gora. Dostavljenje se bo vršilo v prvih štirih krajih ob torkih in petkih, v zadnjem pa ob sredah in sobotah. Goselna vas. V noči od 24. do 26. avg. 1920 je bila posestniku Matevžu Partejn iz hleva ukradena kobila, ki je 15.000 kron vredna. Kdo jo je ukradel, še ni znano. Koroški konvikt v Kranju. Tudi letos gremo v Kranj. Pismena obvestila razpošljem vsem. Jož. Dobernik, prefekt, Ravne, pošta Ro-žek, Koroško. Zobozdravnik dr. Janežič ordinira od 1. septembra naprej vsak dan na Bledu, vila Rikli. Neznana divja žival mori ovce in goved na Jezerskem. Vsi se še spominjamo, da je divjala pred leti na Golici (Koralpe) divja žival, ki so ji pravili „Bauernschreck“. Taka žival se je priklatila tudi na Jezersko. Na planinah je bilo tekom letošnjega polletja veliko število ovc od neznane divje živali umorjenih, pa niso bile raztrgane. A ne samo ovce, tudi govedo mori. Na Komendski planini je bil umorjen teliček, na Makovi pa telica. Ovc pa je bilo najmanj 30 do 40 uničenih. Uničene živali ležijo na hrbtu, so na vratu in na prsih močno ranjene in pregri-žene, drob je pojeden in kri izpita. Raztrgane pa niso in z mesta jih žival ni spravila. Ljudstvo misli, da mora divja žival biti ris, ker ima tako grozne kremplje, s katerimi uničeno žival globoko skozi kožo predere. Videl te živali še ni nihče, pač pa so našli pastirji na planinah sled, ki je podobna veliki mačkovi nogi. Pogumni lovci iz Kranja so se bojda že podali na lov te neznane mrcine. Pa ne da bi bila Jugoslavija tega kriva, ko je razsajal Bauernschreck, še ni bilo Jugoslavije ! Dopisi. Velikovški okraj. v Potoče pri Libeličah. Od nekdaj že so razkričane Potoče kot nemčurska vas, pred-postojanka utrjenega Labuda. Toda ta trditev ne odgovarja popolnoma resnici. Južna, vzhodna in zapadna vrata so trdno in neomajno naša bila že nekdaj, kakor danes. Le proti severu je prost izhod, dovolj širok za tiste, ki mislijo po končanem plebiscitu iti in iz ljubezni do bližnjega oddati ter razdeliti vse svoje imetje med trpeče Avstrijce. Dobro se zavedajo, da je zaslužno delo pomagati revežu v sili, sami pa še tudi štejejo lepo število živine v hlevih, z dinarji napolnjene mošnje in polne kašče. Sredi vasi, ne daleč od lipe pri znamenju, tam pri vaškem koritu je naš potoški parlament. Ljudje, ki prihajajo mimo, se ne morejo dosti načuditi zgovornosti naših žensk, kadar zajemljejo vodo iz korita. Pa pravijo, da bi bilo vse za Jugoslavijo, ako bi ne imeli Srbov. Res, da vedno nekoliko počasi mislite, a le pojdite z menoj nazaj in po-^ k;a^no j0 bilo vaše zadržanje v borbi ko-roških Slovencev tekom zadnjih let! Ko smo volili mi pred vojsko slovenskega poslanca Gra-lenauerja, ste nam nasprotovali in volili nem-cuqa, čeravno tedaj o Srbih še niti govora ni • “^Biški deklaraciji leta 1917. m 1918. hoteli imeti Jugoslavijo v okviiju Av-stnje, tako da bi ne vladali več v Avstriji Nemci in na Ogrskem Madžari, ampak da bi si vsak narod v Avstriji sam odločeval svojo usodo, ij ti6 nam sPe^ nasProtovali in bili za nad-Vj em1ceV". .K° smo se po razpadu Avstrije združili z brati iz kraljevine Srbije, potem so se šele začeli oglašati hudobni jeziki, ki še danes ne mirujejo, ampak tekmujejo v zabavljanju črez Jugoslavijo. Nekaj dni sem, pa se je položaj popolnoma izpremenil. Na «Paternuževo žegnanje" so tako pokali topiči, da so se tresle cele Potoče, še bolj pa so menda trepetale pred vrlimi fanti iz Zvabeka in Doba, ki so nas ta dan posetili, ko smo ustanovili fantovsko društvo. Z ozirom na novi položaj je bil parlament odgoden in nihče ne ve, kdaj se zopet skliče; ni pa izključeno, da se še vršijo tajne seje in posvetovanja. Na vasi hodi vse mirno po svojih opravkih, hrup parlamenta je utihnil, a sedaj spravljajo baterije, kanone na varna in skrita mesta, streljajo se s strupenimi pogledi, da teče ne kri, ampak voda od vaškega korita. Na Paternuževo nedeljo so si nekateri želeli, da bi bila vsaka občina obdana s kitajskim zidom. Sedaj pa se res zna zgoditi, da bomo Potoče plankali; toda planke bomo potegnili vedno ožje skupaj in ne vemo, če jih bomo nazadnje še rabili, ko bo zavihrala kot znamenje zmage belo-modro-rdeča zastava visoko nad potoškimi strehami. v Šmarjeta — Važenberg. Šentvidski okrajni glavar Jessernigg, ki je soposestnik veleposestva gradu Telenberg, se je doslej za svoje posestvo prokleto malo brigal, a letos pa je prišel v Šmarjeto, čeravno stalno v Nemški Avstriji bivajoč, kar brez potnega lista z namenom — nam je to znano, — da tukaj na tihem agitira za spufano avstrijsko republiko. Ker je bil brez postavnih potnih listov v Šmarjeti, so ga naši orožniki peljali na okrajno glavarstvo, kjer so mu dali ukaz, da mora tekom 24 ur oditi nazaj v Št. Vid. Mož se pa sedaj v „Freie Stimmen" pritožuje čez krivico, katera se mu pa ni zgodila, ker, kdor hoče priti v naš pas iz Nemške Avstrije, mora imeti pravilen potni list in tega Jessernigg ni imel. Kako žalostno za nemško-avstrijskega okrajnega glavai*ja, da ne pozna ali noče poznati postavnih predpisov, ki veljajo tudi za njega. Ce pravi, da ima glasovalno pravico v pasu B, ne sme pozabiti, da ima stalno bivališče v Nemški Avstriji in ne sme morda trditi, da stanuje stalno v Celovcu. To bi bila pri Slovencu laž, a pri Nemcu povod za pritožbo. — (Op. uredništva: Jessernigg, ki ima milijonsko premoženje, je nam radi svojega vsenemškega mišljenja še dobro znan izza časa pred in med vojsko, ko je pri deželni vladi v Celovcu igral močno vlogo. Mož je slovenskega pokoljenja iz šentpeterske občine v velikovškem okraju in je postal imeniten, odkar se je izvedlo, da je dobival iz invalidne šole v Celovcu za svojo družino čevlje po 46 kron, pri tem pa je, kakor že omenjeno, milijonar. Takšne patrone ima Nemška Avstrija za okrajne glavarje!) Boroveljski okraj. Borovlje. V tovarni se je ponesrečil delavec Matej Ferendorfer. Star je bil 64 let in je že 33 let delal v tovarni. Bil je zaveden Slovenec, od vsega začetka član delavskega društva. Vojne razmere so ga prisilile kakor tudi vse druge, da je pristopil k nemški soc. dem. organizaciji. A dobro se ni počutil v nji kot zaveden Slovenec. Nikoli svojega prepričanja ni skrival iu je tudi prezgodaj legel v grob kot žrtev tega prepričanja. Ko bi bil zatajil svojo mater, bi mu bili že davno preskrbeli lažje delo, da bi mu kot staremu možu ne bilo treba lezti na lojtre, s katere je padel in se ubil. Ta slučaj zopet kaže, kako neopravičeno se večina boroveljskega delavstva imenuje socialistično. Socialnega čuta niti sence nimajo. Ime je samo tisti plašč, pod katerega skrivajo svoje nemško-nacionalno, oziroma nemškutarsko lice. Ližejo pete in se vdinjajo tistim nemško-nacio-nalnim gospodom, ki so jih skušali nekdaj z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi uničiti. Stroške te nemško-nacionalne socialistične politike pa plačuje ubogi delavec. Kdo se zmeni zanj? Gospodje sedijo na mehkih stolčkih, so plačani od Avstrije, ti ubogi delavec pa trpi in garaj in ko bi se moral na stare dni podati k počitku in mirno uživati sadove svojega dela, pa te to delo ubije. Ali bo vedno tako? Kako dolgo še? Dokler sam ne boš odprl oči in pokazal svojim zapeljivcem vrata. Strgaj krinko socializma z nemško-nacionalnih kapitalističnih lic! Borovlje. (Nevarno je, se jeziti na Slovence.) Dne 26. avgusta je nenadoma umrl Janez Janežič, eden najhujših nemškutarjev na Kohlu. O mrtvih govori samo dobro! Zato molčimo o njem. Zamolčati pa ne moremo značilnih okoliščin njegove smrti. Popoldne se je repenčil in na vse pretege jezil nad eno naših žen in na te preklemane Slovence, ki so tako predrzni, da si upajo živeti in dihati v socialistično nemško-nacionalnem ozračju. Pa glej! Ta jeza je tako razburila njegovo srce, da ga je zadela kap. Vi nemški kljukci, zapišite k svojim bedastim dvajset zapovedim še eno: ne jezi se po nepotrebnem čez Slovencp ! b Zihpolje. Nekoncesioniran informačni in propagandni zavod Lorene Plaš na Žihpoljah. Daje vsestranske kreditne in privatne informacije glede nemčurske propagandne organizacije za plebiscit. Razpošilja notice in oglase v Freie Stimmen" in „Lausmannschaft“. Razširja” nemčurske propagandne letake in druge tiskovine iste vrste v celi občini. Oskrbuje v celovški „Lugenfabriki“ dovršene lepake, kakor znane „Karaten den Karatnem", BRosentaler offnet die Augen" itd. ter rdeče-bele zastave in vsakovrstno drugo propagandno in reklamno blago. Prevzema plakatiranje omenjenega, pristno nemčurskega ma-terijala za celo občino, na željo tudi izven občine. Postrežba hitra in točna ter brezplačna, ker je podjetje financirano od nemškega „Hei-matdiensta". Nemčurjil Ne zamudite prilike, izrabite ceno priložnost in se obračajte v vseh vaših skrbeh na naš zavod, kjer vsak lahko natančno izve, s kako ogromno večino bodo zmagali Nemci! Čas hiti — samo še do plebiscita, ker po glasovanju bodo vaš slavni zavod razpustili — Slovenci. Radi olajšave posameznega dela naznanjamo, da so od nas pooblaščeni in mastno plačani ,.agenti" ali takozvani „Lauf-burši", sledeči: Bivša nadučitelja Grabner in Ottowitz, razni Jaritzi, Lučovniki, Pihlerji, Ma-leti, Mikši, Ogrisi, Walcher, Boschitz, Woath, Hoinig, Ingarski „Žnudi“, Honz, Andrejc v zgornjih Doleh, Bili, Pušnik in Jager v Golšovu, Glavni kurir med Žihpoljem in Celovcem pa je bivši železniški nastavljenec Šmid s svojim „kon-fisciranim" obrazom, ki je od samega prenapornega letanja že čisto nervozen in ves kriv. — Toliko damo našim zavednim nemčurjem na znanje. — S spoštovanjem informacijski in propagandni zavod Lorene Plaš na Žihpoljah. b Hodiše. Ker so po vseh nemškutarskih hišah razobesili nemške zastave, so seveda to storili tudi Kuškerjevi, Pišov kovač in Odrej, ki je zaradi tega štoknil z nogo žene mater, ki mu je to malo branila storiti, in je morala zaradi njegove surovosti proč. Lepa nemškutarska kultura, kaj ne, pri kateri še matere ne bodo več varne žjvljenja. b Zihpolje. Ob dobro ime in v slab glas bi me kmalu spravilo vse nemškutarstvo, posebno med njimi Mokre iz Sekire, Papež, Pišov kovač, Žeštin iz Vetrinjain Ražovi iz Žihpolj. Ker se je stvar zaradi mene zelo razširila, dam s tem na znanje, da sem skoraj čisto nedolžen in nisem bil, kakor se splošno govori, kaznovan. Res je, da sem kupil stvari od vojakov, pa ne toliko kot se govori, da bi se pa jaz tudi udeleževal izpraznenja, je pa grda laž, proti kateri bom pri sodniji nastopil. — Ludovik Zwander. b Ribnica. Dragi „Mir“! Ti nča vieš ’a’u je pr nas fletno, vieš skor b biv posabu, da mor’m am bart tud na te ’ej šribat’, pa na smieš žinjat’, da sem morebit’ pteln, pardon, niemčur posfv, bi da sem že umrv, na’a, samn cajta čem, morm zmiram našo menežarija hlad’t. Učar je pa bu fletno, vieš v Vrdih je biv nemčurski shod, še nkol, knisem se an tekaj smejov, naši ptlini so bli pa tk jezn’ da so se zviečiera spravi’ na Kran-tiuv puot, na tiest’ saj marnvat’ ča zna, bil pa mihat’1 K ban še ’oj vedov, ban pa spet šribov, danes morm pa Ičjč, me žavod’c boli, sem se učara cvelko smejav. Pa ’o prid’n bod’ta ptlini, folksmalerovci, kar bo pa še puot ambart začev. Cerkvena vest. Sv. Križ nad Dravogradom. (Tridnevni ca.) O Marijinem imenu, dne 12. sept. 1920, mine prvo leto, odkar se je prenesla semkaj čudodelna podoba naše ljube Matere višarske. Zato bo tu dne 10., 11. in 12. sept. 1920 slovesna tridnevnica s pridigami in slovesnimi opravili. Moliti hočemo zlasti tudi za srečen izid glasovanja. Romarji, prisrčno povabljeni! Gospodarstvo. Kaj početi z denarjem avstrijske republike ? Država, ki ima nekaj nad 6 milijonov prebivalcev, ima 63 milijard K dolga. Meseca julija je izdala samo za 1 milijardo 800 mil. K novih bankovcev, tako da je narastla skupna svota že čez 18 milijard kron v papirju. V celi državi ne najdete nikogar, ki bi trdil, da je mogoče tej državi izpolniti vse obveznosti. Kot po francoskih vojskah in po zadnji nemški, ji je bankerot neizogiben. Nam gre le za to, kako naše ljudi obvarovati te nesreče, ker je pri nas še mnogo avstrijskih bankovcev, bodisi pri nemčurjih, bodisi pri naših ljudeh, ki prodajajo za avstrijski denar. Kdor ima avstrijski denar, naj nakupi v Celovcu ali železnine ali blaga ali katerekoli stvari, da se ga iznebi. Kdor ima v Celovcu ali drugače kje v Nemški Avstriji naložen denar, ki ga je vložil po 1. novembrom 1918, naj ga dvigne in spravi v železnino ali blago ali kako drugo potrebno stvar, dokler je še meja odprta in dokler še Celovčani kaj blaga imajo! Jugoslovanski denar kolikor mogoče štedite, kolikor mogoče, ker začenja dobivati veljavo. Lahko se zgodi, da bode za 6000 K, ki so danes še malo vredne (slaba krava !), dobil celo hišo, kot pred vojsko. Pred vsem pa se varujte posojil. Posojilo danes najeto kaj malo zaleže. S tem, da vrednost denarja raste, bo odplačilo vsak dan težje. Misliti si moramo, da smo ravno v nasprotnem gibanju kot začetkom vojske. Tedaj je denar v vrednosti padal. Za vsako stvar so se ponujale višje cene dan za dnevom. Kdor je bil 10.000 K dolžan, za kar bi bil tedaj rabil odprodaje 60 krav, je 1.1919. lahko plačal z odprodajo le dveh krav, ki niti lepi nista trebali biti. Kdor pa danes posojilo najame recimo 10.000 K, da bi si kupil 2 slabi kravi, se mu prav lahko zgodi, da bo v petih letih moral prodati celih 50 krav, da se bode istega znebil. Torej ne delajte sedaj dolgov, če niste prisiljeni. Ker ljudje ne znajo ceniti danes denar, bi bila dolžnost naših oblasti, varčevanje nekoliko izsiliti s tem, da zabrani veseljačenja, igranje za visoke svote, pijančevanje. Po šolah pa bi se naj začele zopet uvajati „Čebelice“. Ravno tako po naših društvih. Naše oblasti bi mogoče tudi mogle nuditi nekatere ugodnosti mladoletnim štedilcem. Pred vsem pa glede denarja danes pozor! Promet z bankovci v Avstro-ogrski banki. Zadnji zaključek Avstro-ogrske banke izkazuje v prometu 63 9 milijard kron v bankovcih. Od teh odpade na avstrijsko poslovanje 187 milijard. Od konca junija do konca julija je na-rastlo število bankovcev v avstrijski republiki za 1'8 milijard kron. — Srečen finančni minister, ki ima v rokah tiskarno z bankovci, nesrečno pa ljudstvo, ki bodeš s časom imelo v rokah le sam papir brez vrednosti. Tržne cene v Velikovcu v sredo, dne 1. septembra 1920. Goveda, za pleme, živa teža * (klavna), „ „ PraSi5i „ Pšenica................. Rž...................... Ajda.................... Oves.................... Maslo.............. Krompir................. Jabolka................. Hrnške.................. Kumare ....... Fižol (sveži)........... Zelje •................. Paradižnik ...... Buče...................... Le5a...................... Kokoši.................... Piščanci.................. Jajca K V . • kg 13-14 •• n 10—12 — • • » 30 — 9 — 6 — 6 — 4 — 60 — 2 — 2 — 3 — 1 60 4 — - 2 — 6 — 1 60 5 — komad 30 — 16-20 — « 1 60 Promet je bil precej živahen. Nove knjige in časopisi. Cirilova knjižnica, 2. zrezek. — Jugoslovenski Piemont. Zgodovina Srbije od Črnega Jurija do kralja Petra. Prvi del. 'Spisal dr. Leopold Lenard. Maribor 1920. Cirilova tiskarna. Str. 162, cena 14 kron brez poštnine. Poštnina znaša 1 K 60 v za komad. — Cirilova tiskarna se je odločila izdajati knjižnico, ki naj odpomore zelo perečim potrebam. Poznati moramo naš narod, našo državo, našo preteklost in sedanjost. Stara avstrijska šola nam ni o tem nudila skoraj ničesar, v našem jeziku nimamo o našem domovinoznanstvu nobenih preglednih priročnih spisov. Izšel je torej pred meseci prvi zvezek Cirilove knjižnice, ki obravnava BNašo državo1* *. Sedaj je izšel drugi pod zgoraj navedenim naslovom, ki obravnava prvi del zgodovine novejše Srbije, to je one jugoslovenske zemlje, ki je kot na Laškem Piemont, bila izvor ujedinjenja in oslobojenja našega naroda. Knjižica je pisana kolikor mogoče poljudno, da bo zanimala tudi širše sloje, a vendar tudi znanstveno in kritično, ker ne pripoveduje samo, ampak tudi dokazuje in utemeljuje. V prvem poglavju pojasnjuje kulturne in socialne razmere srbskega naroda ob prehodu pod turško robstvo, v drugem opisuje srbske vstaje do Črnega Juija, deda našega sedanjega viadarja; a v tretjem vstajo Črnega Jurja do prve osvoboditve Srbije. Knjižica je torej v sebi zaokrožena celota,_ ker opisuje srbske boje za neodvisnost od časa, ko je izginila stara srbska država, pa do dne, ko srbski narod zopet stopi na pozorišče evropske zgodovine kot državen činitelj. V drugem delu bo sledila nadaljna zgodovina Srbije Karadjordjevičev. Knjižica je zelo lično izdelana, tiskana na zelo finem, močnem papirju, kakor je redkost pri sedanjih razmerah. Cena je s 14 kronami zelo nizka. Listnica uredništva. Črna: Drugo ne bomo priobčili. Pozdrav! — le vcli-kovšlce okolice: Podatke porabimo za članek. Hvala I —Bo-rovlje-Badiše : Tisti naj gre na Madžarsko, če mu tam bolj ugaja! Ker imamo malo prostora, nismo objavili. Zdravi! — Bistrica pri Pliberku: V dopisu omenjeni bodo vsi glasovali za Jugoslavijo! Razumeli? — Sveče: Naznanite jugoslovanskega uslužbenca pristojni oblasti, pa bo več uspeha! Pozdrav 1 Lastnik inJzdajatefi : Gregor ^Einspieler,^jtrošt v Tinjah. Tisk tfskame Družbe sv. Mohorja v Prevaljah. 9 ki se razume tudi na gospodinjstvo, IVUliai ICd išče službe k pošteni, krščanski družini, najraje v župnišče. Naslov pove upravništvo nMira“. Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so naš preljubljeni oče Matej Weiss dne 2. septembra 1920, ob sli 10. uri, po kratki in težki bolezni, mirno v Gospodu zaspali. Zemski ostanki rajnega se bodo v soboto ob 10. uri (stari čas) v Pokrčah položili k zadnjemu počitku. Priporočamo rajnega v molitev in blag spomin. Pokrče, 2. septembra 1920. Žalujoči zaostali. Stampilje vseh vrst in norafo iz medi za pečatni vosek rlnhaulia naJhitreje in UODaVlja najceneje v Ludovik Sef, Maribor Prešernova ulica L Tovarniška zaloga papirja in špecijalna trgovina pisarniških potrebščin. Brzojavi: Fapiršef Maribor. N oznanilo. Dolg, zelen lovski površnik (Hubertus-Mantel) sem pozabil pri izstopu na postaji Pliberk v četrtek, dne 2. septembra 1920, v popoldanskem vlaku, ki vozi iz Grabštanja do Maribora. V desnem žepu površnika je bil sobni ključ, v levem material za popravo koles. Pošten najditelj se prosi, da povrne vse proti dobri nagradi v kavarni Ankele, Pliberk. Več pridnih, zanesljivih delavcev sprejme takoj proti dobri plači Koroška gospodarska družba Sincavas. Pozor, trgovci! Ilirija terpentin, čistilo, črno in rjavo, tucat K 60'— Kebrovo voščeno čistilo, Srno . . „ „ 47’— »» tt it rjavo . . „ „ 50’— Cipulin „ „ črno . . „ „ 45-— Norin „ „ ......... « 39-— priporoča veletrgovina Osvald Dobeic, Ljubljana Sv. Jakoba trg 9. Pri večjem odjemu popust. Solidna In točna postrežba. Vzgojišče za deklice (Internat) v »Narodni šoli" o k Rupertu pri Velihoucu se priporoča p. n. slovenskim starišem. Sprejmejo se deklice, ki hočejo obiskovati gimnazijo, učiteljišče ali meščansko šolo v Velikovcu, Ijudskošolske učenke, ki hočejo obiskovati javno petrazredno dekliško šolo v «Narodni šoli1* in večje, šoli odraslo deklice, ki želijo obiskovati gospodinjsko Šolo v »Narodni šoli**. Začetek novega Šolskega leta so bo pravočasno naznanil, na gospodinjski šoli se pa začne zimski tečaj dne 1. novembra 1920. Nadaljna pojasnila dajejo šolske sestre v «Narodni Soli11 v Št. Rupertu pri Velikuvcu.