POSTNE ZDRAHE
pO SLOVENSKO
Stran 13
NAD DEPONIJO SADRE
NOVA KOMISIJA
Stran 3
VELIKONOČNA
RAZMESARJENA ROKA
Stran 20
ST. 17 - LETO 58 - CELJE, 24.4.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
CELJSKA
NAJ KNJNIGA.	Stran 6-7	M
S(OV)
K(OŠARKARSKE)
L(EPOTE)
Stran 16-17
TOPNICARJI
NA KVADRAT
Stran 8
PRED ODLOČILNO
FAZO
Stran 19
2
DOGODKI
UVODNIK
Knjiga naša
vsakdanja
Prav je, da ima tudi knjiga svoj dan.
Svoj praznik. Tako kot ga ima, na pri-
mer, dan poprej. Zemlja. Kot imajo
svoj dan gledališča ali kot ga bodo čez
nekaj dni po vsem svetu slavili ple-
salci.
A se zdi, da je med temi prazniki,
ki včasih vse preveč neopazno zdrsnejo
mimo nas, dan knjige vendarle ne-
kaj posebnega. Globoko v srcu se knji-
ga dotakne slehernika. Otroka, ki vza-
me v roko prvo slikanico, prvošolčka,
ki se uči črk, osnovnošolcev, ki se trudijo z obveznim čtivom,
zlasti mladih, željnih znanja. Predvsem pa tiste populacije
ljudi, ki še vedno prisegajo, da je knjiga njihova najboljša
prijateljica in da je virtualno prebiranje svetovne klasike
ali domačih del ne more nadomestiti. Zato bo obstala tudi
v prihodnje, je prepričana večina. Mora. Ker knjiga ohra-
nja našo identiteto, kulturo in jezik. Ker se kot mali narod
na poti v Evropo nezavedno in počasi zlivamo in stapljamo
z drugimi narodi in jeziki velikih narodov.
Za to je prav, da v Sloveniji že osmo leto v tem času praz-
nujemo Dneve slovenske knjige. Ti so vsako leto bolj od-
mevni in obsežni. V Celju se lahko z odmevnimi prireditva-
mi, akcijami in literarnimi večeri v teh dneh še posebej
pohvalimo, še posebej letos, ko smo se lotili maj« knjige.
Zato imajo zaslugo knjižničarji, knjigarnarji in založniki
ter nekaj posameznikov, ki si vsa leta. na različne načine
prizadevajo približati knjigo bralcem in kupcem. Pri tem
pa slednji vedno znova in sproti ugotavljajo, da je knjiga
naša vsakdanja preveč draga. Da postaja zato mnogim ne-
dosegljiva. In se sprašujejo, kaj se je zgodilo s takoimenova-
no »žepno knjigo«, ki je drugod po svetu zelo cenjena in
iskana. Ker je dostopna po zmerni ceni. Ko jo prebereš na
klopci v parku ali na vlaku, jo lahko tam pustiš in jo bo
našel in prebral še kdo drug. Lahko pa jo, prav tako kot
bogate in z zlatimi platnicami vezane knjige, postaviš na
domačo knjižno polico in jo čez čas spet vzameš v roke. Ker
knjige vendarle beremo zaradi vsebine, ne zaradi platnic
in bleščečega papirja. Kot da tega založniki, ki tarnajo o
slabi prodaji knjig; ne vedo! A se vendarle še ne zganejo.
Toda vsaka slaba stvar je za nekaj dobra. Ker so knjige za
večino predrage, saj mnogi otrokom še obvezne učbenike
težko kupijo, se ljudje vračajo v knjižnice. Tako kažejo po-
datki zadnjih let. Postajajo aktivni člani in redni obisko-
valci knjižnic. Med njimi je največ mladih, ki kljub virtual-
ni ponudbi še vedno radi vzamejo v roke knjigo. Bodisi kot
učbenik, priročnik ali za večerno prijateljevanje. Sipa mnogi
knjige že sposojajo prek intemeta. S časom vštric. In prav je
tako.
MATEJA PODJED
Nimajo možnost
ali nočejo?
Žalska javna tribuna o zaposlovanju invalidov je odprla kar nekaj
problemov
v Zavodu za zaposlova-
nje Celje je prijavljenih 1,688
brezposelnih invalidnih
oseb, od tega jih je na ob-
močju Upravne enote Žalec
349, so ugotavljali na jav-
ni tribuni o enakopravnem
zaposlovanju invalidov, ki
so jo v okviru evropskega
leta invalidov pripravili v
žalski ljudski univerzi.
V Savinjski dolini so inva-
lidi vključeni v Medobčinsko
društvo invalidov Žalec, nje-
govo 33-letno delo pa je
predstavil predsednik Janez
Meglič. Društvo vključuje
preko tisoč članov, ki se po-
leg pravne in denarne pomoči
ter raznih srečanj trudijo tu-
di za izboljšanje življenjskega
okolja. Čeprav je bilo v Žal-
cu marsikaj postorjenega za
odpravo arhitektonskih ovir,
so udeleženci javne tribune
opozorili na več konkretnih
stavb in uradov, kamor inva-
lidi in tudi starejši ljudje
praktično nimajo dostopa.
»Poraja se cela vrsta drugih
vprašanj, saj kljub deklara-
cijam, zakonom in predpi-
som invalidi še zdaleč niso
enakopravni. Še največji
problem je pri zaposlova-
nju,« je poudaril Meglič. Nje-
gove ugotovitve je s številka-
mi in tudi programi, ki jih
izvajajo za zaposlovanje in-
validov, podkrepila Biserka
Štopfer iz žalskega urada za
delo.
Direktorica Upi-Ljudske
univerze Žalec Franja Cen-
trih je povedala, da za področ-
je javnih zavodov ni sistem-
skih pravil, preko katerih bi
se različne kategorije odraslih
invalidnih oseb vključile v izo-
braževanje, zato tudi v Upiju
»delajo bolj po občutku, pred-
vsem pa se srečujejo z lažji-
mi oblikami invalidnosti«. Ob
tem pa je Jože Kovačec, tudi
sam invalid in direktor ptuj-
skega podjetja s 24 zaposle-
nimi, opozoril, da so invali-
di na delovnih mestih enako-
pravni in niso zaščiteni. »Mno-
gokrat se invalidi preveč za-
pirajo vase, vsi čakajo na po-
nudbe,« je konkretno navrgel
Kovačec in opozoril na pre-
cejšnja denarna nadomestila,
tudi po približno 100 tisoč to-
larjev, ki jih prejemajo n
teri invalidi kot nadomeš
za čakanje na delovno m^
»Zato niti ne želijo delatij
dodal Kovačec, njegova ti
tev pa je razplamtela razp
vo med udeleženci na ja
tribuni. Zanimalo jih jei
mreč, kdo dobi tolikšno v
to v primerjavi s položaji
in plačami, ne le invalid
temveč tudi zaposlenih v
katerih spodnjesavinjskihp
jetjih.
Invalidi predstavljajo v strukturi brezposelnih oseb
Celjskem dobrih 13 odstotkov, med njimi pa je ve|j
večina žensk ter brezposelnih brez ustrezne izobra^
Sicer je v Sloveniji 18 tisoč brezposelnih invalidov,"'
tega 15 tisoč delovnih invalidov, ki prejemajo zakoiiS
določeno nadomestilo. Ta so od letos bistveno nižja,!
Ija pa ugotovitev, da bi se dejansko želelo zaposliti pj
ližno 5 tisoč brezposelnih invalidov.
KRATKE-SLADKE
Utrujeni župan
Celjski župan Bojan Šrot je
zadnje dni deloval zelo utru-
jeno. Nič čudnega, zlobni je-
ziki natolcujejo, da je od po-
laganja številnih temeljnih
kamnov dobil musklfiber.
Zlobni jeziki prav tako natol-
cujejo, da je nova športna dvo-
rana, ki še niti temeljev nima
končanih, že dobila ime. Poi-
menovali naj bi jo Dvorana Jug,
čeprav jo gradijo na severu Ce-
Ija.
Prazne obljube
Eden najbolj zgovornih celj-
skih mestnih svetnikov Borut
Alujevič je na očitek iz novi-
narskih vrst, da prav zaradi nje-
ga seje trajajo vsaj uro dlje, pred
pričami obljubil, da vsaj na tej
seji ne bo več razpravljal. Ob-
ljubo je prelomil samo petkrat.
Dobra ideja
v konjiški občini že vrsto
let postopno odpravljajo ar-
hitektonske ovire. Kljub te-
mu invalidi tožijo nad pre-
strmimi klančinami, nad na-
pačnim odpiranjem vrat, vi-
sokimi pločniki... Nekdo svo-
jega dela očitno ni dobro
opravil, kaže pa, da ga žu-
pan Janez Jazbec pozna. Na
zadnji seji občinskega sveta
je namreč odločno izjavil, da
je že izdal nalog, koga bodo
privezali na invalidski vozi-
ček in ga vozili po mestu.
Naravna
sodniica
v očitke o Glinovem one-
snaževanju Nazarij in okoli-
ce so se vmešale tudi štorklje.
Na veliko veselje zaposlenih
na Glinu pa si štrk in štor-
klja nista izbrala pripravlje-
nega gnezdišča na Bohačevi
lipi, ampak bosta svoje po-
tomstvo vzgajala v neposred-
ni bližini osumljenega one-
snaževalca. Na Glinu trdijo,
da je to dovolj jasen kazalec,
da v tovarni ni treba postav-
ljati dodatnih čistilnih na-
prav.
Mesarji bodo spoštovali
olcoljsice predpise
Klavna linija zadnja dva dneva v suhem zagonu - Začetek testiranja
do 10. maja
v šentjurski klavnici so
v torek in včeraj, v sredo,
preizkusili novo specializi-
rano klavno linijo za zakol
prašičev v t.i. suhem zago-
nu. Predvidoma do 10. ma-
ja, ko poteče tudi podaljša-
ni odpovedni rok prvim iz
skupine petinštiridesetih
marca odpuščenih mesarjev,
ki jih čaka negotova usoda,
naj bi začeli s testiranjem
klavne linije z zakolom do
20 prašičev dnevno. Te dni
v klavnici pričakujejo tudi
obisk veterinarskih inšpek-
torjev, ki naj bi preverili, ka-
ko v Šentjurju izpolnjujejo
zahteve iz časovnega načr-
ta do 31. decembra podalj-
šanega prehodnega obdob-
ja za prilagoditev evropskim
standardom.
»Testiranje,« pravi direktor
Mesarstva Šentjur Emil Štu-
kelj, »bo trajalo dva do tri me-
sece, v tem času pa bo na klavni
liniji, ki ima sicer zmogljivost
120 prašičev na uro, zakla-
nih le nekaj deset prašičev
dnevno.« Štukelj poudarja, da
nameravajo novo tehnologi-
jo temeljito preizkusiti, ves
čas pa bodo dosledno spošto-
vali tudi vse okoljske predpi-
se. Ves konfiskat, ki bo nasta-
jal med delom, bodo odva-
žali v ljubljanski Koto, kri bo-
do iz posebnih vodotesnih lo-
vilnih rezervoarjev prečrpa-
vali v cisterne in odvažali v
Ihan, odpadne vode pa bodo
(tako kot že zdaj tiste, ki na-
stajajo med predelavo mesa)
čistili na obstoječi klavniški
čistilni napravi, ki jo name-
ravajo še posodobiti. S tem,
je prepričan Štukelj, bodo iz-
polnjene še zadnje zahteve,
ki so bile postavljene šentjur-
skim mesarjem potem, ko so
lani zaprosili (in že poleti tu-
di dobili) dovoljenje za rekon-
strukcijo klavnice. »Vse, kar
smo naredili po novem letu -
od namestitve nove tehnolo-
gije, do zamenjave podov in
keramike in stavbnega pohiš-
tva - je vsebovano v dovolje-
nju,« še zatrdi Štukelj in do-
daja, da nihče iz Upravne eno-
te Šentjur doslej tega ni pre-
klical. V nobenem primeru pa
letos v klavnici ne namerava-
jo povečevati lanskega obse-
ga zakola.
V Mesarstvu Šentjur so
vmes iskali rešitev za čišče-
nje klavniških odpadnih vo-
da v dogovorih z javnim pod-
jetjem Vo-Ka Celje. Z njimi
naj bi sklenili pogodbo o čiš-
čenju na čistilni napravi v Škof-
ji vasi za čas, dokler v Šent-
jurju ne bo zgrajena central-
na čistilna naprava. Prav re-
šitev odpadnih voda naj bi bila
pogoj za pridobitev gradbe-
nega dovoljenja za zagon oko-
li 800 milijonov tolarjev vred-
ne naložbe v klavnico in pre-
delavo mesa. Potem, ko so v
podjetju Vo-Ka proučili mož-
nosti za čiščenje šentjurskih
odpadnih voda v Škofji vasi,
so po besedah direktorja mag.
Marka Cvikla ugotovili, da
slednjega ne morejo zagoto-
viti. Čistilna naprava namreč
nima točkovnega sprejema za
dovoz velikih cistern, hidra-
vlična obremenitev bi se po-
večala za 13 odstotkov, ker je
namenjena čiščenju komunal-
nih odplak, ki so manj one-
snažene kot klavnične, pa je
tudi brez potrebnih maščob-
nikov. V Mesarstvu zdaj ugo-
tavljajo, da je čakanje na grad-
njo centralne čistilne na[
ve v Šentjurju še najmanj n
na možnost, zato bodo kot
timalno možnost tehtali n
temeljito prenovo in teh
loško posodobitvijo obsti
če in ureditvijo nove lastnf
stilne naprave.
IVANA STAMEli
Nov poveljniic vojašnic
Celjska vojašnica ima novega poveljnika. Dosedanji, i
jor Peter Einfalt, je v torek dolžnost predal podpolkovn
Miranu Kristoviču (na sliki desno), ki je v celjsko vojš3
co prišel iz Maribora.	BS, Foto:
Št. 17 - 24. april 2003
AKTUALNO

idela, ki so jih v Cinkarni Celje zadnje tedne opravljali na deponiji Za Travnikom, so imeli po zagotovilih pomočnika direktorja Danija Podpečana
■ dovoljenja. Zgraditi so morali novo servisno cesto ter prestaviti plato za manipulativna dela na višjo lokacijo, saj bi ju sicer kmalu zalila voda,
ker je deponija že napolnjena do polovice. Izsušeno deponijsko dno zdaj že zaliva voda, kar zahteva tudi ŠED.
Nad deponijo sadre
nova komisija
Za prehod z mokrega na suh način odlaganja sadre Za Travnikom manjka
še pozitivno soglasje petine najbližjih sosedov
šentjursko ekološko
luštvo (ŠED) in Zveza eko-
ških gibanj Slovenije, ki
1 prejšnjo sredo pripravi-
javno tribuno, ne naspro-
jeta sanaciji in rekultiva-
p odlagališč cinkarnine
dre Za Travnikom in v
ikovžlaku. Kot je bilo ra-
imeti po dolgotrajni, sko-
j4-urni razpravi, pa ljudje
Irajajo pri sprotni obveš-
siosti, dogovornem reše-
mju vseh odprtih vpra-
inj ter zmanjšanju hrupa
iprašenja v okolici depo-
ije.
Osrednja tema naj bi bila
(edstavitev Poročila o pre-
iji vplivov na okolje ob pre-
xlu z mokrega na suh na-
n odlaganja sadre, ki ga v
inkarni načrtujejo že nekaj
t. Na zahtevo zbora kraja-
fv so že spomladi leta 2001
filjubljanskem podjetju En-
vita naročili izdelavo preso-
je, poleti istega leta pa so po-
ročilo - ki se ga do danes še
nikomur ni zdelo vredno jav-
no predstaviti - tudi že dobi-
li na vpogled v KS Blagovna.
Obravnavala ga je posebna
komisija in svet KS, do ljudi
pa rezultati niso prišli, zato
ne presenečajo vedno nova
in nova vprašanja. Odgovor-
ni vodja projekta in pomoč-
nik direktorja celjske Cinkar-
ne Dani Podpečan je zato v
sredo zvečer odgovarjal na
vprašanja, celovite predsta-
vitve rezultatov poročila pa
ni bilo, saj organizatorji na
tribuno niso povabili pred-
stavnikov Envite.
Na prehod z mokrega na
suh način odlaganja sadre so
že pristali v občinah Štore in
Celje, krajanom pa z zahte-
vo po 100-odstotnem pozi-
tivnem soglasju najbližjih so-
sedov deponije stojijo ob stra-
ni v KS Blagovna in šentjur-
ski občini. V Cinkarni zago-
tavljajo, da ne bodo gledali
na občinske meje, ampak se
bodo s krajani dela Proseniš-
kega ter dobrimi desetimi
gospodinjstvi iz Ogorevca in
Kresnik enotno dogovorili o
izplačilu ekološke odškodni-
ne. Ker si želijo z najbližji-
mi sosedi dobrih odnosov, na-
njo pristajajo, čeprav ni za-
konskih osnov za izplačilo.
Na tribuni so se dogovo-
rili, da imenujejo novo me-
šano komisijo iz predstav-
nikov vseh treh mejnih ob-
čin in krajevnih skupnosti.
Cinkarne, zaniteresirane jav-
nosti in tokrat tudi okoljske-
ga ministrstva. Ker ostaja del
krajanov nezaupljiv in ne ver-
jame podatkom Cinkarne,
češ da so naročeni, plačani
in izdelani od podkupljenih
strokovnjakov, bodo v ŠED
naročili vnovične meritve
hrupa, prahu, sevanja in iz-
cednih voda. V KS Blagovna
zagotavljajo, da ne bodo od-
stopili od svojih stališč, ka-
ko sanirati in rekultivirati
območje deponije. Načrto-
van prehod z mokrega na suh
način odlaganja sadre nače-
loma podpirajo, saj menijo,
da bi bila z vodo zalita de-
ponija sicer večna past in ne-
varnost. Zadovoljni so, ker
so v Cinkarni že poskrbeli
za izdelavo Poročila o pre-
soji vplivov na okolje, z ob-
močja Proseniškega pa so
pozitivno soglasje k preho-
du podpisali že v 16 od 20
deponiji najbližjih gospo-
dinjstev. »Zdaj,« je prepri-
čan predsednik sveta KS Edi
Peperko, »je treba počakati
na soglasje preostale petine
gospodinjstev, potem pa v
času poskusnega obratova-
nja skrbno spremljati vse
meritve in zagotoviti, da se
bivalne razmere v okolici ne
bodo poslabšale.«
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Izsušeno deponijsko dno so izkoristili tudi za razi-
skavo izvirskih voda. Na tem območju so namreč trije
dokaj močni vodni viri, ki jih bodo zdaj združene pre-
ko zajetja pripeljali do črpališča in vodo odvajali mimo
deponije. V Cinkarni so bili po svoje presenečeni, ker
se je na osušeni deponiji prašilo še manj, kot so napo-
vedovale ocene iz Poročila o presoji vplivov na okolje.
Vztrajnost
maratonca
Božo Mulej je velik ljubi-
telj knjig. Knjige si je izbral za
poklic. Pravzaprav mu je bila
ljubezen do knjige položena
v zibel, saj je bila tudi njegova
mama velika ljubiteljica knjig.
Knjižničarka. In tako se je do-
ma vse vrtelo okoli knjige. Po
končani gimnaziji ga je pot vo-
dila spet med knjige. K delu.
V kotiček z leposlovjem v Mla-
dinski knjigi v Celju. Tako kot
v mladosti mama, kasneje uči-
telji in profesorji v šoli mu je
pot v svet knjig odkrival in mu
bil velik učitelj in mentor vodja
oddelka v Mladinski knjigi Da-
ni Mlakar.
Ko je Božo Mulej po dese-
tih letih dela v knjigarni sto-
pil na samostojno pot, si je za
družabnice spet izbral knjige.
Odprl je prvo zasebno knjigar-
no in antikvariat v Celju. Ta-
ko je zaoral ledino na tem po-
dročju in marsikdo je imel po-
misleke, češ, s prodajo knjig,
starih ali novih, ne boš preži-
vel niti sebe, kaj šele družino.
Od tedaj je minilo osem let.
Obletnica bo 1. septembra, po-
ve Božo, ki se ima svoji trdni
volji in vnemi športnika, kar
tudi je, zahvaliti, da je vztra-
jal na zastavljeni poti. Najprej
v tesnih prostorih v Linharto-
vi ulici pri tržnici. Ljubitelji
knjig so kmalu odkrili domač-
nost knjigarne in antikvaria-
ta, mu prinašali knjige v od-
kup, kupovali
stare. Ali pa
prišli enostav-
no samo br-
skat med sta-
re, oguljene
knjige.
Božo Mulej
si je ves čas in
tudi zdaj, ko
Antika že ne-
kaj let domu-
je v pritličju
Kocbekove
ulice v Celju,
na enostaven,
neprisiljen in
nevsiljiv način
prizadeval pri-
ti s knjigo med ljudi in pripe-
ljati ljudi h knjigi. Tako so se
knjige s polic Antike že leta
1996 na svetovni dan knjige
znašle v veliki pleteni košari
in v starem kovčku na stojni-
ci, ob kateri je bila tudi koša-
ra z rdečimi nageljni, ki jih je
podarjal kupcem knjig ali obi-
skovalcem stojnice. Ljudem je
bila ta gesta všeč. Naslednje
leto jih je prišlo k njegovi stoj-
nici še več. In naslednje tudi.
Nato tudi v knjigarno, v antik-
variat. In na literarne večere,
ki jih Božo s svojimi sodelav-
ci in s prijatelji, pisatelji iz Druš-
tva pesnikov in pisateljev, štu-
dentske založbe Beletrina in
drugih založb pripravlja že ne
kaj let. In ne obupa, če se ne
tre obiskovalcev. Če pridejo
morda le trije, štirje. Kot smo
rekli: ker ima voljo športni-
ka, najde pot med ljudi in do-
seže zastavljeni cilj. Tudi na
maratonih v Logarski dolini,
v New Yorku, ki jih je prete-
kel, so bile na poti krize. To
pa ne pomeni, da se bo usta-
vil. Da ne bo več tekel. Seveda
bo. Vse ob svojem času.
April je praznik knjige. Za
velike in za male. Tudi za nje-
gova dve in pet let stara nade-
budneža, ki imata ta čas še naj-
raje slikanice z veliko žival-
mi. In rada gresta v knjižnico.
Morda prav iz tega otroškega
sveta izvira zamisel o nateča-
ju, s katerim Antika skupaj z
Otroškim muzejem povabi
lastnike, da prinesejo na stoj-
nico stare slikanice, otroške
knjige, čitanke... Razglasitev
najstarejše otroške knjige bo
jutri (v petek) opoldne.
Božo Mulej ima veliko za-
slug, da seje v Celju svetovni
dan knjige razrasel v dneve slo-
venske knjige. In da se lahko v
mestu spet pohvalimo s svo-
jevrstnim rekordom, oziroma
številom prireditev, posveče-
nih knjigi. Bojazni, da bi kljub
intemetu in drugim medijem
knjiga izumrla, ni, je prepri-
čan Božo Mulej. Spat bomo
še vedno hodili s knjigo, ne z
računalnikom, rad pove v ša-
li, v kateri je skrita resnica.
Zna in mora biti optimist.
Ve, da je čisto drugače imeti
knjigarno v Celju ali pa v Ljub-
ljani, kjer je laže in hitreje do-
biti tudi sponzorja ali denar z
ministrstva. Na tem mestu Božo
spet skromno pristavi, brez
podtona ali nevoščljivosti, da
bo morda Antika prihodnje le-
to tudi deležna nekaj držav-
nega denarja... Zaenkrat je hva-
ležen občinski
naklonjenosti
in obljubi pri
iskanju pro-
stora, pred-
vsem pa svo-
jim bralcem,
kupcem, pisa-
teljem, druš-
tvom, prijate-
ljem, s kateri-
mi ga čaka v
tem tednu še vr-
sta srečanj in
dolgih veče-
rov, ko beseda
teče le o knji-
gi-
Na vpraša-
nje, kakšne knjige rad bere,
odkrito priznava, da za kak-
šne debele bukve nima časa.
Dnevi so prekratki. Večere ve-
likokrat posveti še urejanju,
ocenjevanju knjig v antikva-
riatu, kjer pa vselej najde kaj
zanimivega tudi za svojo du-
šo. Za nostalgijo. Seveda pa
mora skrbno spremljati, kak-
šne so novosti, stili in trendi
na knjižnem trgu. Kakšni? Po-
leg učbenikov tudi priročni-
ki, kuharske knjige, kot Ku-
hinja do nazga, na primer. In
knjige, ki se navezujejo na
film. V Antiki in v Celju? Na-
ša Lila Prap, izstreli kot iz to-
pa Božo Mulej, ki ima s knji-
gami še veliko načrtov. In že-
lja. Večji prostor za antikva-
riat, na primer. Morda kje v
starem mestnem jedru. Koti-
ček za sladokusce. Za nostal-
gike. Za zbiralce. Za knjigofi-
le, skratka. Celje, ki je bilo vče-
raj, na svetovni dan knjige, s
tiskanjem »naj« knjige »popek
sveta«, si to zasluži, pristavi Bo-
žo Mulej ob koncu pogovora.
MATEJA PODJED
Foto: AŠ
Božo Mulej
Št. 17 - 24. april 2003
4
pBOSPODARSTVO
Temeljni kamen
za Evropo
Do 1. maja 2004 bo Celje dobilo razvojno, tehnološko in inovacijsko središče
- Priložnost za mlade strokovnjake in podjetnike
Predsednik Gospodarske
zbornice Slovenije Jožko
Čuk, celjski župan Bojan
Šrot ter direktorja Emo
Orodjarne Stanko Stepišnik
in Regionalne razvojne
agencije Boris Klančnik so
na območju nekdanjega
Ema položili temeljni ka-
men za razvojno, tehnološ-
ko in inovacijsko središče.
Gre za prvi tovrstni projekt
v Sloveniji, ki bo na enem
mestu povezal znanje in
razvojne potenciale, hkra-
ti pa bo tudi osnova za na-
daljnji razvoj mreže tehno-
loških parkov in podjetniš-
kih inkubatorjev.
Objekt bo obsegal šest ti-
soč kvadratnih metrov, kon-
čan pa bo predvidoma pred
1. majem prihodnje leto, ko
bo Slovenija postala polno-
pravna članica Evropske uni-
je. Naložba je vredna okrog
milijarde tolarjev.. Polovico
denarja bodo zagotovili v re-
giji (celjska občina bo z zem-
ljiščem prispevala 70 milijo-
nov tolarjev, preostala sreds-
tva naj bi dale regijske inšti-
tucije in nekatera podjetja),
drugo polovico pa naj bi zbra-
li s pomočjo države in evrop-
skih strukturnih skladov.
Razvojno, tehnološko in
inovacijsko središče je eden
najpomembnejših projektov
regionalnega razvojnega pro-
grama Savinjske regije, v ka-
terem se bodo po zgledu so-
dobnih procesov v svetovni
ekonomiji povezali vsi, ki so
se sicer že doslej ukvarjali z
razvojem, vendar so večino-
ma delovali bolj sami zase.
»Regija ima ogromno tehno-
loškega znanja, na primer v
Tecosu, orodjarskem grozdu
in drugih inštitucijah, ki ga
bomo v tehnološkem središ-
ču združili pod eno streho.
Pomembno je tudi, da bo v
njem imel svoj prostor tudi
Center poslovne odličnosti kot
nova oblika zaposlovanja
mladih strokovnjakov s sed-
mo in osmo stopnjo izobraz-
be, predvsem pa bo priložnost
za številna podjetja, da pogle-
dajo izven svojih ograj ter sku-
paj z ostalimi združijo razvoj-
na sredstva in znanja, ki jih
doslej niso zadosti izkorišča-
la,« pojasnjuje predsednik
projektnega sveta za izgrad-
njo tehnološkega središča
mag. Stanko Stepišnik.
V tehnološkem središču, ki
naj bi mu prihodnje leto sle-
dila še gradnja tehnološkega
parka (s 14 hektarji bo eden
največjih v Sloveniji), bo^de-
set do petnajst inkubacijskih
podjetij, za katera bodo za-
gotovili 1.500 kvadratnih me-
trov prostorov. Izobraževalno
podporo bodo tvorili regijsko
študijsko središče, visoka šo-
la za orodjarstvo, center za us-
posabljanje za nove tehnolo-
gije in kongresni center, ki ga,
kot poudarja mag. Stepišnik,
Celje nujno potrebuje. »Pre-
ko tehnološkega središča se
bodo pretakale informacije
med Celjem, Ljubljano, Brus-
ljem in ostalim svetom, pri-
hajalo bo do mednarodne me-
njave znanj, kar bo temu pro-
storu dalo večjo vrednost. Ker
pa bo regija s pomočjo teh-
nološkega središča lahko po-
nudila tudi ključne tehnolo-
gije, bodo tudi možnosti, da
pride k nam čim več tujega
kapitala, ki bo gradil tovar-
ne, večje,« je prepričan Stan-
ko Stepišnik.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Ob Bežigrajski cesti bo čez eno leto stalo razvojno, tehnološko in
inovacijsko središče.
Najboljših trinajst na Celjskem
Območna gospodarska
zbornica Celje je podelila
priznanja za najboljše ino-
vacije na Celjskem v prete-
klem letu ter pripravila pos-
vet o pomenu inovacij za
večjo konkurenčnost naše-
ga gospodarstva v Evropski
uniji. Na razpis zbornice je
letos prispelo 13 predlogov
in prav vsi so bili tudi na-
grajeni.
Najvišje, zlato priznanje sta
dobila skupina avtorjev iz Po-
klicne in tehniške strojne šo-
le, ki jo je vodil Roman Zu-
pane, za inovacijo frezalna
glava za les ter Ivan Šeligo iz
Podplata za napravo za čiš-
čenje jarkov. Dobitniki sre-
brnih priznanj so letos ino-
vatorji iz podjetja Bosio in
Emil Bučar, bronasta prizna-
nja so dobili Miran Farčnik
z Vranskega, bivši dijak celj-
skega šolskega centra David
Šarlah in Anton Žerjav iz Cin-
karne, ki je poleg dveh bro-
nastih priznanj dobil še di-
plomo. Z diplomo so bili na-
grajeni tudi skupina avtorjev
iz Srednje strojne šole Što-
re, Ivan Novak iz Prebolda
in Bojan Korošec iz podjetja
Media dom.
JI, Foto: GK
Gospodarska zbornica Celje je že tretje leto zapored izbrala najboljše inovatorje na Celjskem.
Do jeseni brez
Vodnikove
Banka Celje bo konec meseca začela s temeljito preno-
vo svoje osrednje bančne zgradbe v Vodnikovi ulici v
Celju, ki jo bo zaprla v petek, 25. aprila. Prenova bo
trajala predvidoma do 1. septembra.
V tem času bo banka poslovanje za stranke začasno pre-
stavila v nekdanjo zgradbo Agencije za plačilni promet, ki
je od letos v njihovi lasti. V prostore nekdanje agencije ban-
ka letos seli tudi poslovanje s samostojnimi podjetniki, ki
so ga doslej opravljali v Celjski mestni hranilnici. V zgradbi
na Krekovem trgu, ki je prav tako v njihovi lasti, bodo ohra-
nili le prostore, kjer opravljajo poslovanje s prebivalstvom,
vsa ostala nadstropja pa bodo prodali.	JI
Jurmes brez plač
v šentjurski Grudi Jurmes, ki je od lanskega septem-
bra v prisilni poravnavi, ta mesec niso dobili plač. Pred-
sednik uprave Rado Tržan o razlogih ne želi odkrito go-
voriti, zagotavlja pa, da bodo delavcem redne plače spet
izplačali junija.
V Jurmesu so doslej vse obveznosti do delavcev poravna-
vali pravočasno. Rado Tržan trdi, da so zdaj za težave krivi
zapleti s prisilno poravnavo. Prejšnji mesec so namreč umak-
nili predlog finančne reorganizacije podjetja, ker ga naj-
večji upniki niso nameravali podpreti. Zdaj pripravljajo nov
predlog, finančno stanje podjetja pa se je še poslabšalo,
tako da denarja za plače trenutno ni. Tržan pravi, da bo že
prihodnji mesec bolje, zato so tudi delavci pripravljeni ne-
koliko potrpeti. Še zlasti zato, ker jim je zagotovil, da kljub
težkim razmeram nikogar ne bodo poslali na cesto. JI
Praznično zatišje
Takšno vzdušje je namreč vladalo minuli teden na Lji
Ijanski borzi. Promet je bil majhen, enotni tečaji vseh
membnejših delnic pa se niso bistveno spremenili. Od ^
de do petka je bilo največ prometa z delnicami Pivovai
Laško, katere tečaj je najprej dva dni padal in si nekoli
opomogel šele v petek. Med prometnejšimi delnicami
bile minuli teden tudi delnice Gorenja, Krke in Mercato
ter nekatere obveznice Republike Slovenije. Indeks SBj
je tako v predprazničnem obdobju rahlo padal kar tri
zaporedoma.	'
Pregled izbranih vrednostnih papirjev	'
v obdobju od 16. 4. do 22. 4. 2003
Zaradi ponedeljkovega velikonočnega praznika trgoj
nja na Ljubljanski borzi ni bilo, izgleda pa, da tudi velij
nočne dobrote niso pripomogle k nekoliko več optimia
med vlagatelji. Indeks SBI20 se je v torek zmanjšal za
odstotka in bil glede na prejšnjo sredo nižji za 0,72 odsl
ka. Ponoven večji upad vrednosti je zabeležila delnica Pii
varne Laško, kateri se je enotni tečaj glede na prejšnji pel
zmanjšal za 0,77 odstotka. Na prostem trgu je bilo trgoi
nja malo, nekoliko bolj izstopajoče pa so bile glede na p
met delnice investicijske družbe Triglav steber 1, Jutel
ter obveznice z oznako S0S2E.
Dividende na vidiku
Do sedaj je že kar nekaj podjetij iz borzne kotacije na|
vedalo letošnje predlagane dividende. Slednje so razme
ma nizke, tako da njihove najave niso povzročile vež
sprememb na enotnih tečajih delnic (Petrol - 700 SIT, 1
linska - 120 SIT, Mercator - 450 SIT, Cetis - 750 SIT, Del
1.000 SIT, Etol - 1.100 SIT, Juteks - 350 SIT ter Luka Ko\
- 225 SIT). Datumi zajema dividend so pri vsakem podje
različni, večinoma pa so v poletnih mesecih.
Tujina v še večjem prazničnen
objemu
Minuli teden so namreč na večjih svetovnih borzah tij
vali zgolj v sredo in četrtek, petek in ponedeljek pa je b
trgovanje v ZDA in v zahodnoevropskih borzah zaradi pn
nikov prekinjeno. Sredino dogajanje so zaznamovali ra
upadi glavnih tujih indeksov, katerim je nato sledilo, glfl
na posamezne trge, različno močno četrtkovo povečan
Torek je bil, podobno kot v Sloveniji, sprva nekoliko b
pesimističen, s popoldansko vključitvijo Amerike v trgoi
nje, pa so tudi evropski indeksi postali rahlo pozitivni,
prihodnjih tednih bodo tečaje tujih delnic zaznamovali!
trtletni poslovni rezultati, objave katerih so se pri doloi
nih delnicah že poznale v spremembi njihovih enotnih'
čajev.
Vrednost in sprememba indeksov
v obdobju od 16. 4. do 22. 4. 2003
Pa še to: Minulo sredo je bilo zaradi telekomunikacijsl
ga mrka onemogočeno trgovanje na domači borzi za pf
ližno eno uro, vendar menim, da zaradi majhnega prorrt
ni bilo povzročene večje škode. To je eden redkih prifl
rov, ko se pokaže prednost slabe likvidnosti slovensM
kapitalskega trga.
VALTER GRILAN
anaH
Št. 17 - 24. april 2003
INTERVJU
5
Bolnišnico
pozna do obisti
rektorica Štefka Presker napoveduje zaključitev novogradnje v dveh letih -
ez konfliktov med strokovnim in poslovnim vodenjem bolnišnice ni napredka
- Vse za zadovoljne, uspešno zdravljene bolnike
lefko Presker, univer-
ftno diplomirano orga-
Utorico dela, ki je bila
jijih šest mesecev vršil-
dolžnosti direktorice
jske bolnišnice, je prejš-
četrtek svet javnega za-
la izbral za novo direk-
jco. Zanjo so se odloči-
la osnovi njenega dela
irograma, v katerem na-
loja vso prednost bolni-
p. »Ekonomska učin-
ritost bolnišnice in stro-
ma usposobljenost sta
leljna predpogoja za
akovito skrb za bolni-
« poudarja in dodaja,
bo naredila vse, da bo
jska bolnišnica ostala
Ija najpomembnejša
Hišnica v Sloveniji, bol-
nica, ki ji bodo bolni-
zaupali in jo cenili.
Hjska bolnišnica je z od-
tvijo za Štefko Presker do-
išele svojo drugo direk-
co (prva je bila leta 1941
n. Stanislava Štraus), če-
V	je kar 85 odstotkov za-
ilenih v njej žensk. A od-
itev zanjo je še najmanj
iezana s spolom,
olnišnico poznate do
5ti in zaposleni v bolni-
ci poznajo vas, kajne?
'njej sem zaposlena od le-
1970. Pričela sem kot viš-
Szioterapevtka, nato sem
bdatnim izobraževanjem
vzemala funkcije vodenja
njših enot, takratnih te-
Ijnih organizacij združe-
'H dela. Od leta 1988 sem
ala na področju kadrov,
obdobje je zgovorno opi-
1 sodelavka z besedami,
je redek delavec v bolni-
ci, ki si ni z mano globo-
pogledal v oči«. Bolnišni-
in zaposlene res dobro poz-
n,pa tudi oni poznajo me-
in moje delo.
Irez dvoma je bilo pri iz-
iza direktorico odloču-
e vaše delo v zadnjih 6
Secih.
V	tem času sem bila vršil-
dolžnosti direktorice. Moja
i naloga je bila, da umi-
irazmere v bolnišnici, raz-
'e strasti v odnosih med
•oslenimi, ob hkratnem
^Ijevanju dobrega stro-
gega dela in uspešnega po-
ganja. Mislim, da nam je
•udi uspelo. Poslovni re-
^t ob zaključku preteklega
'sicer še ni bil pozitiven,
'^manjkljaj je bil manjši
pričakovanega. V tem ča-
tudi spoznala, da za-
^Pni vedo, kaj hočem, kaj
'H. Da vedo, da želim do-
^/ej bolnišnici,
"i vršilka dolžnosti ali
'direktorica ni isto. Kaj
^^ sedaj spremenili?
^ot vršilka dolžnosti, priz-
sem stopila pol koraka
Sedaj je čas za odloč-
■^orake naprej.
V	katero smer boste sto-
pili?
Bolnišnica mora biti uspe-
šna predvsem pri svojem stro-
kovnem delu. Torej bo pou-
darek na strokovnosti dela,
na zadovoljstvu bolnikov.
Brez zadovoljnih, uspešno
zdravljenih bolnikov bolni-
šnica nima prihodnosti. Tu-
di v ekonomskem smislu, saj
nam ne bodo več plačevali
praznih postelj in ne bolni-
šničnih oskrbnih dni, ki ni-
so nujno potrebni. Plačuje se
bolnik. Samo zadovoljni bol-
niki, njihovi znanci in sorod-
niki, ki se v bolnišnico vra-
čajo, so jamstvo za uspešno
poslovanje.
Strokovnost dela je v pri-
stojnosti strokovnega direk-
torja, stroke. Ste uspeli pre-
seči nasprotovanja, konf-
likte med poslovnim in stro-
kovnim vodenjem bolnišni-
ce?
V	preteklih šestih mesecih
sem s sedanjim strokovnim
direktorjem dobro sodelova-
la. Do konfliktov ni prihaja-
lo. Je pa res, da med poslov-
nim in strokovnim direktor-
jem nujno nastajajo konflikti.
Naša medicina, tudi v celj-
ski bolnišnici, zmore veliko
več, kot lahko zagotovimo
sredstev. Zelo napak bi bilo,
če si stroka ne bi nenehno že-
lela več, boljše, čeprav na
drugi strani finance tega ne
omogočajo. To je ustvarjal-
ni konflikt. Poslovni in stro-
kovni direktor morata v njem
najti optimalne možnosti, pri
katerih je najpomembnejši
bolnik. To je mogoče, če so
odnosi zgrajeni na sodelova-
nju, ne na nasprotovanju. Ta-
ko, sodelovalno, tudi želim
voditi bolnišnico.
Poslovni direktor mora
zagotoviti pogoje, da lah-
ko vse v bolnišnici deluje.
Kako?
Vemo, kolikšen bo približ-
no naš prihodek, zato bo le-
tos težišče na obvladovanju
stroškov bolnišnice. Že od za-
četka leta zelo podrobno ana-
liziramo mesečno poslovanje
bolnišnice po organizacijskih
enotah, po oddelkih, sprem-
ljamo potrošnjo zdravstvene-
ga materiala, zdravstvene sto-
ritve, stroške dela, ki pred-
stavljajo v strukturi stroškov
kar 57 odstotkov, in seveda
materialne stroške. Analize
so temelj za sprotno spreje-
manje ustreznih ukrepov. Pri
tem nameravam tesno sode-
lovati s predstojniki in glav-
nimi sestrami, saj si brez te-
ga ne morem predstavljati us-
pešnega vodenja bolnišnice.
To pravzaprav ni nič no-
vega.
Prav nič novega. Poti, ka-
ko v tej bolnišnici naprej, so
zastavljene že dolgo, le me-
tode, načini vodenja posa-
meznih direktorjev so različ-
ni. Sama sem prepričana, da
lahko bolnišnica cilje, ki so
jasno opredeljeni v strateš-
ko razvojnih programih, do-
seže le, če jim sledimo vsi.
Ne samo ožje vodstvo, tem-
več vodstva oddelkov in za-
posleni. Vsem daje bolnišni-
ca kruh. Bolnišnica je usta-
nova, kamor prihajajo obča-
ni širše regije po pomoč in
mi smo zato tukaj, da jim to
pomoč nudimo.
Odločitev za prevzem ta-
ko odgovornega mesta v
zdravstvu, kot je vodenju
tretje največje bolnišnice v
Sloveniji, v teh časih goto-
vo ni lahka. Pred vrati je
zdravstvena reforma in var-
čevalni ukrepi, nerešena so
vprašanja, povezana z de-
lom in plačilom zdravni-
kov... Kaj ste postavili v os-
predje?
Daleč na prvem mestu so
bolniki. Drugo prednost na-
menjam ekonomski učinko-
vitosti poslovanja bolnišni-
ce. Če bolnišnica ne bo eko-
nomsko učinkovita, tudi do-
brega strokovnega dela ne mo-
remo pričakovati. Nenehno
strokovno usposabljanje so-
delavcev je naslednja pred-
nost. Razvoj v medicini gre
zelo hitro naprej. Če stroka
zaostane, postane vprašljivo
uresničevanje vseh prioritet.
Ob tem pa bomo morali pri-
lagajati organizacijo dela
trendom sodobnega poslova-
nja in spremembam zdravs-
tvene politike. Nič novega ni,
če rečem, da so spremembe
v zdravstvu zelo težko spre-
jemljive. A drugega izhoda
ni - sicer bomo ostali zadaj.
Med bremeni, ki ste si jih
naložili, je tudi nadaljeva-
nje posodabljanja bolnišni-
ce.
Več kot 25 let je minilo,
odkar smo pričeli s prvimi
aktivnostmi za modernizaci-
jo bolnišnice. Novozgrajen
del bolnišnice je že star, pa
ga še vedno nismo v celoti
naselili. Prepričana sem, da
bomo to v mojem mandatu
naredili. Po načrtih naj bi bila
ta stavba naseljena s prepo-
trebnimi standardi za posa-
mezne stroke v naslednjih
dveh letih. Ampak potem ne
bo konec. Potem bo treba po-
sodabljati stari del. Časi, ko
so bolniki ležali v sobah z de-
setimi posteljami, so nepre-
klicno mimo. Tudi higiensko
sanitarne potrebe bolnikov so
danes bistveno večje, kot so
bile pred desetletji, zato po-
sodabljanja bolnišnice tudi
v tem mandatu, ki ga imam,
ne bo konec, ampak bomo z
njim nadaljevali.
Zastavljeni cilji so viso-
ki, zahtevni. Jih boste zmo-
gli?
Ponavljam: samo skupaj z
vsemi zaposlenimi. Moja
prednost je, da poznam to bol-
nišnico, poznam ljudi in tu-
di oni me poznajo takšno kot
sem. Delala bom pošteno.
Priznati moram, da me je ob
imenovanju prevzela neka
strašna tesnoba. Zavedla sem
se odgovornosti, ki sem jih
prevzela in pričakovanj, ki
jih imajo zaposleni. Odgovar-
jam si s tem: naredila bom
vse, da bo ta bolnišnica osta-
la tretja bolnišnica v Slove-
niji, da bo iskana bolnišnica
v očeh bolnikov. Javnosti bo-
mo poročali o svojih uspe-
hih, o napredku. Imamo stro-
kovne kadre, imamo opremo
in prostore. Seveda, nimamo
še najboljše, a verjamem, da
bomo uspeli. Sem optimist.
MILENA B. POKLIČ
Foto: AŠ
OBČINA ŽALEC, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
objavlja na podlagi sklepa občinskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnine v lasti občine Žalec
I.	PREDMET PRODAJE
Parc.št. 457/24 - pašnik v izmeri 2.129 m^ k.o. Zalog
po izklicni ceni: 6.964.278,00 SIT + 20% DDV
Predmetna parcela predstavlja stavbno zemljišče na ob-
močju bivše Farme Podlog in je namenjena za proizvodne
dejavnosti.
II.	POGOJI JAVNE DRAŽBE NEPREMIČNINE (sklad-
no z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s
stvarnim premoženjem države in občin - Uradni list RS št.
12/03):
-	Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične osebe, ki bodo
pred začetkom dražbe predložile potrdilo o državljanstvu
R Slovenije ali osebno izkaznico (izdano po 20.6.1998) in
pravne osebe, ki bodo predložile največ deset dni star
izpisek iz sodnega registra v R Sloveniji, vse v izvirniku ali
pri notarju overjeni fotokopiji.
-	Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se morajo pred za-
četkom dražbe izkazati z veljavnim pooblastilom.
-	Dražitelji morajo plačati varščino v višini 10% izklicne ce-
ne na podračun št. 01390-0100004366 odprt pri Banki
Slovenije in plačilo dokazati s predložitvijo kopije nakazila.
-	Najmanjši znesek za dvig izklicne cene za nepremičnino,
ki se prodaja je 400.000,00 SIT.
-	Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bo varščina
vrnjena brez obresti v treh dneh po končani javni dražbi,
uspešnemu dražitelju pa bo vračunana v kupnino.
-	Komisija za izvedbo javne dražbe lahko s soglasjem župa-
na Občine Žalec postopek ustavi do sklenitve kupne po-
godbe, pri čemer dražiteljem povme varščino brez obre-
sti v treh dneh po končani javni dražbi.
III.	SKLENITEV POGODBE, PLAČILO KUPNINE iN
STROŠKI
-	Kupec mora skleniti kupno pogodbo v 15-ih dneh po za-
ključku javne dražbe in poravnati kupnino v 8-ih dneh od
sklenitve pogodbe. Plačilo celotne kupnine v roku, ki je
določen, je bistvena sestavina pravnega posla.
-	Če kupec ne sklene pogodbe v navedenem roku, se sma-
tra, daje odstopil od pogodbe in se mu varščina ne vrne,
za opravljeno javno dražbo pa se smatra, da ni uspela.
-	Stroške sestave kupoprodajne pogodbe in overovitve po-
godbe pri notarju plača prodajalec.
Stroške zemljiškoknjižnega prepisa poravna kupec.
Javna dražba za nepremičnino bo:
9. maja 2003 ob 9.uri v prostorih občine Žalec, sejna
soba (prizidek, I. nadstr.).
Vse informacije (ogled nepremičnin) so na voljo na Oddelku
za premoženje in splošne zadeve Občine Žalec vsako sredo
od 8.00 do 12.00 in 14.00 do 16.00 ure na telefonu
(03) 713 64 14.
Št. 17 - 24. april 2003
6
REPORTAŽA
Celjska hitra knjiga
Celje je včeraj pisalo zgo-
dovino. Ustvarjala se je
najhitreje nastala knjiga na
svetu. Ducat slovenskih pi-
sateljev je v treh urah na-
pisalo svoj del knjige, ka-
tere naslov so dobili ob sed-
mih zjutraj. Komisija
(Branko Goropevšek, Mo-
hor Hudej in Božo Mulej)
si je za temo izbrala naslov
Gea hic et nune 23. 4, 2003
(Zemlja tu in zdaj 23. 4.
2003). Poleg pisateljev so
sodelovali tudi fotografi, ki
so v treh urah morali na is-
to temo narediti nekaj foto-
grafij.
Za projekt, ki so mu dali
ime Celjske zvezde, je pisa-
telje izbral celjski pisatelj Mo-
hor Hudej. »Pisateljev nisem
izbiral po nobenem poseb-
nem ključu. Nekaj jih poz-
nam preko svojega dela in ta-
ko sem poklical avtorje, za
katere se mi je zdelo primer-
no, da bi pri tem projektu so-
delovali. Gre za imena, ki po
medijski plati pritegnejo, po
drugi strani pa gre za imena,
za katera vem, da znajo pisa-
ti. Marsikdo bi še lahko so-
deloval in nihče ni bil name-
noma izvzet ali pa predhod-
no izbran,« pravi Mohor Hu-
dej. Njegovemu klicu so se
tako odzvali: Maja Novak,
Dušan Čater, Marijan Pušavec,
Suzana Tratnik, Dušan Mere,
Primož Čučnik, Aleš Čar, Ve-
sna Milek, Peter Zupane, Vin-
ko Moderndorfer, Jurij Hudo-
lin in Feri Lainšček. Pisatelji
so pisali lahko kar doma, saj
so naslov dobili po elektron-
ski pošti. V Celje je prišla pi-
sat le Maja Novak, ki je vče-
raj praznovala tudi rojstni dan.
»Tema je bila zelo splošna in
najprej sploh nisem vedela,
kaj naj pišem. Nato pa se mi
je odprlo in mislim, da sem
napisala dokaj dobro besedi-
lo,« je po napornih treh urah
dejala Novakova. Podobno
mnenje o tematiki je imel tu-
di Peter Zupane, ki je dejal,
da ga je pisanje spominjalo
na osnovnošolske proste spi-
se: »Zares splošna tematika,
ki dovoljuje povsem prosti tek
asociacij. Ampak želel sem
poskusiti, kakšen bo občutek
delati pod takšnimi pogoji. Bi-
lo je mučno in zabavno obe-
nem.«
Fotografe je izbral fotore-
porter Dnevnika Bojan Veli-
konja. Na že omenjeno te-
mo so fotografirali Tomi
Lombar, Andrej Ojstršek,
Irena Herak, Robert Balen,
Gregor Katič, Leo Caharia, Ja-
ka Jeraša, Aleš Beno, Bojan
Velikonja, Matej Povše, Ja-
ka Adamič in Luka Cjuha.
»Delovni naslov Jutro mi je
bil všeč, saj se po jutru tudi
dan pozna. Nisem pa imel no-
benih težav z inspiracijo ali
čim podobnim,« je dejal Gre-
gor Katič, urednik fotografije
Novega tednika, ki je takoj
po dobljenem naslovu neu-
morno hodil po Celju in sku-
šal ujeti zemljo tu in zdaj.
Knjiga naj bi bila izdana v
približno sto izvodih. Vsak
sodelujoči bo dobil svojo, os-
tale pa bodo prodane na do-
brodelni dražbi po prvomaj-
skih praznikih. Izkupiček bo
namenjen nakupu knjig za
eno izmed knjižnic.
Roman Repnik iz Mestne
občine Celje pravi, da je na-
men celotnega projekta pred-
vsem »promocija knjige in že-
lja, da bi ljudje začeli več bra-
ti. Opozorili jih bomo, da ob-
staja tudi knjiga in da si je
včasih treba vzeti čas in v miru
kaj prebrati, saj se vse zna-
nje, ki ga imamo, skriva prav
v knjigah.«
ŠPELA OSET
Foto: ALEKS ŠTERN
Knjižno tržnico so ob dnevu knjige, 23. aprilu, prestavili izpred Muzeja novejše zgodovine Celje na Trg celjskih knezov, tako da je bilo dogaji
pred občino živahno cel dan.
Idejni vodja projekta najhitreje nastale knjige na svetu Roman Repnik (levo) Iz Mestne občine Celje je bil s projektom zadovoljen, kljub temu|
rekorda v Guinessovi knjigi ne bo. Kategorije za najhitreje nastalo knjigo na svetu namreč nimajo. Mohor Hudej (desno) pa meni, da je večji po4
knjigo prodati in živeti od pisanja, kot pa knjigo izdati.	<
Maja Novak je edina pisateljica, ki je svoj del knjige napisala v Celju v
Likovnem salonu: »Za Celje sem se odločila tudi zato, ker sem verjetno
edina med temi 12 pisatelji, ki nimam Interneta. Sploh pa mi je Celje zelo
všeč in to je bila idealna priložnost, da sem svoj rojstni dan preživela tu.«
Št. 17 - 24. april 2003
REPORTAŽA - MNENJA
7
ir Katic je zemljo tu in zdaj skušal ujeti v »umetniškem jutru«. Fotografije, ki so jih fotografi posneli, bodo prav tako zajete v najhitreje nastali knjigi.
i spletni strani
(v.celje.si poteka tu-
iatečaj za najboljši
iinient v Power
tu na temo knjiga,
ali so še podskupi-
iizgaljena knjiga,
po internetu vsak
kroži nešteto do-
ientov, ki so neko-
ibolj erotično obar-
i. Natečaj bo pote-
do dražbe, na ka-
t)odo prodali najhi-
! nastalo knjigo. Pr-
Bagrada na nateča-
je izvod omenjene
ge. Sodeluje lahko
t, ki je prejel kak-
dokument v Power
Jtu, ki se navezuje
knjigo.
Po treh urah pisanja so be-
sedila romala v časopisno hi-
šo Dnevnik v lekturo. Nato
so jih grafično pripravili, ob
13.30 pa so jih že začeli ti-
skati v tiskarni Maček tisk
iz Celja. Po 18. uri so knjigo
dostavili na osrednje prizo-
rišče pred Narodnim domom.
Vsi sodelujoči - od pisateljev
do tiskarne - so se honorar-
jem odpovedali.
Tudi Novi tednik je k ak-
ciji prispeval svoj delež in
nekaj izvodov današnjega
časopisa s pričujočo repor-
tažo prinesel na prizorišče
dogajanja že v sredo zvečer.
Nekje vmes
ojektu najhitreje nasta-
ijige sta se pridružili tu-
kupini Nude in STOP,
ta ne temo Zemlja tu in
oziroma jutro posneli
dbo.
jub želo zgodnji uri za
benike je bilo v studiu
• Free music že ob 7. uri
'živahno. Prvi so z delom
dičlani skupine Nude, na-
^e bobnar Gaber, nato
ie je delo nadaljevalo po
^u, kar je za glasbenike,
•i ponavadi vzamejo pre-
1'eč časa za ustvarjanje, do-
lenavadno. Tudi ogreva-
le potekalo na zelo nena-
^n način. Robi je pred tem,
^ je zaprl v studio, nare-
lekaj sklec, pevec Bošt-
Pa je svojemu glasu pri-
kakšno uro počitka več.
irniku je pod vprašajem
'lo le kosilo, ki pa je po-
ilo burek ali hamburger.
^'Venski tolkalni projekt
OP sicer sestavlja sedem
'ov, ker pa v studi ni bilo
'o prostora, so se po tem,
^svoje delo opravili fantje
^Upine Nude, vanj zaprli
'^jan Tamše ter Damjan
'^^ec in Tomaž Lojen, ki
v Celje pripeljala iz Za-
la.
^fiovna ideja glasbe za
••^bo je nastala že v to-
'flokončno pa so jo ob-
likovali kar med samim de-
lom. Glasbo je napisal Ga-
ber, aranžma je delo skupin
Nude in STOP, producent,
ki je takoj ob prihodu v Ce-
lje pojedel nekaj tablet za-
radi težav z želodcem, je bil
Žare Pak, za besedilo pa sta
poskrbela Gaber in Boštjan.
Slednji o besedilu pravi: »Gre
za celjski metafizični motiv,
del tega projekta pa je ko-
mad Nekje vmes. Bistvo
skladbe je v tem, da niso važ-
ni ekstremi, da je bolj po-
membno voziti po sredini.
Bolj je pomembna pot kot
cilj. Super, da v Celju postav-
ljamo rekord, še bolj po-
membno pa je, kako do te-
ga prideš, s kom in na kak-
šen način.«
Na kakšen način je nasta-
jala skladba Nekje vmes, je
Luka Umek dokumentiral na
internet strani skupine in vse
dopoldne tudi fotografiral do-
gajanje.
SIMONA BRGLEZ
Foto. AŠ
Člani skupin Nude in STOP med ustvarjanjem v studiu.
POZOR, HUD PES
Tistega slovensko
otožnega dne
Znano mi je, da so neka-
teri ljudje obsedeni s tele-
vizijo. Enostavno si ne znajo
predstavljati življenja brez
tega vraga. Sam se televizi-
je lotim zgolj takrat, ko sem
prezasičen vsega preostale-
ga, zaspati pa še ne morem.
Takrat ležem na kavč in po-
srfam po programu. In glej
ga vraga, hudič mi ne da mi-
ru, skoraj zmeraj najdem
nekaj kar se le da obskur-
nega.
Gledam narodno-zabav-
ne oddaje, tista s tipom, ki
je podoben Limahlu (an-
gleški pop pevec iz osem-
desetih) mi je bila še pose-
bej pri srcu, kmetijske od-
daje (kar je moja strast še
iz Jugoslavije, ko je pote-
kala iz različnih študijev),
včasih zdržim kakšnih pet
minut pri telenoveli, potem
gledam lokalne programe,
kar me zmeraj razvedri, pa
oddaje za manjšinske skup-
nosti, reklame za telovad-
ne pripomočke... Precej
sem se ubadal s tem, zakaj
se ustavljam prav na teh pro-
gramih in nekako sem pri-
šel do spoznanja, da so ljud-
je, ki jih kreirajo in v njih
nastopajo, v vseh teh odda-
jah nehote pristni. Posne-
majo neke izpiljene drama-
turške vzorce, ki nastajajo
ob precej večjih budžetih,
sami pa morajo biti, prak-
tično z nič denarja in resnici
na ljubo tudi z manj talen-
ta, konkurenčni, kar seve-
da ne gre. Nekatere od krea-
torjev teh oddaj celo poz-
nam in nemalokrat ti po-
jasnjujejo, v kakšnih raz-
merah delajo in kaj bi bi-
lo, če bi bilo... Meni se prak-
tično fučka, bolj so mi všeč
takšni kot so, pristno hre-
peneči po perfekciji, ki pa
jim z vsakim posnemoval-
nim (po)pačenjem zmeraj
bolj uhaja.
Nasploh se mi zdi, da
smo Slovenci, z redkimi iz-
jemami, nekako »nefotoge-
nični« za ekran. V nas je ne-
kaj »težkega«, nekaj resne-
ga, nekakšen strah; včasih
dobim občutek, kot da bi
se bali, da nas nekdo raz-
krinka. Česa? Najbolj zgo-
voren primer za to bi našel
v ex-jugo kmetijskih odda-
jah. Spominjam se neke od-
daje, ko so najprej spraše-
vali slovenskega kmeta o
nekem pridelku, zatem pa
še srbskega. Oba so snema-
li pred hlevom. Slovenec je
imel dokaj urejen hlev, si-
cer neprimerljiv s kakšnim
avstrijskim, kjer imajo se-
veda vse skupaj kliničnači-
sto, kjer so še kravji seski
deviško rožnati kot seski
kakšne Čičoline, Srb pa nas-
protno - en sam kaos, levo
grablje, desno traktorska
guma, spredaj kravji drek,
zadaj škropilnica, pred njo
osel, ob oslu pes na mač-
ki... Slovenec je govoril ža-
lostno, v številkah, ki obe-
tajo lakoto, v kubikih pri-
delka, ki si jih je želel in
kubikih, ki so zdaj tu, pa
še ti niso za kaj drugega kot
prašičjo krmo. Srb je go-
voril bombastično. Imel je
pol manjši pridelek, a to bo
dovolj za deset vasi, za so-
sedovo prašičjo farmo, po-
leg tega bo še zaslužil s
preostankom, da si kupi no-
vo traktorsko gumo... Ko da-
nes, po več kot desetletju,
pogledam kmetijsko odda-
jo, še zmeraj vidim tistega
žalostnega, lačnega kmeta,
ki stoji pred svojo, še zme-
raj isto štalo in čaka, da bo
vreme dobro, čeprav bi bi-
lo morda celo boljše, da bi
bilo slabo, ker bo dobil po-
tem državno pomoč za ško-
do, ki jo je povzročilo neur-
je. Čaka na nekaj od zgo-
raj, podobno kot čakajo ti-
sti, ki snujejo omenjene
programe, da se jim pove-
ča budžet na oddajo. Ob tak-
šnih oddajah me občasno
dvigne iz kavča slaba vest,
da ne stopam pogumneje za
senatorjem Katom, čigar
glas, da je potrebno v No-
riku postaviti hmeljarsko-
pivovarniški muzej s pivni-
co vred, se še zmeraj sliši
iz tistih daljnih časov, ko
so ljudje imeli jajca, da še
sami kaj postorijo.
MOHOR HUDEJ
ODMEVI
Dvig
kvalitete
Novega
tedniica
Vaše drugo pismo je čisto
nekaj drugega kakor prvo. Ne-
kaj se branite, pa vam nihče
ni ničesar hotel. Vsi nosilci
javnih funkcij so izpostavlje-
ni budnemu očesu ostrega no-
vinarja! Ko sem prvič dreg-
nil v intimnost dr. Kebra, je
to dostojanstveno prenesel in
v ozkem krogu ljudi izjavil,
da se je zavedal, da bo nje-
gova osebna zgodba nekoč
prišla v javnost! O drugih
stvareh imate pa še manj poj-
ma. Poklicali me niste, ker
vas ni! Klicalo pa je precej
drugih ljudi in mi izražalo
podporo. Ko sem jim pove-
dal, da nisem več na Novem
tedniku, pa so bili po moji
obrazložitvi besni na lastni-
ka Srečka Šrota.
BOJAN GROM,
Ljubljana
Št. 17 - 24. april 2003
8
REPORTAŽA
Topničarji na kvadra!
Na Hotunjah pri Ponikvi se velika noč sliši - Tradicionalni običaj streljanja ob prazniku ohranjata kar dve skupi,
topničarjev
Priprave se začenjajo na
veliki četrtek. Poldruga de-
setina fantov izbere pujsa,
ki bo ravno pravšnji za po-
jedino; da bo dovolj peče-
nic, kotletov in da v kotlu
ne bo zmanjkalo golaža vse
do večernih ur nedelje. Na
veliki petek, nekaj dela pa
ostane še za sobotno dopold-
ne, sledi urejanje prizoriš-
ča. Postaviti je treba mlaje,
z ograjo zavarovati izstrel-
no rampo in nanjo posta-
viti strelne cevi. Ob tem pa
še šotor, v katerem so sprav-
ljene kulinarične dobrote,
postavljenih nekaj miz in
priročen šank. In potem se
v soboto popoldne lahko
začne streljanje.
Pokanje z možnarji oziro-
ma streljanje je tradicional-
ni velikonočni običaj, ki so
ga na Hotunjah pri Ponikvi
razvili v pravo družabno sre-
čanje za vso vas, vse več obi-
skovalcev pa je tudi iz sosed-
njih krajev in izven meja
šentjurske občine. Zlasti
zdaj, ko se je prvi skupini,
Hotunjskim topničarjem, ki
prazniku na čast pokajo na
travniku pri železniškem pre-
hodu, pred sedmimi leti pri-
družila še druga skupina fan-
tov iz zgornjega dela vasi.
Prijateljstvo in
konkurenca
Da ne gre za nikakršno ri-
valstvo, so soglasni topničarji
iz zgornjega in spodnjega dela
vasi. Pri obojih obiskovalcev
ne zmanjka; tistih nekaj od-
tenkov v pripravi in izvedbi
streljanja pa daje misliti, da
nekaj zdrave konkurence med
obema skupinama ohranja-
nje običaja le krepi.
»Začeli smo pred 12 leti, z
200-litrskimi sodi,« se spo-
minja Andrej Pisanec, prvi
mož Hotunjskih topničarjev,
ki so lani s svojim streljanjem
uvedli tudi Jur'jevo povorko
po šentjurskih trških ulicah.
In ker se je njihovo pokanje
dobro obneslo, bodo za gro-
moglasen uvod v konjeniško
povorko poskrbeli tudi letos,
v soboto, 3. maja. Namesto
200-litrskih sodov imajo An-
drej in Boštjan Pisanec, štir-
je bratje Igor, Marjan, Lu-
ka in Miran Planko, Dean
in Henrik Ivanjšek, Jernej
in Avgust Vovk, Primož
Adrinek, Jakob Soline, Lu-
ka Gorjup, Rudi Šalamon,
Matjaž Kukovič in Džura
Jakob zdaj prirejene jeklenke
za ogljikov dioksid. Izstrel-
no rampo sestavlja osem
vzporednih topov, ki jih: po-
tem ko z žogami zatesnjena
mešanica karbida in vode us-
tvari dovolj plinov - drugega
za drugim prižgejo, da salva
lepo odmeva. In to se na ve-
liko soboto popoldne in na
samo veliko noč zgodi veli-
kokrat. Lani, na primer, je
najstarejši član Hotunjskih
topničarjev, 71-letni Vanč Ši-
bal, s seboj prinesel kar vre-
čo koruznega zrnja in sprva
za vsako salvo v žep vtaknil
eno zrno. Ker je bil žep kmalu
pretesen, je koruzno zrnje
zbiral na posebnem kupu na
mizi. Ko so koruzo na kon-
cu skrbno prešteli, so našte-
li kar 560 zrn. Vsako zrno je
potrdilo eno streljanje, v
enem streljanju pa je počilo
osemkrat...
Brez nesreč
Po tem, kolikokrat poči,
se že ločijo od »ta zgornjih«.
Pri njih je namreč na izstrel-
ni rampi »le« sedem prireza-
nih cevi, ki služijo za praz-
nične topove. In »ta zgornji«
ne uporabljajo za tesnjenje
topov žog, pač pa folijo.
»Da žoge komu ne odnese
v obraz,« je previden vodja
topničarjev zgornjega dela
vasi Janko Korošec, ki očit-
no ne zaupa povsem lovilni
ponjavi za žoge, nameščeni
za izstrelno rampo. Med top-
ničarje zgornjega dela vasi,
ki sta jih pred sedmimi leti v
skupino zbrala še Srečko
Jevšinek in Darko Grosek,
se je zdaj zapisalo že več kot
15 fantov, med njimi veliko
mladih. Zaenkrat je najmlajši
14-letni Boštjan Tovornik,
kaj dosti pod to starostno me-
jo pa tudi ne moreš postati
topničar, saj je varnost le na
prvem mestu. Iz istega raz-
loga imajo tudi varovalne
ograje okoli izstrelišča, ka-
mor smejo vstopiti le topni-
čarji, in uveljavljeno pravi-
lo, da se prižiga le na ukaz
glavnega topničarja. Na uro,
da se v petih minutah razvije
dovolj plinov, pa za vsak pri-
mer nikoli ne gleda samo en
topničar...
Pletenke in
košare
»Štefan vina ne sme biti ni-
koli prazen,« so topničarji v
soboto popoldne smeje kro-
žili med prvimi obiskovalci
in polnili kozarce. V kotlu
se je golaž sicer še emaril,
zato pa je po pečenem že le-
po dišalo.
Pri obojih je v navadi, da
vsakega obiskovalca pogosti-
jo. V zgornjem delu vasi si
za priprave vzamejo nekaj več
časa, Hotunjski topničarji pa
negujejo navado, da se k stre-
ljanju ne pride praznih rok.
In zato zlasti za vino in slad-
ke dobrote poskrbijo kar obi-
skovalci sami. Pletenka v
enih rokah, košara s potico
in domačim pecivom v dru-
gih... pa se nabere toliko, da
je na koncu vsega skoraj pre-
več. Ne Hotunjski topničar-
ji ne topničarji iz zgornjega
dela vasi ne dobijo kakšnih
posebnih dotacij za pripra-
vo velikonočnega streljanja,
nekaj denarja pa se pri obo-
jih vsako leto nabere v škatli
za prostovoljne prispevke.
Topničarji na Hotunjah se
držijo navade, da se v sobo-
to pred poldnevom, tudi če
je že vse pripravljeno, ne sme
streljati. S pokanjem prene-
hajo v času popoldanski
blagoslova velikonočnih
di, v nedeljo dopoldne s
Ijanje v čast prazniku bla
slovi domači župnik
Herman. Prav tako pa s S
Ijanjem tudi ne pretiran
pozno v noč. »Čeprav bil
ko v nedeljo streljali vse
polnoči, zadnjo salvo vs
leto prižgemo ob devetih,
tem pa je pokanja do nasl
njega leta konec,« pravi i
drej Pisanec.
IVANA STAMEJI
Da se iz karbida in vode razvijejo plini, topničarji iz zgornjega dela vasi prirezane cevi zatesnijo s foi
Hotunjski topničarji prisegajo na tesnjenje z žogami.
Hotunjski topničarji so lani prvič uvedli Jur'jevo povorko po šentjurskih trških ulicah, letos jo bodo V
v soboto, 3. maja.
Št. 17 - 24. april 2003
Med mesteci Provanse
V pokrajini znanih umetnikov in neokrnjene narave
fjaša prva postojanka na
fi po Provansi proti Azur-
jbali je bilo mesto, ki leži
ober kilometer in pol proč
l^ijanske meje, to je Men-
^ Je eno najbolj italijan-
1 med francoskimi mesti,
leza se med čudovitim
vom, obdanim s palma-
in med presenetljivim go-
im ozadjem Alp. Velja za
jtoplejši kraj v Franciji, saj
a na leto kar 300 sončnih
i. Nasade limonovcev sre-
mo vsepovsod. Februarja
irejajo celo praznik limon,
^to se ponaša z različni-
niuzeji in galerijami, med
erimi velja omeniti zlasti
izej Jeana Cocteauja in pa
izej regionalne prazgodo-
je, kjer hranijo ostanke
entonskega človeka (iz leta
lOOO pr. n. št.).
Grass velja za prestolnico
ncoske parfumerije. Tu so
inedavnega ustvarili tudi do
odstotkov parfumov na sve-
, Ogledali smo si Fragonard,
^ečjo tovarno parfumov v
jju. Ime je dobila po slikar-
leanu-Honoreju Fragonardu.
Aix-en-Provence je stara
fstolnica Provanse. Osveži-
se lahko ob pogledih na sko-
isto vodnjakov. V srednjem
ku, pod oblastjo kralja Re-
ja Dobrega, je mesto doži-
0 razcvet, saj je bil kralj po-
ivitelj umetnosti. Ogledali
p si Cezannov atelje. V do-
čem kraju je umetnik pre-
del večino časa. Njegovi naj-
ivnejši motivi so okoliški hri-
in podeželje. Če sledite bro-
itim ploščicam po mestu,
(pripeljejo do ateljeja, kjer
imetnik preživel zadnjih se-
m let življenja.
V Avignon smo prispeli ze-
pozno, saj smo iskali kamp,
ni bil označen. Našo pozor-
st je pritegnila predvsem pa-
Ika palača. Zgrajena je bila
mogočnem tlakovanem tr-
. Ko se sprehajaš skozi so-
ne, s telefonom, kjer poslu-
š, kaj se je v določeni sobi
gajalo in čemu je bila na-
gnjena, imaš občutek, kot bi
se vrtel v labirintu, kjer hod-
nikom ne vidiš ne konca ne
kraja. Razdeljena je na Staro
in Novo palačo. Ogled obeh
zahteva dobro fizično kondi-
cijo, znanje »francoske« angleš-
čine in seveda veliko potrplje-
nja v množici turistov.
V vstopnico za palačo smo
imeli vključen tudi ogled mo-
stu Saint Benezet, ki ga opeva
celo priljubljena francoska
otroška pesem. Je eden prvih
mostov na Roni. Od 22 obo-
kov so se do danes ohranili štir-
je. Krasi pa ga prelepa kapela
sv. Nikolaja.
Orange velja za nekakšna vra-
ta Provanse. Slovi po slavolo-
ku zmage in antičnem gleda-
lišču. V poznih popoldanskih
urah smo našli Pont du Gard,
akvadukt, ki je bil zgrajen leta
19. pr. n. št. z namenom, da bi
zagotovili pitno vodo mestu Ni-
mes. Večkrat je bil porušen in
popravljan. Akvadukt sestoji iz
6-tonskih kamnitih skladov, ki
so jih zlagali na višino 49 me-
trov in pri gradnji niso uporab-
ljali cementa. Celotna višina mo-
stu je 40 metrov nad rečno gla-
dino. Prvi nivo je zgrajen iz še-
stih lokov in je dolg 142 me-
trov, srednji nivo šteje 11 lo-
kov in meri 242 metrov v dol-
žino, najvišji, tretji nivo pa se-
stavlja 35 lokov in skupaj me-
rijo 275 metrov. Ogromna za-
deva, kajne? Najbolj lepo je bilo
tu sedeti ravno ob sončnem za-
hodu, ko sonce prijetno spusti
svoje žarke na rečno gladino,
kamenje iz katerega je akvadukt
pa ob tem dobi posebej lepo
rumenkasto barvo...
Eno najiepšiii
mestec
že ko smo se vzpenjali na
hrib, smo lahko videli, da Gor-
des velja za eno najlepših fran-
coskih mestec. Cerkev in fev-
, dalni grad obdajajo ozke, s kam-
nom tlakovane ulice. Po strmih
kamnitih bregovih so raztrese-
ne zlatorumene hiše, grajene
iz peščenjaka. Eden največjih
simbolov Provanse, samostan
Senanque, se nahaja v bližnji
odmaknjeni dolini. Zgrajen je
bil v 12. stoletju. V njem me-
nihi po starem srednjeveškem
receptu še vedno kuhajo liker,
imenovan senancole.
Pot nas je vodila vse do ci-
ganske pokrajine Camargue,
kjer najdeš zarasle lagune, rav-
na riževa polja, slana močvir-
ja, peščene rtiče in obalne si-
pine. Prebivalci živijo v niz-
kih, s slamo pokritih hiškah z
bikovim rogovjem na strehi.
Legenda pravi, da rogovi od-
ganjajo zle duhove. Na poses-
tvih redijo konje in drobnico.
Majhne črne bike z značilni-
mi rogovi redijo za borbe. To
je tudi edini kraj, kjer gnezdi-
jo plamenci.
Dolga stoletja je bil Arles
rimska prestolnica Provanse,
kasneje pa srednjeveško cerk-
veno središče. Danes se tu od-
vija cela vrsta kulturnih dogod-
kov. Med nekako najpomem-
bnejše lahko štejemo fotograf-
ski sejem, bikoborbe in mod-
ne prireditve. Arles je v prete-
klosti privlačil predvsem sli-
karje in pisatelje, ki so slikali
in opevali »prelestne Arležan-
ke« v svojih delih. Arena je bil
največji amfiteater v Galiji. Kr-
vave boje med gladiatorji in
divjimi zvermi si je lahko og-
ledalo 20.000 ljudi. Zgrajen
je bil v treh nadstropjih in v
srednjem veku so uporabili ka-
menje zadnjega za izgradnjo
dveh cerkva in 200 hiš, ki naj
bi nudile zavetje revnim. Ko-
nec maja so v njem bikobor-
be.
Tudi van Gogh je tu preži-
vel kar nekaj časa in dal me-
stu poseben pečat. Marsikaj
spominja nanj in na njegova
dela. V parku Espace Van Gogh
si je namreč odrezal uho in ga
podaril prostitutki. Vse mesto
je bilo zgroženo. Šele, ko je
prostovoljno odšel v psihiatrič-
no bolnišnico na zdravljenje,
so si oddahnili. Vrt so, v spo-
min na ta dogodek, preuredi-
li v skladu z njegovimi opisi.
URŠKA TROTOVŠEK
Mestece Gordes
Št. 17 - 24. april 2003
10
Poklicni podžupan
Celje bo s 1, majem dobi-
lo prvega poklicnega podžu-
pana. To bo Marko Zidan-
šek, ki bo delo opravljal s
polovičnim delovnim ča-
som.
V obrazložitvi predloga je
župan Bojan Šrot ponovno
opozoril na svojo preobre-
menjenost. Kot strela z jasne-
ga pa je priletelo njegovo po-
jasnilo, da že dalj časa raz-
mišlja o tem, da bi župan-
sko delo opravljal nepoklic-
no. Pri tem je opozoril, da
se želi bolj posvetiti svoje-
mu odvetniškemu poklicu,
saj bo sicer preveč izgubil stik
s stroko. Šrot, ki mu gre očit-
no močno na živce tudi že
dolga leta enaka plača 735
tisoč tolarjev bruto, se bo od-
ločil do konca leta.
Zidanškova zaposlitev za
polovični delovni čas ne bo
dodatno obremenila prora-
čuna, saj so podžupani že do-
slej upravičeni do nagrade v
višini 40 odstotkov župano-
ve plače, prejemal pa bo oko-
li 230 tisoč tolarjev neto na
mesec. Opozicijo, ki je ime^-
la ob tem pomisleke, je to
pojasnilo zadovoljilo, nika-
kor pa niso podprli župano-
ve zamisli o nepoklicnem žu-
panstvu, saj Celje rabi poklic-
nega župana, izkušnje s prejš-
njim, ki je bil župan nepo-
klicno, pa so pokazale, da je
»iz Ljubljane čez Trojane pri-
hajal s še bolj praznimi že-
Marko Zidanšek
pi,« kot se je slikovito izra-
zil Borut Alujevič. BS
Vzorno poslovanje
Celjski svetniki so z zelo
pohvalno razpravo pospre-
mili z dnevnega reda za-
ključni račun občine za la-
ni. Ta je namreč potrdil skrb-
no gospodarjenje občine, ki
sicer ni ustvarila vseh na-
črtovanih prihodkov, je bi-
la pa varčna pri odhodkih.
Največ težav je bilo pri pro-
daji občinskega premoženja,
saj so načrt prihodkov izpol-
nili le z dobrimi 50 odstot-
ki, še manj so bili uspešni pri
prihodkih od komunalnega
prispevka. Kljub težavam in
zaradi ustrezne politike pri
porabi proračunskih sredstev
pa je Celje lani svoje premo-
ženje povečalo za 4 milijar-
de na skoraj 56 milijard to-
larjev.
Več nerganja, zlasti s stra-
ni svetnikov DeSUS, je bil de-
ležen načrt prodaje stvarne-
ga in finančnega premoženja
občine za letos, ki predvide-
va odprodajo občinskih de-
ležev v podjetjih Celjski se-
jem in CE-KA, prodajo hale
A, prodajo poslovnih pr(
rov pod tribunami novega
gometnega stadiona ter|
dajo stavbnih zemljišč in
slovnih prostorov. Če bo
čina uspela prodati vse
šteto, naj bi se v proračun
klo skoraj 5 milijard tg
jev, brez upoštevanja i^
ka od prodanih delnic, y
rib knjigovodska vredn^
1,9 milijarde tolarjev. ^
niki so imeli pomisleke ol
prodaji premoženja in]
o realnosti načrta. BI
Knjižnica bo
na iViuzejsicem trgu?
Celjski svetniki so se v torek na seji mest-
nega sveta seznanili z informacijo o mož-
nih lokacijah za gradnjo nove knjižnice,
ki bo v letih od 2003 do 2008 ena od prio-
ritetnih občinskih naložb in v kateri bo z
okoli 500 milijoni tolarjev sodelovala tu-
di država.
Po daljši razpravi so svetniki sprejeli pri-
poročila knjižničarjev in oddelka za druž-
bene dejavnosti, da knjižnica ostane, kjer
je, in da bi z odkupom hiše na Muzejskem
trgu 3 zagotovili prostor za gradnjo dveh pri-
zidkov - enega na tem prostoru in drugega
ob južnem delu sedanje stavbe. Prizidek bi
z nadhodom povezali s sedanjimi prostori
knjižnice. Ta rešitev je tudi po mnenju knjiž-
ničarjev daleč najboljša, saj ne bi bilo po-
trebno seliti izjemno dragocenega knjižnič-
nega depoja, v katerem hranijo prave knjiž-
ne dragotine, in tudi ne celotnega knjižnič-
nega fonda, ki obsega blizu 400 tisoč enot.
Naložbo ocenjujejo na 830 milijonov tolar-
jev. Če bi upravni del sosednjega Pokrajin-
skega muzeja selili v Knežji dvorec, za kar
se vsi najbolj zavzemajo, bi knjižnica pri-
dobila zadostnih dobrih 5 tisoč kvadratnih
metrov prostorov.
S tem je konec ugibanj o lokaciji bodoče
knjižnice, za katero so bile v igri še novo-
gradnja ob Jurčičevi ulici in selitev v Celjski
dom, ki bi mu na dvorišču dodali še prizi-
dek.	BRST
Dražji
vrtci
Cene programov celjskih
vrtcev so po torkovi seji
mestnega sveta za dobrih
5 odstotkov višje.
Podražitev so utemeljili s
spremembami zakonodaje,
rastjo plač ter letno inflaci-
jo. Podražitev pa je dosti niž-
ja, kot so predlagali v vrt-
cih, kjer so pričakovali okoli
10-odstotno podražitev svo-
jih programov. Program za
prvo starostno skupino od
enega do treh let bo po no-
vem stal dobrih 73 tisoč to-
larjev ali 3 tisočake več kot
doslej, v drugi skupini, od
treh let do vstopa v šolo, pa
dobrih 56 tisočakov ali 2.700
tolarjev več.
Cene celjskih vrtcev še na-
prej ostajajo med najnižjimi
v državi. Dodatno breme za
proračun pa je, da je v Celju
skoraj 14 odstotkov vseh vrt-
čanov v celoti oproščenih pla-
čila, slovensko povprečje pa
je 6 odstotkov. Zaradi vse
manjšega števila otrok (še le-
ta 1996 je bilo v vrtce vpisa-
nih 2023 otrok, letos le 1523)
in vse manjšega števila rojstev
(zadnja leta na svet priveka
vsako leto le še okoli 400 Ce-
ljanov), bodo morali že letos
zapreti tri vrtčevske enote, v
Drapšinovi, na Zelenici in v
ulici Milčinskega. BS
Najprej
nad Kumrov plaz
Celjski mestni svetniki so v torek obravnavali poroči-
lo o sanaciji zemeljskih plazov v občini in potrjevali na-
črt dejavnosti na tem področju za letos.
Za ta opravila so lani porabili skoraj 9 milijonov tolarjev,
največ del pa so opravili pri sanacijah plazov v Mestnem par-
ku, v Gorici pri Šmartnem in v Liscah. Na območju mestne
občine je trenutno aktivnih 11 zemeljskih plazov in zdrsov, ki
ogrožajo stanovanjske ali gospodarske objekte. Pri tem niso
všteti plazovi, ki ogrožajo različne lokalne ceste. Največ težav
je v Zagradu, Košnici, na Prekorjah in v Šmartnem v Rožni
dolini, poseben problem pa je celotno severno pobočje Mi-
klavškega hriba, ki na več mestih drsi proti mestnemu parku.
Komisija za ugotavljanje in odpravljanje posledic narav-
nih in drugih nesreč predlaga za letos prednostno reševanje
tako imenovanega Kumrovega plazu v Mestnem parku ter
plazov Čečko v Zagradu in Skale v Košnici. Za ta dela bo v
proračunu namenjenih 35 milijonov tolarjev, da bi zmogli
rešiti še najnujnejše prometne poti, ki jih ogrožajo plazovi,
pa bi potrebovali vsaj še 100 milijonov tolarjev.	BS
Evropa praznuje
Mineva sto let, kar je nemško hranilno in posojilno
društvo v Celju od družine Simonšek odkupilo gostil-
no, jo preuredilo in v njej odprlo hotel Mesto Dunaj, ki
ga danes poznamo kot hotel Evropa.
Hotel je v vseh letih obstoja slovel po svoji kavarni, do
zadnje preureditve, ko so mu prizidali še novejši del, pa
tudi po čudovitem vrtu. Stoletnici hotela namenjajo tudi
četrtkov večer, ki so ga naslovili Hotel Evropa, že sto let v
centru Evrope. V goste so povabili znane Celjane, zgodovi-
narje, poznavalce hotelirstva, kot so mag. Ludvik Rebeu-
šek, Tatjana Kač, Stane Bizjak in mag. Branko Goropevšek.
Za pravo vzdušje bosta poskrbela nekdanji pianist v hotelu
Evropa Hubert Ankerst in nekdanji stalni glasbenik v tem
hotelu, Oto Pestner starejši. V Kavarni bodo ob tem dogod-
ku odprii tudi razstavo 100 let hotela Evropa.	BS
NA KRATKO
Obarvani trg
Pred občinskim praznikom so v Celju ponovno obnovili
Trg celjskih knezov. Zamenjali so razbita stekla na kupolah
in pod nje namestili raznobarvne reflektorje, ki zdaj osred-
nji celjski trg zvečer obarvajo v mavrične barve. Sprva je
kazalo, da gre le za dekoracijo pred praznikom, zdaj pa so
se na mestni komunalni direkciji, kjer so se poprej posveto-
vali tudi z avtorjem trga, arhitektom Nandetom Korpni-
kom, odločili, da reflektorji ostanejo. Nakup in namestitev
reflektorjev ter časovna sinhronizacija menjavanja barv so
mestno občino stali milijon sedemsto tisdč tolarjev.
BS
Gostišča na trgih
Pred dnevi so v Mestni občini Celje odpirali ponudbe, ki
so prišle na javni razpis za oddajo poletnih gostinskih vrtov.
Novi vrtovi naj bi zrasli na Trgu celjskih knezov, na Glav-
nem trgu, v Stanetovi ulici blizu trgovine Železninar in v
Stanetovi ulici nasproti kina Metropol. V roku je prispelo
deset ponudb, vendar so na občini razočarano ugotavljali,
da pretežno brez priloženih programov. Med ponudniki so
izbrali šest resnejših kandidatov, s katerimi bodo v nasled-
njih dneh opravili vse potrebne pogovore in tudi preverili
programske zamisli.
BS
Pozdraj
prazniifl
Tradicionalna prosi
ob dnevu upora proti I
patorju bo v Celju v sol
ob 18, uri v Narodnem!
mu.	I
Zbranim bo govoril r|
ster za notranje zadeve drl
do Bohinc, proslavi pa ^
s svojim nastopom sla\^
no obeležje pripeli glasbi
policijskega orkestra iz U
Ijane pod vodstvom magl
kolaja Žličarja.	I
Poicion drevesu
Dan Zemlje so skavti
Stega Celje 1 v sodeloval
z Zavodom za gozdove!
venije in Zavodom za
tvo narave obeležili z i
nifestacijo Poklon dre«
Pri Plevčakovemu hi^
na Hudinji so v torek s
lodnevno akcijo ob pod
gozdarjev namestili leseno
rovalno ograjo okoli dre
sa, da bi mu pomagali o!
njati njegov rastni prosta
postavitvijo informativne!
le ob drevesu pa so opoJ
li prebivalce mesta na po
in nujnost varovanja teg
peščice preostalih starih
ves v Celju. Z akcijo so'
ski skavti opozorili na po
varovanja starih dreves in
dov v urbanem okolju, I
zadnji ostanki prvobitnej
rave v mestih.	1
Plevčakov hrast je zavj
van kot naravna vrednol
je s svojim poltretjim std
jem življenja verjetno naj^
rejše drevo v Celju. Al'®
so simbolno sklenili s k
certom za drevo pod nji
vo krošnjo.	■
V soboto pripravljajo s
ti še svojevrsten potep po^
dovih nad Mestnim parW
V dopoldanskem času 1|
skupaj z gozdarji spozna'
in doživljali skrivnosti ^
dov na pragu mesta. '
BS, Foto: GREGOR KA^
_ J
Št. 17 - 24. april 2003
11
Mozirske barve pomladi
Jubilej Mozirskega gaja - Spomladanska razstava od 26. aprila do 4. maja
\lozirski gaj praznuje v
^ošnjem letu 25. pomlad,
jbilej bodo počastili s sve-
,no akademijo in razsta-
, rezanega cvetja v avgu-
u. Že v soboto, 26. apri-
, pa odpirajo vrata tradi-
onalne spomladanske
^tave, ki bo na ogled do
maja.
Spomladanska razstava je
jdnjib deset let stalnica do-
ijanja v parku cvetja, vsa-
leto pa jo poskušajo kar
jbolj izboljšati in predsta-
i čim več novosti. Letos
vrtnarji poskrbeli še za
psebej slovesno posaditev
fetja, med katerim bodo v
omladanskih dneh prevla-
ivali tulipani. V parku je
isajenih kar nekaj čebulic,
ed njimi bodo predstavili
di 30 novih sort tulipanov.
Bistveno drugačna je tudi po-
doba skalnjaka, pripravlja-
jo pa še zasaditev velikega
zeliščnega vrta. Posebno po-
zornost v letošnji zasaditvi
parka so namenili tudi hor-
tenzijam, bugenvilijam in ci-
trusom.
Upravljalci gaja, Ekološ-
ko hortikulturno društvo
Mozirski gaj, napovedujejo,
da bodo razstavne dneve po-
pestrili z zanimivim doga-
janjem, prireditev pa obo-
gatili z glasbenimi gosti. V
soboto bodo nastopili člani
Pihalnega orkestra Svea iz
Zagorja, 1. maja bo na odru
pred cerkvico sv. Valentina
nastopila Helena Blagne, 4.
maja pa Nuša Derenda. Le-
tos so poskrbeli tudi za otro-
ke, saj so obnovili otroško
igrišče znotraj parka in ga
namenili igram z žogo. Se-
veda bodo v gaju zaživeli vsi
etnografski objekti, torej
preužitkarska hiša, mlin, če-
belnjak, kovačija in drugi,
na parkirišču pred gajem pa
bodo pripravili tudi sejem.
V počastitev jubileja, ko
so pred 25 leti zanesenjaki
nekdanjo mozirsko gmajno
preuredili v čudovit park
cvetja, bodo letos pripravi-
li še kresne noči v juniju, že
omenjeno avgustovsko
osrednjo prireditev, konec
septembra pa bodo sezono
v Mozirskem gaju zaključi-
li z bučami in jesenskim
cvetjem. Park v Mozirju je
odprt vsak dan med 8. in 19.
uro, cena vstopnic pa je os-
tala enaka kot v preteklih le-
tih.
URŠKA SELIŠNIK
i NA KROTKO
Aniceta v mozirsici UE
v želji, da bi čim bolj prisluhnili uporabnikom in ta-
p izboljšali kakovost storitev, so v Upravni enoti Mo-
rje začeli anketirati stranke o njihovem mnenju glede
pravljenih storitev v mozirski UE. Na podlagi analize
inenja občanov in njihovih pričakovanj bi radi prido-
ili potrebne informacije ter osnovo za opredelitev in
vedbo ukrepov, s katerimi bodo izboljšali storitve. An-
!to o oceni zadovoljstva strank s ponujenimi storitva-
i bodo izvajali ob uradnih urah na sedežu mozirske
E.
Stran z iuicnjami?
še v tem mesecu bo v uradnem listu objavljen javni
izpis, s katerim bodo iskali izvajalca za sanacijo dr-
avne ceste Mozirje - Ljubno, na odseku skozi Priho-
0. Med obnovo ceste bodo izvedli nadgradnjo voziš-
5, zamenjali spodnji in zgornji ustroj ter zgradili pro-
uste. Direkcija za ceste Republike Slovenije ima za
bnovo ceste na Prihovi v letošnjem proračunu rezer-
iranih 52,2 milijona tolarjev, v proračunu za leto 2004
i slabih 110 milijonov tolarjev. Z deli na odseku v
bčini Nazarje naj bi predvidoma pričeli julija letos,
aključili pa aprila prihodnje leto. Največja cestna in-
esticija v Zgornji Savinjski dolini pa bo rekonstruk-
ija zadnjega, slab kilometer dolgega odseka na cesti
iubno - Luče v vrednosti 440 milijonov tolarjev, z
eli pa naj bi pričeli julija.
Dan icnjige
v Medobčinski matični knjižnici Žalec so dan knjige po-
Jstili s torkovo predstavitvijo literarnega prvenca Krivda
Jjakinje Ljerke Bizilj Sukič. Danes, v četrtek, ob 19. uri bo
žalski knjižnici mag. Frančiška Buttolo spregovorila o
iografski in literarni poti domnevno prve slovenske pesni-
5 Fany Hausmann, večer pa bo posvečen 185-letnici rojs-
ja in 150-letnici pesničine smrti. V Zavodu za kulturo Mo-
iile pa so praznik združili z obletnico 85-letnice boja za
'Verno mejo, saj so v torek pripravili pogovor z Aleksan-
fom Videčnikom. Raziskovalec in publicist je preko pred-
lavitve dela Kako smo izgubili Koroško spregovoril o gene-
'lu Maistru in njegovih borcih.
US
iyiii€ein za dan icnjige
v krajevni knjižnici Petrovče so ob mednarodnem dne-
^ knjige pripravili srečanje s pisateljem in rojakom Mi-
"Sem Mikelnom, ki je predstavil najnovejše delo Poroč-
''k z Vipote. V knjigi pisatelj pripoveduje o rezervnem
oročniku kraljeve jugoslovanske vojske Samu Kralju,
? se je v zadnjih mesecih II. svetovne vojne vrnil v Ljub-
ico s sporočilom ameriške obveščevalne vojske. Šte-
vilno občinstvo in pisatelja je v Petrovčah pozdravila Me-
"da Uranjek, z njim pa se je pogovarjala Marija Konči-
TT
Za zaščito
ijubijenčicov
v Spodnji Savinjski dolini so skoraj cel mesec cepili
pse proti steklini. Splošno cepljenje so pripravili v več
krajih.
Po podatkih Savinjske veterinarske uprave v Žalcu so med
akcijo na terenu cepili 1.400 psov, v celem letu pa jih cepijo
približno 2.500, saj se mnogi lastniki odločajo za cepljenje
svojih ljubljenčkov v ambulantah v Žalcu, na Polzeli ali
Vranskem. Delno zato, ker psi v času splošnega cepljenja še
niso dovolj stari, nekateri pa so bolni in jih zato cepijo v
ambulantah ob primernejšem času.	TT
Veterinarka Mojca Beltram med cepljenjem psa na Polzeli
Petrovški pevci v
filharmoniji
Na sinočnji prireditvi II. Noč slovenskih skladateljev
so nastopili tudi člani mešanega pevskega zbora A ca-
pella iz Petrovč pod vodstvom Mitje Bervarja.
Petrovški pevci so bili na nastop v Slovensko filharmoni-
jo povabljeni na osnovi imenitnih koncertov v preteklosti,
sinoči pa so premierno predstavili skladbo Mrtvec pride po
ljubico Andreja Missona ter podoknici Alojza Srebotnjaka
Urški in Gašper Hauptman. Gre za skladbi, prirejeni po
narodnih motivih. Noč slovenskih skladateljev pripravlja
slovensko društvo skladateljev, v elitni konkurenci pa so se
"predstavili samo trije pevski zbori, zato je nastop za A ca-
pello še posebna čast. Druge odigrane skladbe so izvajali
samo inštrumentahsti.
US
Neuspela dražba
v mozirski občini so minuli teden na dražbi ponudili
večje število nepremičnin, vendar dražba ni uspela, saj
se v občinskih prostorih ni trlo preveliko število kupcev.
Še največ zanimanja je bilo za odkup parcele v Lokah,
nekaj pa tudi za tako imenovano Urhovo hišo. Gre za hišo,
ki so jo odkupili že v prejšnjem mandatu mozirskega ob-
činskega sveta in jo nameravali urediti za potrebe varstveno
delovnega centra, vendar so tem načrtom nasprotovali so-
sedje v Mozirju. Po sklepu sedanjih svetnikov naj bi Urhovo
hišo prodali, denar pa namenili za gradnjo novih prostorov
za potrebe mozirskega VDC-ja.
Poleg že omenjenih so kljub dražbi ostali neprodani sta-
novanje na Rečici, solastništvo pri objektu v Spodnji Rečici
in tudi stara rečiška šola. Mozirski župan Ivo Suhoveršnik
meni, da zanimanja za staro šolo ni bilo, ker gre za objekt v
središču kraja in kot takšen ni primeren za katerokoli obrt-
no dejavnost. Glede na zakonska določila bodo sedaj v mo-
zirski občini počakali 3 mesece, nato pa se bodo odločili,
kako in po kakšni ceni bodo odprodali svoje nepremičnine.
US
Št. 17 - 24. april 2003
12
Soočenje brez
izredne seje
V SLS Šentjur so odstopili od sklica izredne seje občinskega sveta zaradi
visokih stroškov in obljub župana Tisla
šentjurski župan Štefan
Tisel je svetniški skupini
SLS zagotovil, da bodo na
redni majski seji občinske-
ga sveta prednostno obrav-
navali problematiko zadol-
ženosti KS Planina in fi-
nančni položaj občine na
zadnji dan lanskega leta.
Ta obljuba in visoki stroš-
ki, saj bi sklic izredne seje
občinsko blagajno olajšal
za okoli milijon tolarjev, sta
tudi razloga, da so v SLS od-
stopili od svoje pravice do
izredne razprave občinskih
svetnikov.
Svetniška skupina SLS ima
v šentjurskem občinskem
svetu štiri člane, zahtevo za
sklic izredne seje, na kateri
bi govorili o dveh za občino
trenutno najbolj perečih za-
devah, pa je podprlo še pet
drugih svetnikov. Sklic izred-
ne seje na zahtevo več kot če-
trtine občinskih svetnikov
omogoča Zakon o lokalni sa-
moupravi, predvidevata pa ga
tudi občinski statut in poslov-
nik o delu občinskega sveta.
A v Šentjurju so svetniki iz
vrst koalicijskih strank, ki
imajo v občinskem svetu pre-
pričljivo večino, po razpra-
vi na predlog župana Tisla
zahtevo zavrnili. Ocenili so,
da bi bilo o obojem nesmi-
selno govoriti na hitro, saj v
občinski upravi pripravljajo
dodatno gradivo za majsko
redno sejo.
Predpisi določajo, da je žu-
pan dolžan sklicati izredno se-
jo na zahtevo več kot četrtine
občinskih svetnikov v roku
sedmih dni, v primeru, da te-
ga ne stori, pa imajo svetniki
sami možnost, da izredno se-
jo skličejo v petnajstih dneh
po vloženi zahtevi. V svetniš-
ki skupini SLS so po besedah
Janeza Čokla odločitev o tem,
ali naj vztrajajo in izredno sejo
skličejo in zatem tudi sami
vodijo, tehtali vse do zadnje-
ga. »Zaradi bojazni, da bi
izredno sejo v primeru, da bi
jo sklicali in vodili sami, svet-
niki vladajoče koalicije ob-
struirali, zaradi visokih stroš-
kov sklica in nenazadnje tudi
obljube župana Tisla, da bo-
mo na redni seji o obeh toč-
kah prednostno razpravljali,
smo se odločili, da se odre-
čemo svoji pravici,« pojasnju-
je Čoki.
Z izredno sejo, na kateri ne
bi bilo koalicijskih svetnikov,
podpisniki zahteve tudi ne bi
dosegli namena, saj si želijo
razprave in soočenja argu-
mentov. »Če bi na izredni seji
o problematiki govorili sami
sebi, ne bi pripomogli k ni-
čemur, na redni seji pa bomo
vsaj lahko soočili argumen-
te,« še dodaja Čoki.
IVANA STAMEJČIČ
Trušč Zelenega
Jurija ]
Okoli 250 učencev raz-
redne stopnje je skupaj s
svojimi učitelji OŠ Primo-
ža Trubarja tudi letos pri-
pravilo tradicionalno Jur-
jevanje v Laškem. Že šti-
rinajstič zapored so danes
dopoldne, na dan svetega
Jurija, po laških trških
ulicah krenile deklice z
venčki na glavah in fant-
je z rogovi in »prdeci« v ro-
kah.
Med pohodom, ki mu na-
čeluje sam Zeleni Jurij, otro-
ci prepevajo pastirske in po-'
sebno Jurjevo pesem, z veli-
kim truščem prosijo darov ter
z rajalnimi in pastriskimi
igrami praznovanje zaključi-
jo na šolskem igrišču, kjer
iz nabranih darov pripravijo
cvrtnjak. Jed iz jajc in slani-
ne ponudijo tudi obiskoval-
cem, čisto na koncu pa izbe-
rejo tudi najdaljši in najbolj
glasen rog oziroma fantiča,
ki je z njim povzročil največ
trušča.
V šentjurski občini velja jur-
jevanje za osrednjo turistič-
no-zabavno prireditev, letos
prvič pa so praznovanje
tegnili skoraj na ves
saj se prireditve vrstijo
od IL aprila do zaključk
osrednjo Jurjevo povoj
konjenikov v prvem majski
koncu tedna. V soboto bf
pohodniki ob 8. uri s Kali
ja krenili na romanje,
Slomškovi pešpoti, ob 9.,
pa učenci OŠ Pranja Malj
na Jurjev pohod po oko
Šentjurja. Na Ipavčevi u
v Zgornjem trgu bo do sr^
ne popoldneva in nato š
nedeljo odprta srednjeve
tržnica, obogatena s pon
bo dobrot, ki jih priprav
kmečke ženske iz občine,
vin domačih vinogradniki
Med stojnicami se bo mi
la tudi mladež iz Šen^
kakor so poimenovali ju
vanje za najmlajše kot nov
letošnjih prireditev. V star
trškem jedru pripravljajo
poldne še Jurjeve fanto^
igre, zvečer pa 13. Jurjevo
vijo odraslih pevskih zboi
in vokalnih skupin iz ob
Šentjur in Dobje.
Parkirni križi v Šentjurju
v imenu Šentjurčanov,
ki stanujejo v blokih ob
Kvedrovi ulici 24 in 26, je
Jure Godler zastavil svet-
niško pobudo, da se uredi
parkirni režim v tem oko-
lišu.
Godler je prepričan, da so
se z odprtjem Diagnostične-
ga centra Šentjur in rezerva-
cijo parkirnih mest za po-
trebe vrtca možnosti, da bi
stanovalci parkirali vozila v
bližini doma, močno zmanj-
šale. V občinski upravi od-
govarjajo, da ne drži ne eno
ne drugo. Parkirišča na funk-
cionalnem zemljišču vrtca so
rezervirali za potrebe vrtca
zato, ker so jih prej zaseda-
li okoliški stanovalci in so
imeli starši veliko težav, ko
so svoje malčke pripeljali v
varstvo. Tudi odprtje nove-
ga diagnostičnega centra par-
kirnih razmer v okolišu ni
poslabšalo, saj ima center
urejeno lastno parkirišče, ki
pa je izven delavnika zapr-
to.
Dejstvo pa je, da sta bila oba
bloka vseljiva pred tremi de-
setletji, ko so bile potrebe sta-
novalcev po parkirnih mestih
precej manjše. Zdaj bi mora-
lo imeti vsako stanovanje v
povprečju 1,8 parkirnega me-
sta. V občinski upravi zato
etažnim lastnikom stanovanj
svetujejo, da se povežejo s svo-
jim upravnikom in skupaj pri-
pravijo projekt za ureditev do-
datnih parkirnih mest na funk-
cionalnih zemljiščih ob obeh
blokih, kjer je to seveda mo-
goče.
IS,
Foto: MATEJ NOVAK
Kljub rezerviranim parkiriščem je pred šentjurskim vrtcem še vedno težko parkirati.
Otroška gledališča
v Laškem
Prejšnji četrtek je bil gledališko živahen v Kulturnem
centru v Laškem, kjer so se zbrali mladi gledališki us-
tvarjalci na prvem srečanju otroških dramskih skupin,
ki ga je za svoje območje pod naslovom Mladi in oder
pripravila laška območna izpostava Javnega sklada za
kulturne dejavnosti.
Udeležili so se ga mladi ustvarjalci iz POŠ Rečica pri Laš-
kem, ki so predstavili igrico O žalostnem klovnu in zaljub-
ljeni princesi, učenci POŠ Vrh nad Laškim z igrico Kdo je
napravil Vidku srajčico, pod vodstvom Marije Kotar, učen-
ci POŠ Zidani Most so pod mentorskim vodstvom Jane Strojin
predstavili igrico Repa velikanka po naše, učenci OŠ Laško
pa so v adaptaciji Ike Silijan zaigrali sodobno Rdečo Kapi-
co. Za zaključek tega območnega gledališkega srečanja so
nastopili odrasli igralci, člani KUD Svoboda iz Zidanega
Mosta z znano Zvezdico Zaspanko.	ŽB
Do knjižnice po
korakih
v šentjurski knjižnici zadnja leta delajo v nemogočih
razmerah, v stari in temeljite prenove potrebni stavbi, ki
je poleg tega še veliko premajhna za potrebe knjižničar-
ske dejavnosti. Zdaj naj bi knjižnica kmalu le dobila
nove prostore.
V občini so sicer zadnja leta pripravili kar nekaj različic,
kako zagotoviti primernejše prostore za delo knjižnice, vendar
se je vselej zataknilo pri denarju, ki ga niso zmogli zagoto-
viti. Zdaj kaže, da se bo prostorska stiska reševala postopo-
ma. Najprej naj bi knjižnica, ki zdaj deluje na 400 kvadrat-
nih metrih v stari stavbi ob Kvedrovi ulici, dobila 800 kva-
dratnih metrov prostora v novograjenem upravno-poslov-
nem objektu Pošte Slovenije na Mestnem trgu. Čez čas, ko
bodo v občini uspeli zagotoviti potreben denar, pa naj bi se
v isti stavbi uredilo še 400 kvadratnih metrov dodatnega
prostora za potrebe knjižničarske dejavnosti.	IS
FANTJE IN DEKLETA,
KORAJŽA VELJA!
Odbor 39. tradicionalne,
turistične prireditve PIVO - CVETJE pri
Turističnem društvu Laško
in
Odbor za etno dejavnost »MOŽNAR«
pri ZKD Občine Laško
pripravljata in organizirata
»čisto pravo«
»OHCET
PO STARI ŠEGI«
Za izvedbo ohceti bosta izbrala 35. par, ici se bo
smel poročiti na omenjeni prireditvi
v nedeljo, 13. julija 2003, ob 10. uri, v Laškem.
Pari, ki se imate namen poročiti, prijavite se.
Prednost pri izboru ima par oziroma eden izmed parov, ki bo iz
laške občine.
Zadnji rok za prijavo je 20. maj 2003.
Par se prijavi na posebnem obrazcu, ki ga dobi osebno ali pa
mu ga po pošti pošlje Turistično društvo Laško, telefon 733-
89-50 ter izpolnjenega odda v
zaprti kuverti oz. pošlje na naslov: Turistično društvo
Laško, Trg svobode 8, Laško, s pripisom »Za obcet«.
Darila mladoporočencema na lanski Ohceti so
prispevali:
Turistično društvo Laško, Pivovarna Laško d. d., Občina La^
ko. Zdravilišče t^ško d. d.. Zlatarstvo Guček Laško, Kmetij-
ska zadmga Laško, Kompas Celje, TIM t^ško, Paron d. o. o.
Laško, Sadeko d. o. o. Rimske Toplice, Trgovska družba Izt^
ra Laško d. d.. Prireditveni center Laško, Trgovina Ježek Laš-
ko, Gostilna Kocman iz Šentruperta, Cvetličarna Cokan iz
Laškega, Merkša d. o. o. Celje, Slovenijales Medlog. I
Organizatorji se vsem iskreno zahvaljujejo in jih k sodelovanj''!
vabijo tudi letos.
Št. 17 - 24. april 2003
13
Poštne zdrahe po slovensko
Na Podplatu ne pustijo pošte čez občinsko mejo, na Grobelnem niti selitve znotraj naselja
slovenska zaplankanost
včasih brezmejna. Ljudi
celo takšne odločitve,
50 po svetu samoumev-
, Tako je tudi s trenutni-
j poštnimi zdrahami na
njplatu ter na Grobelnem.
\robeh krajih so postali do-
lnji prostori pošte povsem
primerni. Zato želijo v enem
jju prestaviti pošto za 1,6
oiTietra razdalje, v drugem
nekaj sto metrov. Namera-
ni preselitvi vzbujata ostro
5protovanje posameznikov,
istaši so zaenkrat tišji,
podplaška pošta ima na skrbi
močje krajevnih skupnosti
strivnica, Mestinje, Lem-
-g, Pečico v KS Sladka Go-
ter celo oddaljeno KS Kri-
in Vrh. Svoje poslanstvo
favlja vse težje; prostori po-
so utesnjeni ter potrebni
neljite posodobitve. Ta na
stoječi lokaciji ni mogoča,
10 so začeli v poslovni eno-
Pošte Slovenije v Celju is-
[i novo rešitev,
te Podplatu, kjer je le ne-
I stanovanjskih hiš, ta ni
a mogoča, zato so jo našli
omaj dober kilometer od-
ijenem Mestinju. V kraju,
f so za razliko od malega
iplata tri pomembne to-
me, šola, vrtec ter še kaj.
I voljo so bih prazni po-
mi prostori, takšna reši-
;bi bila za poštarje cenej-
kot da bi morali graditi,
lektor enote v Celju Šte-
1 Zidanšek obenem ugo-
dja, da bi bilo v Mestinju
i prometa.
Poglavitni problem je na-
i, ker je vmes občinska me-
Podplat je na ozemlju ob-
le Rogaška Slatina, Mesti-
!v občini Šmarje pri Jelšah.
)va lokacija pošte bi bila v
larski občini, kjer je večina
D odstotkov) uporabnikov
ritev obstoječe pošte.
Toda na slatinski strani se
s takšno rešitvijo ne strinja-
jo. Pošta je na Podplatu že
več desetletij, zato je ne da-
mo, pravijo. Največ nasprot-
nikov je v KS Kostrivnica, kjer
opozarjajo, da je za nekate-
re krajane, ki nimajo lastne-
ga prevoza, pot v Mestinje
predolga (pri tem s šmarske
strani omenjajo, da je za kra-
jane Kristan Vrha pot na Pod-
plat še daljša). Zato so iz sla-
tinske občinske stavbe, takoj
ko se je izvedelo za poštne
načrte, pisno povprašali v Ce-
lje, kaj se dogaja. Na šmar-
ski strani občinske meje so
zaenkrat manj glasni.
V celjski enoti Pošte Slo-
venije pravijo, da so pritož-
bam iz slatinske občine pri-
sluhnili, zato iščejo prostor-
sko rešitev tudi na Podplatu.
S pomočjo slatinske občine
sicer, čeprav bo lahko takšna
rešitev precej dražja. Na Pod-
platu bo po vsej verjetnosti
potrebna novogradnja.
Na Grobelnem
še huje
Podobne težave s prostori
pošte so tudi na Grobelnem,
na meji med občinama Šmar-
je pri Jelšah in Šentjur, ki kraj
razpolavlja. Tam bi pošto pre-
stavili za nekaj sto metrov,
ostala bi celo v istem nase-
lju, v isti občini. Toda gro-
belnska nasprotovanja so še
hujša, ostrejša.
Zakaj je potrebna preselitev
na Grobelnem? Obstoječi pro-
stori pošte so prizadeti zaradi
posedanja objekta, tako da to
že ogroža zaposlene. Razme-
re so zaskrbljujoče; zidovi po-
kajo, tla so ponekod dvignje-
na za približno decimeter, pri
vsem skupaj se celo po nepo-
trebnem vključuje alarmna na-
prava. O nujni sanaciji je po-
šta seznanjala Občino Šentjur,
vendar je ta ni izvedla dovolj
strokovno, dolgoročno.
Pošta je zato iskala druge
prostore, pri čemer se je od-
ločila za nakup v novem ob-
jektu pred železniškimi zapor-
nicami. Sedanji prostori so
skriti na odmaknjeni lokaciji
onkraj železniške postaje, novi
bodo tik ob glavni cesti med
Celjem in Šmarjem pri Jelšah
(v objektu, kjer se je že uve-
ljavil gostinski lokal). Pogod-
ba je že podpisana, s poslova-
njem na novi lokaciji name-
ravajo začeti maja. Kljub te-
mu je prišlo v aprilu do izred-
nega sestanka med posamez-
nimi nezadovoljnimi prebival-
ci Grobelnega, poštarji ter
predstavniki šentjurskega in
šmarskega občinskega vodstva.
Poštarji omenjajo, da je
obstoječa lokacija za večino
uporabnikov težko dostopna.
Nova lokacija ob glavni ce-
sti bo postala dosegljivejša za
veliko krajanov krajevnih
skupnosti Šentjur-okolica ter
Šentvid pri Grobelnem (v ob-
čini Šmarje pri Jelšah). Ob
glavni cesti lahko poleg teh
računajo tudi na tranzitne
uporabnike.
Nasprotniki nove lokacije
grobelnske pošte se s tem ni-
kakor ne strinjajo. Trdijo, da
je obstoječa lokacija pošte dol-
goročna ter v skladu z zazi-
dalnim načrtom Grobelnega.
Omenjajo tudi predvideno
gradnjo železniškega nadvo-
za v letu 2006, ki bi lahko po
njihovih ugotovitvah predel
okoli nove pošte odrezal od
sveta. Sicer pa bi imela veči-
na krajanov iz strnjenega na-
selja Grobelnega težave že se-
daj, saj bi morala na poštni
urad čez dva železniška pre-
hoda. Pri vsem skupaj Krajev-
na skupnost Šentjur-okolica
celo ponuja poštarjem brez-
plačno zemljišče ob poslop-
ju obstoječe pošte, da bi zgra-
dila nov objekt tam.
V tako napetih razmerah
krožijo seveda vse mogoče
govorice. Celo takšne, da ne-
katere najbolj moti to, da je
kupila pošta prostore od kra-
jana albanske narodnosti. Od
takšnega, ki mu očitno ne gre
slabo.
Poštarji se ne pustijo pre-
pričati. V vodstvu pošte pou-
darjajo, da ta ni več javno
podjetje, ampak gospodarska
služba v lasti države, ki mora
na trgu preživeti sama. Pošta
na Grobelnem se ekonomsko
ne pokriva, ugotavljajo, zato
želijo poslovati ob čim bolj
tranzitni cesti. Odločitev po-
štarjev, da se preselijo prihod-
nji mesec v prostore ob glav-
ni cesti, je zato dokončna.
BRANE JERANKO
Hiša na Podplatu, kjer je že dolgo tudi pošta. Selitev je postala nujna. Nikakor čez občinsko mejo?
Pošta na Podplatu je v utesnjenih prostorih.
Veliki trgovsici
center maja
v Rogatcu gradi sedem
investitorjev veliki trgov-
' center, ki ga namerava-
"dpreti 16. maja. Tehnični
egled bo 6. maja.
Večinski soinvestitor je z ne-
'ičez polovico Mercator, os-
^ Kmetijska zadruga Šmar-
Pri Jelšah (z agrotehnično
''dajalno), pošta in poštna
^ka, gostinstvo, cvetličars-
^ ter prodajalna elektroteh-
^ih izdelkov. Objekt meri
dva tisoč kvadratnih me-
ob njem bo več kot sto
•l^irišč. Z gradnjo so začeli
Wembra, zaradi ostre zime
"^ujajo za mesec dni.
'^ot je povedal predsednik
®fave ptujskega Mercator ja
Samo Gorjup, so se za
"ožbo v Rogatcu odločili za-
njegove obmejne lege. Ta
''^^eni v sedanjem trenutku
poslovno priložnost. Rogatec
postaja eno samo gradbišče,
z načrtovano priselitvijo šte-
vilnih uslužbencev zaradi me-
je Evropske unije bo prav ta-
ko večja kupna moč. Tudi na-
kupovalci s hrvaške strani so
še vedno pomembni. Na ob-
močju obsoteljskih občin je
postavil »najboljši sosed« pred
tem trgovski center v Šmarju
pri Jelšah. V Rogatcu ima
zaenkrat manjšo samopo-
strežbo.	BJ
V Rogatcu, ki postaja eno samo gradbišče, bodo sredi maja odprli veliki
trgovski center.
Ježkova torta
Marjan Marinšek je pisatelj, urednik, fotograf in pub-
licist, ki organizirano piše zadnjih osem let. Svojo sed-
mo najnovejšo knjigo Ježkova torta je predstavil v os-
novni šoli Kozje.
Naslov njegove prve knjige je Na celjski gimnaziji zvoni,
sledile pa so knjige o Astrid Lindgren, Planinčevi Micki,
predstavil je Moje prvo berilo ter napisal Kolerabjeke 1 in
2.
V zloženki, s katero napoveduje zadnje literarno delo Jež-
kova torta, je zapisal: »Moja mama je nam otrokom rada
naredila ježkovo torto, če smo imeli god ali rojstni dan.
Potem je to delala mojim trem sinovom. Petru, Marku in
Jerneju. Sedaj dela ježkove torte mojemu vnuku Matiji...«
O zgodbicah v Ježkovi torti je znani slovenski literat Feri
Lainšček zapisal: »Zaradi tega so Marinškove zgodbe za ma-
le in velike otroke pravzaprav pravljice. Vzljubili jih bomo
zaradi preproste in pristne pisateljske govorice, pa tudi za-
radi zapeljivega pridiha iz ljudske zakladnice.«
Marjan Marinšek bo čez poletje končal osmo avtorsko de-
lo, v katerem bo v zgodbah popisal manj znane ljudi iz Šaleš-
ke doline, ki jih mnogi poznajo kot svojevrstne posebneže.
TV
NA
KRATKO
Desetič po
Svetem
Štefanu
v Krajevni skupnosti Sveti
Štefan, v občini Šmarje pri Jel-
šah, pripravljajo letos jubilej-
ni, že deseti pohod po poteh
turistične osmice. Z njim so
začeli pred desetletjem, ko so
v kozjanski vasi obeležili 500-
letnico kraja. Prireditve, ki je
namenjena promociji kraja ter
zdravemu načinu življenja, se
ponavadi udeleži od dvesto do
štiristo pohodnikov. Pohod,
ki traja štiri ure, je vsako drugo
leto po različni trasi. Tako bo-
do letos hodili čez Lekmarje,
Brezje, Šentjanž, Babno Re-
ko in Babna Brda. Pohod bo
30. aprila (z začetkom ob 15.
uri, pred gasilskim domom).
Pripravljata ga krajevna skup-
nost in domača folklorna sku-
pina.	BJ
V Šentvidu
ocenjujejo
vino
v občini Šmarje pri Jelšah,
kjer deluje Društvo vinograd-
nikov in kletarjev Trta, pote-
ka v tem tednu vsakoletno oce-
njevanja vina. V Šentvidu pri
Grobelnem so včeraj zbrali
vzorce. Vsak od prideloval-
cev vina, ki se je odločil za
ocenitev pridelka, je moral
prinesti vzorec s tremi stekle-
nicami. Danes, v četrtek, ima-
jo glavno besedo strokovnja-
ki iz Kmetijsko gozdarskega
zavoda Maribor, z mag. An-
tonom Vodovnikom na če-
lu. Rezultate bodo slovesno
razglasili v soboto, ko bo po-
delitev priznanj najboljšim vi-
nogradnikom. Prireditev bo
ob 20. uri.	BJ
Siiicaiji
pedagogi na
Piištanju
Na Piištanju bodo danes ob
18. uri odprli razstavo 10. ko-
lonije likovnih pedagogov Pil-
štanj 2002. Predstavili se bo-
do Darinka Pavletič - Loren-
čak, Franc Novinc, Breda Pod-
bevšek, Herman Gvardjančič,
Jelka Višnar in Ervin Kralj, ki
so sodelovali v koloniji lani
avgusta. V kulturnem progra-
mu bodo sodelovali člani kul-
turnega društva Lesično - Pil-
štanj s poezijo Darinke Pavle-
tič - Lorenčak. O slikarjih in
njihovih delih bo govoril no-
vinar in publicist Drago Med-
ved. Prireditev je v sklopu praz-
nika občine Kozje. TV
Spoznajmo
soseda
Turistično društvo Lesično
- Pilštanj je na velikonočni
ponedeljek pripravilo tradi-
cionalni pohod iz Lesičnega
do Bistrice ob Sotli. Predsed-
nik Andrej Kolar je povedal,
da bodo letos pripravili tri
pohode z naslovom Spoznaj-
mo soseda, kar pomeni, da
se bodo iz svoje občine Koz-
je odpravili v sosednjo. Med
pohodom spoznavajo zani-
mivosti posameznih krajev,
predvsem pa jih druži prijet-
no druženje s pesmijo in do-
bro voljo.	TV
Št. 17 - 24. april 2003
14
V pričakovanju
Jurijevega festivala
V Slovenskih Konjicah
bo v nedeljo, 27. aprila, po-
novno oživela stara legen-
da o konjiškem zmaju, ki
je vsako pomlad zahteval
zase mlado, lepo deklico.
Obujanje zgodbe o vitezu
Juriju, Marjetici in hudob-
nem zmaju je okvir tradi-
cionalnega Jurijevega festi-
vala.
Festival, s katerim so se
Konjičani vključili v svetov-
no združenje karnevalskih
mest FECC, ki povezuje 48
držav in 368 mest, bo v Ko-
njicah že šestič. Organizator-
ji napovedujejo izjemno kul-
turno-turistično prireditev,
na kateri bodo nastopile tu-
di številne skupine od dru-
god, ogledali pa si jo bodo
župani nekaterih slovenskih
mest, predstavniki Turistič-
ne zveze Slovenije in FECC.
Jurijev festival bodo slo-
vesno naznanili danes, v če-
trtek, ob 16.30 uri na Sta-
rem trgu. V nedeljo se bodo
prireditve pričele ob 9.30
uri v parku ob Liptovski ce-
sti s pozdravom zastavam,
pol ure kasneje pa se bo na
Mestnem trgu odvil prvi del
programa. Od tam bo pester
sprevod odšel do mestne li-
pe, ob 10.45 uri pa se bo pri-
čelo jurjevanje na Starem tr-
gu. Ob drugem delu progra-
ma bodo podelili tudi priz-
nanja beli konj za preteklo
leto. Tretji del programa, bla-
goslov mesta in Jurijeve ko-
njenice bo ob 11.30 uri pred
cerkvijo sv. Jurija, od koder
se bo dogajanje preselilo še
na graščinsko dvorišče Treb-
nika (12.30). Vse sodelujo-
če skupine bodo nastopile
med 13.30 in 15.30 uro na
Starem trgu, nato pa bo ob
vznožju Škalc še tradicional-
ni pozdrav potomki stare
vinske trte iz mariborskega
Lenta. Od tam do Zlatega gri-
ča, kamor vabijo na Jurijev
prigrizek in zmajev napitek,
pa je le še kratka pot...
Samo karnevalsko dogaja-
nje bodo dopolnili še z likov-
no razstavo konjiških likov-
nikov in učencev osnovnih šol
v kuhurnem domu na temo
Jurij premaga zmaja, pred
kulturnim domom pa bodo
svojo likovno ustvarjalnost
predstavili vrtci.
MBP
Odprtje doma starejših težko pričakujejo bodoči stanovalci ter veliko bodočih zaposlenih, ki čakajo na
dosedanjih delovnih mestih oziroma so še iskalci zaposlitve.
Ponovitev pregleda
v novem domu starejših
v Vojniku v zadnjih dneh
hitijo z reševanjem pri-
pomb, ki so jih imele po teh-
ničnem pregledu inšpekcij-
ske službe.
Ponovitev tehničnega pre-
gleda bo jutri, v petek, 25.
aprila, zdravstvena inšpekci-
ja, ki je imela največ pripomb,
pa ga bo opravila že danes. V
celjskem podjetju Contraco,
ki je investitor, zdaj računa-
jo, da bi biU prvi stanovalci
v domu že za prvi maj. Z ma-
jem bi zaposlili še nekaj lju-
di, ki čakajo na dosedanjih
delovnih mestih, v istem me-
secu pa povabili še do 15 is-
kalcev zaposlitve. Sicer pa je
gradnja v Vojniku med naj-
večjimi naložbami na Celj-
skem.
BJ
NA KRATKO
Vrnitev
bencina
v občini Vojnik, kjer so bi-
li od novembra brez benci-
na, je začel konec prejšnje-
ga tedna obratovati nov Pe-
trolov bencinski servis. Ser-
vis je kar šestkrat večji od do-
sedanjega.
V Vojniku se oskrbujejo tu-
di občani Dobrne, kjer še ni-
majo bencinskega servisa,
oboji pa so morali zadnje me-
sece po bencin v Celje. Slo-
vesna otvoritev vojniške pri-
dobitve bo danes, v četrtek,
24. aprila. Sicer pa bo na se-
veru celjske upravne enote
bencina kmalu v izobilju.
Mednarodna družba Adžip
namerava kmalu odpreti ben-
cinski servis v bližnjem Arc-
linu ter se trenutno priprav-
lja na tehnični pregled. Na
Dobrni nameravajo začeti z
gradnjo prvega Petrolovega
servisa v drugi polovici leta.
BJ
Desetič na
Kunigundo
v nedeljo, 27. aprila, bo že
deseti, jubilejni pohod na Ku-
nigimdo v okolici Šmartinske-
ga jezera. Pripravlja ga Pla-
ninsko društvo Vojnik, ki bo
podelilo udeležencem vseh
desetih pohodov zlate znač-
ke. Pohodniki se bodo odpra-
vili na pot iz Vojnika, od *
vega mosta čez Hudinjo (J
8. uri). Pot, ki traja pribli^
štiri ure, poteka čez Konji
ter hrib Rigelj, najvišjo t|
ko na poti. Za utrujene |
hodnike bo ves popolj
(med 15. in 19. uro) na ^
polago avtobus, ki jih bo I
peljal nazaj v Vojnik. Op^
ne bo na Šentjungertu plaJ
ska maša, posvečena lani iJ
lemu planincu.	"
I
Sampion iz ^
Založnilcovel
ideti I
Vinogradniško vinarsko dnj
tvo Slovenske Konjice je že d«
najstič pripravilo društvei
ocenjevanje vin. Člani društi
preko 200 jih je, so v ocenit^
prinesli 149 vzorcev vin Id
ka 2002. Med njimi so pre)^
dovala bela vina redne trgat^
več kot običajno pa je bilo pij
dikatnih vin. Najvišje ocenja
vzorec je bil laški rizling - j
deno vino Vinogradništva i
ložnik iz Škalc, ki je bil od
njen z oceno 19,45. To vinoi
bilo razglašeno za šampionalj
nika 2002. Vinogradništvo i
ložnik je prejelo veliko zla
priznanje tudi za laški rizliri
jagodni izbor. Za suhi jagoj
izbor laškega rizlinga je velii
zlato priznanje prejel še Ra
Brglez iz Polen.	M^
Spominska
svečanost
Konjičani pripravljajo
spominsko svečanost ob
dnevu upora proti okupa-
torju v Pustovi hiši na Tol-
stem Vrhu. Pričela se bo v
soboto, 26. aprila, ob 12,
uri.
MBP
Od sajenja skorsa do analize Dravinje
Ob dnevu Zemlje sta Društvo za trajnostni
razvoj Dravinjske doline in Občina Slo-
venske Konjice pripravila pester spored,
v katerega so se vključili številni krajani.
Med večjimi prireditvami je bila slovesna
zasaditev skorševega (že skoraj pozabljena
drevesna vrsta, ki simbolizira življenje) dre-
voreda ob vznožju Škalc, na golf igrišču. Pri
sajenju so sodelovali občina. Zavod za goz-
dove Slovenske Konjice, Zlati grič, Trebnik
in Osnovna šola Pod goro.
Dogajanje v mestu so obogatili otroci,
ki so risali na trgu pred občino, marsikdo
pa se je ustavil ob mestnih gredah, kjer so
sadili vrtnice. Popoldne je Javno komu-
nalno podjetje odprlo svoja vrata za ogled
čistilne naprave za odpadne vode v Tepa-
nju ter čistilne naprave pitne vode v Ži-
čah.
Osrednja prireditev ob dnevu Zemlje je
bila ob igrišču stanovanjskih blokov na Pre-
vratu. Na njej so predstavili meritve čistosti
reke Dravinje, učenci Eko šol so predstavili
okrasne lončke iz odpadnega materiala ter
sajenje lončnic, nato pa so tudi tu sadili dre-
vesa.
Odprta vrata Skomarske hiše
V čast dnevu upora proti okupatorju in v spomin na
obletnico rojstva ljudskega pesnika Jurija Vodovnika se
bo v nedeljo, 27, aprila, na Skomarju zvrstil niz priredi-
tev pod skupnim naslovom. Dan odprtih vrat Skomarske
hiše.
KUD Vladko Mohorič Zre-
če in Turistično društvo Sko-
marje sta pritegnila številne
soorganizatorje. V Skomar-
ski hiši, ki bo odprta od 9.
do 18. ure, bo dopoldne pro-
gram za najmlajše, ob 14. uri
pa se bo pričelo že peto sre-
čanje pesnikov južnega Po-
horja in Dravinjske doline.
Spominska maša ob oblet-
nici rojstva Jurija Vodovni-
ka bo ob 16. uri v cerkvi sv.
Lamberta, zaključna, osred-
nja prireditev z bogatim kul-
turnim programom in razsta-
vo starih fotografij Skomar-
ja pa se bo pričela ob 17. uri
v taborniškem domu.
MBP
Bližnjica do uresničitve vaših sanj
Nakup stanovanja ali gradnja hiše je običajno
najzahtevnejši finančni podvig v življenju.
Največkrat se zdijo sanje o lastnem domu sko-
raj neuresničljive. Pa le ni tako. V banki
Karntner Sparkasse vam poleg premijskega
stanovanjskega varčevanja z visokimi obrestmi
in privlačno premijo ponujajo tudi strokovno
pomoč.
Najugodnejše in najfieksibilnejše
stanovanjsko varčevanje ta hip
Banka Karntner Sparkasse ponuja svojim stran-
kam privlačno in fleksibilno premijsko stano-
vanjsko varčevanje. Varčevalna doba je 6 let,
čas in višino vplačil pa lahko stranka določi sa-
ma. Poleg ugodne obrestne mere TOM + 2 %
se hranilni vlogi vsako leto pripiše tudi premija
v višini 10 % od letnega privarčevanega znes-
ka. Če se mesečna vplačila zvišajo, se temu
primerno zviša tudi letna premija. Banka
omogoča svojim strankam varčevanje v tolar-
jih, tolarjih z devizno klavzulo ali evrih. Še dve
leti po preteku varčevanja pa jim omogoča pri-
dobitev ugodnega kredita, katerega višina ni
odvisna od privarčevanih sredstev.
Nasvet strokovnjaka:
*) v izračunu upoštevan mesečni TOM 0,6 %
Strokovna pomoč strankam
Finančni svetovalci banke Karntner Sparkasse
se s stranko pogovorijo o načrtovanem projek-
tu, željah in razpoložljivih sredstvih za varčeva-
nje. Na podlagi teh podatkov pripravijo finan-
čni načrt, ki je popolnoma prilagojen strankin-
im zmožnostim.
Nataša Zabret
Svetovalka za občane
Telefon 03/428 55 50
info@sparkasse.si
Banka brez bančnih okenc
Poslovanje banke Karntner Sparkasse je v slo-
venskem okolju nekaj posebnega. Finančni sve-
tovalci namreč interesentom in strankam sve-
tujejo na domu ali v podjetju.
Banka ima območne pisarne v
vseh večjih slovenskih mestih,
kar omogoča nemoteno poslo-
vanje v vseh regijah. Strokovno
znanje in podpora informaci-
jske tehnologije pa sta poleg
ugodnih konkurenčnih paketov
financiranja temelj za dobro
sodelovanje s strankami.
Banka Karntner Sparkasse
je del skupine Sparkasse, največje bančne
skupine v Evropi, ki jI zaupa že več kot 10
milijonov Evropejcev.
Moderna evropska banka
Več o produktih In storitvah banke si lahko preberete na spletni strani vvvvw.sparkasse.si-
Št. 17 - 24. april 2003
KULTURA
15
Zgovorne
številke o knjigah
Osrednja knjižnica Celje želi ostati regionalno
informacijsko središče
jesec in dan knjige sta
J drugim tudi priložnost
pceno in pregled dejav-
jti v minulem letu in za
jjierjavo podatkov v mi-
jjh obdobjih. Večina re-
Itatov in kazalcev je
idbudnih, pravi direktor
fednje knjižnice Celje
g, Branko Goropevšek.
^ni je imela Osrednja
jžnica Celje v svojih od-
tih 26.380 aktivnih čla-
kar je za 2.000 več kot
I poprej. Večja sta bila tu-
jbisk in izposoja knjig. Za-
liv je podatek, da se je iz-
loja preko interneta pove-
jza 70 odstotkov in je la-
znašala 42.111 knjižnih
)t, kar v skupnem številu
neni 3,7 odstotka.
»Z rezultati smo krepko
segli leto 2001. V razpo-
petih let je naše osnov-
poslovanje poraslo za 69
stotkov pri obisku, 104
totke pa pri izposoji,« je
lovoljen direktor knjiž-
e.
led podatki o izposoji gra-
pade v oči število izpo-
V knjižnici Štore, ki je od
I 2001, ko so našteli
13.857 izposoj, lani poraslo
na 20.661, kar je največ med
vsemi oddelki in enotami.
Branko Goropevšek to dejs-
tvo pripisuje zanimanje otrok
za branje knjig pri bralni znač-
ki. Posredno z otroki pa se v
knjižnico vpisujejo tudi star-
ši. Podobna gibanja so zasle-
dili pred tem tudi v Vojniku
in na Dobrni.
Popularizacija knjižnice je
vidna tudi pri nadgradnji de-
javnosti. To so razstave, lite-
rarni večeri in druge prire-
ditve. Lani so organizirali de-
vet razstav bolj dokumentar-
nega značaja, 19 drugih do-
godkov, predvsem predavanj
in predstavitev avtorjev. Vpe-
ljan in odmeven je tudi pro-
gram v otroški knjižnici in
pri delu univerze za 111. živ-
ljenjsko obdobje, ki bo pri-
hodnje leto slavila 10. oblet-
nico.
V knjižnici zadnja leta še
posebej skrbijo za tiste, ki sa-
mi ne morejo do knjig. Zato
knjižnica pride k njim! Knjiž-
nica na obisku ima domicil
v oddelku za odrasle in mla-
dino. Lani so knjižničarji
opravili 52 obiskov na domu
in izposodili 200 knjig. Na
podoben način knjižnica
približuje knjige bralcem tudi
v domu upokojencev, zapo-
rih, društvu paraplegikov. To
ponudbo pa bodo še širili, ob-
ljubljajo v knjižnici, saj so
odzivi med bralci zelo dobri.
Osrednja knjižnica Celje je
prva območna knjižnica, se
pohvalijo, ki ima z ostalimi
občinami sklenjene pogod-
be o izvajanju dela. Zato za-
pletov na tem področju, upa-
jo, ne bo. Pričakujejo tudi po-
moč ministrstva za kulturo,
še posebej pri načrtovanih no-
vih prostorih knjižnice, kar
sega v leto 2005-2006.
MATEJA PODJED
Mag. Branko Goropevšek
^atki kažejo, da je vsak uporabnik v minulem letu
avil več kot 11 obiskov knjižnice. V povprečju se je
k strokovni delavec posvetil 8.884 obiskovalcem, ozi-
la 37 dnevno in pri tem opravil 33.571 izposoj ali 140
vno. Vsakega Celjana je kot davkoplačevalca poslo-
je Osrednje knjižnice Celje v celem letu stalo 4.358
rjev ali 363 tolarjev na mesec. Povprečna cena knji-
ki so jo izračunale strokovne službe pri ministrstvu
kulturo, je bila lani 5.666 tolarjev. Osrednji knjižnici
Ije pa je uspelo z rabati in drugimi poslovnimi posegi
ceno znižati za več kot tisoč tolarjev za izvod. Lani,
adnji dan decembra, je imela knjižnica v fondih skupaj
1233 gradiv ali za približno 1.000 več kot leto poprej.
Gledališke vizije
Oder poklicnega gledališ-
ča v Celju so minuli petek na-
polnile mlade, nekonvencio-
nalne gledališke skupine in
izvedle tradicionalne Gleda-
liške vizije.
V organizaciji Javnega skla-
da za kulturne dejavnosti, ob-
močne izpostave Celje se je me-
dobčinskega srečanja udeleži-
lo sedem gledaliških skupin s
Celjskega. Vseh sedem predstav
je navdušilo mlado občinstvo
v dvorani. Dogodek sta sprem-
ljala tudi državna selektorja. V
prvem delu Kajetan Čop, v dru-
gem pa Miha Alujevič. Oba sta
imela po predstavah tudi raz-
govore z igralci in mentorji o
njihovem delu. Do konca me-
seca pa bosta naredila še izbor
najboljših skupin za nastop na
42. Linhartovem srečanju, ki
bo maja v Ljubljani.
Po besedah vodje sklada,
Marijane Kolenko, je priredi-
tev izjemno lepo uspela. »Tu-
di po zaslugi celjskih srednjih
šol,« je dejala »kar kaže na to,
da so izobraževanja in razni
seminarji z mentorji in mla-
dino, ki jih organizirajo pri
skladu, padli na plodna tla.
Zaznati je namreč kakovost-
no rast gledaliških skupin, ki
delujejo v šolah in društvih.«
Enako velja za otroške gle-
dališke skupine, ki so se pred-
stavile minuli torek in v sredo
v dvorani 1. osnovne šole na
medobčinskem srečanju Oder
mladih. Nastopilo je kar 18
skupin. Tudi njihove uprizo-
ritve si je ogledal in jih ocenil
gledališki selektor. MP
Knjiga na asfaltu
Svetovni dan knjige, 23. april, smo v
Celju raztegnili v Dneve slovenske knjige
od 22. do 25. aprila in praznovanja vse od
začetka meseca. Celjani so se že navadili,
da v tem času lahko kupujejo ali zame-
njujejo knjige in brskajo med njimi v ve-
likih košarah in starih kovčkih kar na
ulici.
Tako je bilo tudi minuli četrtek dopoldne
na Gledališkem trgu, kjer so za uvod v dne-
ve knjige poskrbeli Osrednja knjižnica. An-
tika, Filter in Paradiž. Na bolšjem sejmu so
se hitro začeli zbirati knjižni molji in no-
stalgiki. Medtem ko so v ozadju pesniki in
pisatelji prebirali svoja dela (Tadej Čater se-
veda ni manjkal) in ko je pela skupina MI2,
so ob ponujenem izboru starih knjig na as-
faltu obiskovalci našli marsikatero knjigo,
ki so jo morda dolgo zastonj iskali. Med po-
nujenimi knjigami je bilo tudi tokrat precej
priročnikov, posameznih izvodov iz knjiž-
nih zbirk, kot so sto romanov in naša bese-
da, otroških knjig in tistih, ki so dišale po
starih časih. Obiskovalci pa so vsi po vrsti
zatrjevali, da jim je dogodek polepšal dan.
MATEJA PODJED
S plesom proti vojni
i Antaliji v Turčiji se je 17. aprila
tel 25. svetovni otroški festival
^ in ljudskega izročila mladih
letnikov s celega sveta. Trajal bo
28. aprila. Festivala se udeležu-
tadi Plesni teater Igen Studia za
s iz Celja, ki ga že 23. leto vodi
f Jelen.
Organizatorji so sprva želeli fe-
'ai zaradi bližine vojne v Iraku
Povedati. Vendar so se odločili,
ga kljub vsemu izpeljejo in tako
svojevrsten način izrazijo pro-
! proti vojni. Na festivalu sode-
' 400 plesalcev iz dvajsetih dr-
'sveta, kar je sicer nekoliko manj
'minula leta. Plesalci iz Celja so
ni iz Slovenije.
^ Celjanih, ki so sprva oklevali,
laj se odpravijo na to gostovanje,
'so vsako leto redni gostje, je pre-
dala želja po sodelovanju. Še po-
^j, ker se bodo tamkajšnjemu ob-
'Ivu predstavili s koreografijo Otro-
^eta, ustavimo vojne. Dramaturš-
^odba popelje gledalca v svet igre,
'f. vojne, otroških obrazov, pre-
^vanja v deželo cvetja... v prihod-
Brez vojn! je sporočilo pred-
Zgodbo je s solistko Mojco Maj-
'zasnoval Igor Jelen. Nastopajo An-
oznič, Tara Jeršič, Fiona Sivka Go-
''n Katja Verdev.	MP
Mojca Majcen - S plesom proti vojni ob mednarodnem
dnevu plesa
Praznik plesa
Večer umetniškega plesa
mlajše generacije celjskih ple-
snih ustvarjalcev bo nocoj, v
četrtek, v dvorani Slovenske-
ga ljudskega gledališča Ce-
lje zaznamoval 29. april, med-
narodni dan plesa.
Prireditev organizira mlado
Društvo ljubiteljev umetnosti
Celje, ki se je že dobro uvelja-
vilo in se potrdilo z organiza-
cijo različnih kulturnih prire-
ditev, s katerimi želijo oboga-
titi kulturno ponudbo v me-
stu.
Nocoj se bodo občinstvu
predstavili mladi Celjani, ki
so obiskovali ali obiskujejo ba-
letne in sodobne plesne šole
in akademije v Sloveniji ali v
tujini. To so: Tamara Divjak,
ki je končala šolanje v
Miinchnu in sedaj pleše v ma-
riborskem baletu, Sandra Jaz-
bec, dijakinja prvega letnika
Umetniške gimnazije za sodob-
ni ples, Vojka Krevh pa četr-
tega letnika, Tina Majcen je
končala Srednjo baletno šolo
v Mariboru, Tanja Pezdir pa
je po Srednji baletni šoli v Ljub-
ljani diplomirala na Royal Aca-
demy of Dancing v Londonu
in sedaj poučuje na Srednji glas-
beni in baletni šoli v Ljublja-
ni. Udejstvuje se tudi kot ko-
reografinja. Nastopili bosta tu-
di Zala Pezdir, ki je končala
Srednjo baletno šolo v Mari-
boru in Sanja Rehar, ki se je
izšolala v Ljubljani. Ana Šte-
fanec je dijakinja četrtega let-
nika Umetniške gimnazije za
sodobni ples. Med temi ple-
salkami se bo kot edini pred-
stavil tudi Gaj Žmavc, dijak
tretjega letnika Srednje balet-
ne šole v Mariboru. M P
Št. 17 - 24. april 2003
S(ov) K(osarkarsM
Prvaki Velenjčani in Celjanke - Najboljša posameznika m
in Urša Kvas	1
Prvi dan zaključka Šolske košarkarske lige v
velenjski Rdeči dvorani se ni iztekel po željah,
saj osnovnošolcem iz Šmarja pri Jelšah ni uspe-
lo ubraniti naslova prvakov. Drugi dan pa je bil
popoln za ekipi s Celjskega.
Nastja Geltar, Žana Jereb 6 točk, Anja Jelovšek,
Anja Lesjak, Urša Kvas 28, Staša Žvižaj, Domenika
Gačner 1, Iva Klančnik 3, Tjaša Vraničar, Tjaša Fen-
dre, Eva Komplet 8 in Maruša Furman 2 iz I. Gimna-
zije v Celju so premagale Gimnazijo Škofja Loka z
48:35. »Lani nam je v Golovcu tekma malce »ušla«,
po letošnji zmagi pa napovedujem še dveletno vlada-
vino mojih varovank,« je dejal trener Alojz Kuljad.
Presrečna sta bila tudi mentorica Marija Cankar in
ravnatelj Jože Zupančič, ki sta vztrajno verjela v zma-
goslavje in ga dočakala. Več kot polovico točk je do-
segla Konjičanka Urša Kvas, Ljubljančanka Žana Jereb
pa je edina, ki je slavila v vseh štirih letih (tri letnike
je obiskovala Gimnazijo Bežigrad).
Pred skoraj 2000 gledalci pa so nato slavili še di-
jaki Šolskega centra Velenje. David Zadravec, Dean
Šipura 8 točk, Grega Vaupotič,
Igor Stjepanovič 1, Tomaž Vaupoti«
nič, Tit Hudarin 4, Šalih Nuhanovi«
vič 23 so z 62:50 prekinili zmago\'i|l
Bežigrad, obenem pa priznali, dajl
dvoboju s I. Gimnazijo Celje. TrenJ
sta je zaupal navezi, ki sta jo tvcjd
hoviti dirigent Nik Ivanovič in 21^
ter Šalih Nuhanovič. V moštvu stal
začetnika košarke v Šaleški dolini M
Geca, ki pa je žal lani preminul tg s
Tita ni dočakal.	j
Organizatorji so se do sekund? i
boji pod koši so potekali brez tf
dela »celjske« zapisnikarske mize
glav - Jug), ritem pa so držale mi^
najboljših akrobatskih in plesnih i |
spretnost, razposajenost, lepota, i
odlike privlačnih zaključkov ŠKL.
Foto: ^
Št. 17 - 24. april 2003
Uepote)
Št. 17 - 24. april 2003
18
ŠPORT
Krka v Treh lilijaK
Elektra presenetila, Hopsi razočarali - Matija pri Milošu
v pospešenem ritmu dru-
gega dela sezone prve slo-
venske košarkarske lige je
za moštvi v ligi za prvaka
šest krogov, v ligi za obsta-
nek pa osem.
Zelo uspešen teden je za
»pivovarji« iz Laškega in
»električarji« iz Šoštanja.
Po dve zmagi
Pivovarna Laško je zmagala
dvakrat, pa čeprav se moš-
tvo Predraga Kruščiča ote-
pa s številnimi poškodbami.
Proti Heliosu nista igrala Ra-
dek Nečas in Kenyan
VVeaks, v Kopru pa se jima
je na tribuni priključil še Smi-
Ijan Pavič. Kljub temu so Laš-
čani slavili, prvo ime tedna
pa je postal Dragan Miletič,
kapetan, ki je ob odsotnosti
soigralcev dobil polno minu-
tažo in jo odlično izkoristil.
Proti Heliosu je v 26 minu-
tah dosegel 26 točk in prido-
bil kar 6 žog, v Kopru pa je
dosegel kar 32 točk in imel
še 7 skokov. Zanimivo je, da
so Laščani proti Heliosu do
zmage prišli šele v finišu, v
Kopru pa so v 34. minuti zao-
stajali za sedem točk, nato
pa v samo šestih minutah do-
segli kar 30 točk.
Šoštanjčani so najprej do-
ma odpravili lokalnega tek-
meca iz Zreč, potem ko so
po polčasu že vodih z 51:31.
Odlični Miljan Čustič (28
točk, 7 skokov) je bil nereš-
ljiva uganka za goste, ki so
se sicer zbrali v nadaljevanju.
Ob precej boljšem metu iz
igre ekipe Miloša Sagadina
ni prizadelo niti 26 izgublje-
nih žog. V dresu Elektre je
zaigral tudi trenerjev sin Ma-
tija Sagadin, 21-letni brani-
lec, ki se je vrnil iz Francije.
Šoštanjčani pa so nato pre-
senetili z zmago v Domžalah
in napovedali celo boj za pe-
to mesto. Igrali so odlično,
predvsem Aleksander Bela-
novič (19 točk), in odločili
obračun v tretji četrtini, ko
so z dobro obrambo povedli
za dvajset točk.
Rogla je gostovala v Ti-
voliju in proti utrujeni Olim-
piji (srečanje je bilo le 48
ur po tekmi v Barceloni)
vzdržala prvi polčas, po ka-
terem je bilo samo +2 za fa-
vorite. V nadaljevanju pa ni
bilo več obrambe za razpo-
loženega Celjana v dresu
Olimpije Gorana Juraka,
ki je svoje moštvo pripeljal
do pričakovane zmage. Laš-
čani so s štirimi zmagami
tretji, Elektra z dvema pe-
ta, Rogla pa zadnja. Po si-
nočnjih tekmah bo Elektra
v soboto gosrila ekipo Slo-
vana, Rogla moštvo Kopra,
v Laškem pa v derbiju pri-
čakujejo Krko.
Od veselja do
obupa
Polzelani so v minulem ted-
nu prikazali dva obraza. Naj-
prej so doma premagali Ke-
moplast za visokih 23 točk
razlike. Kar pet igralcev je do-
seglo preko 20 točk, vodil pa
jih je ponovno odlični Mat-
jaž Tovornik (28). Met Hop-
sov je bil izvrsten, kar 61-od-
stoten (Šentjurčani45%), pre-
vladovali so tudi v skoku
(42:28). Gostje so sredi tret-
je četrtine povsem popusti-
li, izgubili živce zaradi ne-
katerih odločitev sodnikov in
nato odigrali z rezervisti, kajti
obstajala je nevarnost, da ka-
teri od izkušenejših igralcev
ob slabem sojenju povsem iz-
gubi živce. Tako je edino Robi
Ribežl odigral odlično (28
točk), vsi ostali pa so odpo-
vedali predvsem v obrambi,
katere pa ob čudnem krite-
riju niti ni moglo biti. A to
ne zmanjšuje zaslužene zma-
go Hopsov, ki pa so tri dni
kasneje odpovedali za Beži-
gradom, saj so proti odpisa-
nemu Birokratu izgubili, na-
mesto da bi se že rešili izpa-
da. Med tednom so na Pol-
zeli odpustili Boška Buro in
Elvisa Kadiča, prav nizko
število igralcev pa se jim je
maščevalo v Ljubljani, saj tre-
ner Boštjan Kuhar ni imel
pravih menjav po petih oseb-
nih napakah treh igralcev. Ta-
ko se bodo Polzelani reševa-
li v zadnjih dveh krogih, naj-
verjetneje pa bo že ena zma-
ga dovolj za obstanek.
V Šentjurju so pred sreča-
njem z Zagorjem igralci in
trener dobili pismo vodstva,
ki zahteva pojasnilo zaradi
slabših iger (?) in odnosa na
Polzeli. To je še kako ujezi-
lo vse v moštvu, kajti dejs-
tvo je, da je ekipa v takšni
sestavi naredila pravi podvig,
kar jim priznava celotna Slo-
venija, le lastna uprava ne.
Vse to in pa obupen kriterij
slabih sodnikov je držalo v
igri Zagorjane, ki se otepajo
izpada iz lige, polnih 29 mi-
nut. Nato pa je sledilo pet mi-
nut odlične igre Kemoplasta,
delni izid 20:2 in zmagova-
lec je bil znan že šest minut
pred koncem. Odhčno je po-
novno igral Robi Ribežl (19
točk, trojke 5:8), izkazal pa
se je tudi veteran Husein
Kahvedžič s 17 točkami in
7 skoki.
Sinoči so Hopsi v odločil-
nem srečanju pričakali Kraški
zidar, Šentjurčani pa so go-
stovali pri Birokratu. V zad-
njem krogu (26. 4.) bo Al-
pos Kemoplast gostil ekipo
Triglava, Polzelani pa bodo
igrali v Zagorju.
JANEZ TERBOVC
Peterka tedna: Čustič,
Belanovič (oba Elektra),
Miletič (Pivovarna Laško),
Ribežl (Alpos Kemoplast),
Tovornik (Hopsi). Igralec
tedna: Dragan Miletič (Pi-
vovarna Laško). Trener ted-
na: Miloš Sagadin (Elek-
tra).
PANORAMA
NOGOMET
1.SNL
25. krog: CMC Publikum -
Gorica 0:0. Era Šmartno - Pri-
morje 1:2 (1:0); Smajlovič (8,
11-m); Gregorič (48), Jolič
(66). Vega Olimpija - Rudar
1:1 (0:l);Mujanovič (26);Žlo-
gar (59).
2. SNL
21. krog: Dravinja - Grosup-
lje 1:0 (0:0); Srša (46). Vrstni
red: Domžale 55, Grosuplje
40, Drava 39, Aluminij 38, Bela
krajina 35, Jadran 32, Izola 28,
Zagorje, Ivančna Gorica 25,
Križevci, Krško 24, Triglav, Go-
riška Brda, Dravinja 23, Naf-
ta 18, Železničar 10.
3. SNL - sever
19. krog: Kozjak - Vran-
sko 2:0, Šoštanj - Mons Clau-
dius 8:1, Paloma - Šmarje pri
Jelšah 1:0. Vrstni red: Po-
horje 39, Šoštanj 37, Bistri-
ca, Paloma 36, Šmarje 30,
Središče 28, Kozjak 27, Ma-
lečnik. Krško 26, Stojnci,
Hajdina 25, Vransko 19, Fu-
žinar 13, Mons Claudius 3.
MČL " Celje
15. krog: Oplotnica - Šent-
jur 2001 2:1, Kovinar - Voj-
nik 2:2, Zreče - Laško 3:1.
Vrstni red: Zreče 38, Oplot-
nica 34, Kovinar 26, Rogaš-
ka 22, Uško 14, Šentjur 2001
11, Vojnik 10, Odred 6.
MALI NOGOMET
1. SL, polfinale, prva tek-
ma: Svea Lesna Litija - Do-
bovec 6:1 (4:1); Stres (11).
1. liga občine Štore, 1.
krog: Laška vas - Pečovje 7:4,
Marinero - Inexa 3:2, V^l
kanizacija Mulej - Sokoli Sio'
Lipa - Stopar 5:1.	\
KOŠARKA ^
1. SKL - moških
Od 1. do 8. mesta, 5. kro^*
Pivovarna Laško - Heliol
92:84 (65:65, 40:44, 18:24)j
Miletič 26, Weaks 18, Kuqo,
Dojčin 14, Evans, Pavič 6, Rj!
dunovič 5, Brolih 3. Elektra
-	Rogla 85:75 (62:49, 52:3?
21:12); Čustič 28, Ručigaj]
Latovič 11, Belanovič 10, Div-
jak, Dražovič 6, Sagadin s
Rupreht, Nuhanovič 3, Gor-'
šek 2; Sivka 23, Meško 13,
Dundovič 11, Strnad 8, Hoh-l
ler 5, Brolih, Starovasnik,
Mihajlovič 4, Brumec 3.
6. krog: Union Olimpija -
Rogla 97:63 (69:53, 45:43,1
22:14); Dundovič 14, Strnai
12, Meško, Mihajlovič 11,1
Sivka 7, Brolih 6, Zarič 2!]
Koper - Pivovarna Laško
79:92 (58:60, 38:45, 17:22);
Miletič 32, Kuqo 21, Radu-
novič 20, Dojčin 8, Evans 6,'
Popovič 5. Helios - Elektra
61:76 (46:54, 29:34, 21:14);
Belanovič 19, Čustič 15, Nu^
hanovič 12, Dražovič, Ru&
gaj 9, Tajnik 5, Latovič 4, Sa-
gadin 3. Vrstni red: Krka 12,
Pivovarna Laško 10, Slovan
9, Union Olimpija, Elektraj
8,	Helios 7, Koper, Rogla 6. ^
Od 9. do 14. mesta, 7. krogi^
Hopsi - Alpos Kemoplast^
116:93 (86:64, 50:47,
23:25); Tovornik 28, Skok
23, Čovič, Čatovič 22, Cizej
20, Gržina 1; Ribežl 28, Jov
vanovič 16, Kočar 11, Nova-
kovič 10, Novak 9, P. Maček,|
Petrovič 5, Palčnik, Čebular'
3, Hunski 2, Kahvedžič 1. '
8. krog: Birokrat - Hopsi
91:88 (68:67, 46:43, 28:17);^
Tovornik 21, Skok, Cizej 14,
Čovič 13, Čatovič 11, Gržina
9,	Arčan 6. Alpos Kemoplast
-	Zagorje 93:89 (71:61,
45:46,16:21); Ribežl 19, Kah-
vedžič 17, Petrovič, A. Ma-
ček 14, Novakovič, Novak
10,	Jovanovič 6, P. Maček 3.
Vrstni red: Alpos Kemoplast
43, Triglav 40, Zagorje 39,
Hopsi 38, Kraški zidar. Bi-
rokrat 36.
1. SKL - ženske
Polfinale, druga tekma: Je-
senice - Merkur 59:93 (49:64,
30:37, 18:21); Jocič 22, Tem-
nik, Ramšak 16, Erkič, Trat-
siak 9, Kvas 8, Jereb 5, Mar-
kovič 4, Čonkova, Potočnik 2.
ROROMH
1. SRL - moški
21. krog: Gorenje - Slovan
42:22 (22:12); Kavtičnik, So-
vič 8, Tamše 5, Gajšek, Štefa-
nič 4, Bedekovič, Sirk, Oštir
3, J. Dobelšek, Mlakar 2. Vrstni
red: Celje Pivovarna Laško,
Mobitel Prule 38, Gorenje 32,
Prevent 28, Trimo 22, Rudar
19, Termo 18, Cimos 17, Veli-
ka Nedelja, Inles 13, Slovan
9, Pivka 3.
POKAL SLOVENIJE
Četrtina finala, povratne
tekme.- Termo - Gorenje 25:34
(12:14); Kavtičnik 7, Sirk 6,
Gajšek 5, Mlakar, L. Dobelšek
3, J. Dobelšek, Bedekovič, Oštir
2,	Tam$e, Peteriin, Sovič, Šte-
fanič L Velika Nedelja - alje
Pivovarna Laško 21:39 (7:17);
Kokšarov 8, Pajovič 6, Ruten-
ka, Tomšič 5, Maksič 4, Gajif
3,	Čudič, Kozlina 2, Vugrinec,
Oštir, Ivančič L
Preko nove dvorane do medalje
Celjsko športno dvorano mora SCT s podizvajalci zgraditi za dobro milijardo in pol do
1. decembra letos
Na gradbišču parka Pod
Golovcem v Celju, kjer so
minuli teden slovesno po-
ložili temeljni kamen za
novo športno dvorano, de-
lavci Gradbeništva Božič-
nik hitijo z deli pri teme-
ljenju.
Ta del priprav na gradnjo
financirajo celjske Nepre-
mičnine, dela pa je kot naj-
boljši ponudnik na razpisu
pridobil Božičnik. Športno
dvorano bo gradil ljubljan-
ski SCT, ki pa podizvajalca
del še ni izbral. Kot je na
slovesnosti ob položitvi te-
meljnega kamna povedal
komercialni direktor pod-
jetja Jure Prosen, bodo iz-
birali predvsem med celj-
skimi gradbenimi podjetji,
odločili pa se bodo do 15.
maja, ko naj bi bila konča-
na dela pri temeljenju dvo-
rane. »Pogodba, ki smo jo
pred podpisom še enkrat
skrbno pretehtali, je v za-
dovoljstvo investitorja in iz-
vajalca. SCT zagotavlja, da
bo dvorano zgradil do 1. de-
cembra, če bo, seveda, za-
gotovljeno sprotno financi-
ranje in če bodo pravoča-
sno zagotovljeni vsi projek-
ti,« je povedal Prosen.
Dvorana bo velika
85x65x20 metrov. V njej bo
4616 sedežev in 300 stojišč,
seveda pa tudi vsi potrebni
spremljajoči objekti in ve-
lik fitnes center. V dvorani
bo veliko igrišče (20x40 m),
ki ga bo ob zloženih tribu-
nah mogoče spremeniti v
dve prečni igrišči za trenin-
ge. Lepotico v armirano-be-
tonski izvedbi z veliko ste-
klenimi površinami je pro-
jektiral arhitekturni biro
Ernst, predračunska vred-
nost gradnje pa je, brez vred-
nosti zemljišča, milijarda in
550 milijonov tolarjev.
»Verjamem, da bodo tudi
tisti, ki tej gradnji niso na-
klonjeni, čez leta spoznali,
da smo se modro odločili.
Do zaprtja finančne kon-
strukcije sicer nekaj male-
ga še manjka, kar pa ne bi
smel biti problem. Če ne bo
šlo drugače, bomo del dvo-
rane pustili nedokončan, a
v fazi, ki bo omogočala igra-
nje rokometa in tudi ostale
športne dejavnosti,« je ob
pričetku del povedal župan
Bojan Šrot.
Slovesnosti se je udeležil
tudi predsednik Rokomet-
ne zveze Slovenije Zoran
Jankovič, sicer direktor po-
slovnega sistema Mercator,
ki bo v bližini tega gradbiš-
ča še pred poletjem pričel
graditi svoj celjski nakupo-
valni center z multikinom.
»Ni res, da sem bil nasprot-
nik gradnje nove dvorane,«
je odgovoril na vprašanje,
zakaj se je zavzemal za ob-
novo dvorane A na celjskem
sejmišču. »Po razgovorih na
mestni občini in na mini-
strstvu za šolstvo in šport
sem le hotel prid do zago-
tovila, da se bo del prvens-
tva igral v Celju, ki si ga s
svojo ekipo in svojimi Flo-
rijani zasluži. V skrajni sili
bi bila mogoča tudi obno-
va dvorane A, saj bi sicer
morali »celjski« del prvens-
tva seliti kam drugam. Dejs-
tvo pa je, da nova dvorana
daje Celju boljše možnosti
razvoja. Čestitam mestnim
svetnikom, ki so le sprejeli
izjemno modro odločitev,
zahvala pa gre tudi županu,
ki je nosil vse breme težke
odločitve,« je povedal Jan-
kovič.
In kakšne so prve prog-
noze za uvrstitev slovenske
reprezentance, ki bo v Ce-
lju odigrala otvoritveno tek-
mo in vse svoje tekme pr-
vega kroga? Župan Šrot upa,
da se bodo uresničile Jan-
kovičeve napovedi, da bo
Slovenija na domačih tleh
osvojila kakšno medaljo. In
Zoran Jankovič: »Prvo tek-
mo bomo zmagali z 28:21,
Slovenija pa bo osvojila me-
daljo.«
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GK
Temeljni kamen za novo športno dvorano. Od leve: celjski župan Bojan
Šrot, Jure Prosen iz SCT-ja in predsednik Rokometne zveze Sloveniji
Zoran Jankovič.
Št. 17 - 24. april 2003

19
športni koledar
PETiK25.4.
IHALI NOGOMET
l_SL, finale, druga tekma,
gaška Slatina: Dobovec -
ija (20.30)
SOBOTA26.4.
NOGOMET
1. SNL, 27. krog, Celje:
^(C Publikum - Mura, Ko-
f- Era Šmartno, Ljublja-
I- Rudar (16.30).
1. SNL, 22. krog, Kranj:
iglav - Dravinja.
VlČL-Celje, 15. krog: Ro-
^ka - Laško, Vojnik - Op-
pica, Šentjur 2001 - Zre-
li?).
3. SNL - sever, 20. krog:
ansko - Paloma, Šmarje pri
šah - Malečnik, Hajdina -
iJtanj, Mons Claudius - Krš-
,(17).
KOŠARKA
l. SKL - moški, od 1. do
mesta. Laško: Pivovarna
Uško - Krka (19.30), Šoštanj:
Elektra - Geoplin Slovan
(20).
Od 9. do 14. mesta, 10.
krog, Šentjur: Alpos Kemo-
plast - Triglav (19), Zagorje
- Hopsi.
1. SKL - ženske, finale, pr-
va tekma, Celje: Merkur - Je-
žica (18).
ROKOMET
L SRL - moški, 22. krog,
Celje Pivovarna Laško - Go-
renje (18.30).
SREDA 30. 4.
KOŠARKA
1. SKL - moški, od 1. do
8. mesta, 8. krog. Zreče: Ro-
gla - Koper (19).
Zaostala tekma 7. kroga.
Laško: Pivovarna Laško -
Geoplin Slovan (19).
1. SKL - ženske, finale,
druga tekma, Ljubljana: Je-
žica - Merkur.
na kratko
Zamujena priložnost
Schattendorf: Kegljavke celjskega Miroteksa niso izkori-
ie priložnosti, da bi si z drugo zmago že zagotovile na-
jp v končnici evropske lige. V 2. krogu so bile boljše ro-
unske prvakinje, tako da bo končnega zmagovalca odlo-
I zadnji obračun maja v Romuniji. (JK)
Koljičeva tudi v drugo
Maribor: Mlada celjska kegljavka Sabina Koljič je po na-
jvu mladinske državne prvakinje v dvojicah skupaj z Bar-
iro Fidel osvojila še naslov med kadetskimi pari. Tudi
ebrna medalja je pripadla Miroteksu, saj sta drugo mesto
vojili Rada in Nada Savič. (JK)
Ceijanice za naslov
Celje: V soboto ob 15. uri se bo v dvorani Šolskega centra
ičel finale državnega rokometnega prvenstva za starejše
jklice. Rokometašice ŽRK Celja se bodo v prvi tekmi po-
erile s Krimom, nato pa še z Izolo in ljubljanskim Poljem,
ikmovanje se bo zaključilo v nedeljo. (JK)
Celjanom dve turnirski zmagi
Vesprem: Mlajše selekcije rokometnega kluba Celje Pi-
Dvarna Laško se iz pokala Balaton spet vračajo z naslovi
ijboljših. Prvi mesti so osvojili kadeti in starejši dečki,
Jadinci pa so bili tretji. Kadeti so v finalu s 13:11 prema-
ili nemški Duisburg, starejši dečki prav tako v finalu eki-
aEinz Mur s 14:11, mladinci pa so v tekmi za tretje mesto
Dvsem nadigrali Crvenko z 18:7.
Olimpijski tek v Šentjurju
Šentjur: Domači atletski klub je bil uspešen na razpisu
KS. V Šentjurju, ki je eden izmed 13 organizatorjev, bo
ttmpijski tek 14. junija, spremljal pa ga bo kulturno - za-
Jvni program.
Planinski kotiček
Planinsko društvo Železninar Celje vabi: 26. aprila na
1. Tradicionalni pohod Sloven'c, tvoj rod je hodil tod. Start
Dhoda je od 7. do 10. ure pri mostu reke Savinje (Cesta v
aško).
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: L maja po tr-
iškem Krasu. Odhod ob 5. uri z avtobusnega postajališča
'b Glaziji. Prijave do 24. aprila. 3. maja vabi na 7. Turistič-
i pohod Svetina - Štore. Odhod ob 7.24 z železniške posta-
iv Celju, prijave do 30. aprila na tel. 545 29 27 ali 040 324
69.
Velika točka Rudarju«
tudi Publikumu
Celjani niso izkoristili senzacije Velenjčanov za Bežigradom - Šmarčani klo-
nili doma
CMC Publikum na vrhu drži ko-
rak z Vego Olimpijo, obema pa že ne-
varno za ovratnik diha Maribor Pi-
vovarna Laško. Eno najbolj zanimi-
vih prvenstev se preveša v odločilno
fazo, a časa (krogov) je dovolj še za
zelo presunljive zasuke. Vijoličasti
bodo zadnji vikend v naslednjem me-
secu igrali za Bežigradom, nato pa v
predzadnjem krogu, v sredo 28. ma-
ja pričakali CMC Publikum v Ljud-
skem vrtu. Silovit dvig vzdušja jim
je vselej v prid, na Skalni kleti pa je
igra zamorila prisotne, predvsem pa
gledalce pred televizijskimi ekrani.
Goriška strnjena vrsta je bila priprav-
ljena na vse napadalne poskuse.
Brez pravih rešitev
Steber novogoriške obrambe Miran
Srebrnič si je za avtobusom prižgal ci-
gareto: »Celjani so držali žogo v no-
gah, nato pa poskušali z dolgimi poda-
jami. Mi smo zgostili obrambo. Strnjeni
smo zdržali pred naleti in domačim pre-
prečili, da bi se razigrali. Na žalost pi-
ke na i nismo postavili!« Kapetan Go-
rice ni želel potrditi, da je igra Celja-
nov »prečitana«, dodal pa je: »Njihov
padec v igri je pričakovan, logično so
podlegli pritisku. Tudi igralci Olimpi-
je.« Zadnja linija Mavrič-Srebrnič-Ko-
kot je bila trdna, pomagali pa so ji do-
mala vsi soigralci. Pred končnico je s
klopi zakričal trener Marijan Pušnik:
»Simon, napravita nekaj z Vladom!« V
83. minuti je v kazenski prostor vtekel
Vladislav Lungu in prehitel vse, Si-
mon Sešlar pa mu je podal na glavo.
Odlično je reagiral vratar Nikola Dr-
kušič, ki je stekel proti Lunguju in za-
kril pot do mreže. To je bila edina pri-
ložnost Publikuma, če ne upoštevamo
slabe reakcije neoviranega Darka Ma-
letiča, ki je po predložku žogo le od-
bil! Razpoloženi Simon Dvoršak je v
dveh protinapadih zaposlil najprej Alek-
sandra Rodiča (75. minuta), potem
pa še Mladena Kovačeviča (90.). Strela
sta švignila tik mimo vratnic ob osu-
plih pogledih Celjanov ter težkih vzdi-
hih in prijemanjih za glavo gostov. Ču-
dežno je Skalna klet ostala še edina ne-
premagana trdnjava.
Petič Publikum ni dosegel gola. V boju
za naslov prvaka je osvojena točka sila
kilava, a večje skrbi povzroča nemoč.
Pušnik fante obtožuje za premalo te-
ka, to pa ni poglavitni razlog za poraz
(Ljubljana) in remi. Njegovi terierji bo-
do še nevarno »grizli«, že nenaden preb-
lisk dragulja Robija Korena pa bo za-
kril omejenost moštva, iz katerega je
Pušnik izcedil precej. Kar predrzno pre-
pričan je, da bo Publikum prvak, kar
celo preveč razglaša. Moral bi namreč
izkoristiti vsesplošno klimo: ali Olim-
pija ali Maribor, Publikum pač ne... To
bi morala biti voda na celjski mlin, ki
začenja znova gnati, potem ko je že do-
mala obmiroval. Pri štartu z ničle naj-
bolj pomaga adrenalin. A kje, za vra-
ga, so ga izgubili? Mori to vprašanje še
koga?
Tudi Smajo zataji
Nogometaši Ere bi se z morebitno
zmago lahko na četrtem mestu odle-
pili od Kopra, ki je bil prost. Kmalu
se je 700 gledalcev veselilo vodstva
domačinov. Jerneja Javornika sta
zrušila Barut in Mlakar, najstrožjo ka-
zen pa je izkoristil Ramiz Smajlovič,
za svoj že 14. zadetek. Najboljši stre-
lec Ere pa je na koncu postal tragik
tekme. V zadnjih minutah je namreč
zapravil dve izjemni priložnosti, na
zadovoljstvo gostov, ki so v 2. polča-
su zaigrali precej bolje in izenačili v
48. minuti. Po predložku Gorana Jo-
liča iz kota je Simon Gregorič dose-
gel prvi zadetek za Ajdovce. Odločil-
ni gol pa je padel po hitrem protina-
padu gostov. Jolič je dobil povratno
žogo 25 metrov od gola in presenetil
vratarja Roberta Srago, ki ni dobro
reagiral na nenadni strel po tleh. Na-
to je domači trener Borut Jarc v igro
poslal Alibabiča, Amarala in Šimun-
džo. Mnogi so se spraševali, zakaj ni
reagiral prej. »Če bi menjal pred dru-
gim zadetkom, bi morda bilo še slab-
še,« je odgovoril in dodal: »Glede Smaj-
loviča pa takole. Če prej ne bi bilo
njegovih potez, Era ne bi bila tako vi-
soko!« Domači so si pripravili lepe pri-
ložnosti za izenačenje, vendar jih ni-
so izkoristili. »To je moja prva zmaga
v dvobojih z Jarcem. Vesel sem, saj
sem tri dni sanjal, kako naj prekinem
ta črni niz. Z malce sreče ob koncu
tekme se zadovoljni vračamo v Ajdovš-
čino,« je pripovedoval trener Primor-
ja Ivan Matkovič.
Velika točka
Rudarja
Velenjčani so se po šestih zaporednih
porazih veseli vračali iz Ljubljane, kjer
so osvojili točko in vodilno Olimpijo pri-
krajšali za dve. Favorizirani domačini so
imeli ves čas pobudo, številnih priložno-
sti pa niso izkoristili. Rudarji so izžare-
vali veliko volje in motiva. Najbolj za-
služen za njihov uspeh je bil vratar Jan-
ko Šribar, ki je z odličnimi obrambami
spravljal v obup domače napadalce.
»Olimpija je res imela pobudo, vendar je
bila naša obramba tokrat dobro organi-
zirana. Točka bo dvignila motivacijo v
naši slačilnici,« je dejal najboljši igralec
tekme, ki pa je imel tokrat na svoji strani
tudi pomoč sodnikov. V 35. minuti je Šri-
bar, potem ko ga je v skoku nehote odri-
nil Mernik, padal in obenem nepravilno
zaustavil reprezentanta Mirana Pavlina,
vendar je ostal nekaznovan. »Pred sreča-
njem nam nihče ni pripisoval možnosti.
Taktiko smo podredili uspešnemu rezul-
tatu, fantje pa pred tekmo z Olimpijo ni-
so potrebovali dodatne motivacije«, je tek-
mo pokomentiral trener Rudarja Franci
Obl^. Knapi so za Bežigradom poma-
gali tudi Publikumu, ki so ga že včeraj
gostili Ob jezeru.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: ALEKS ŠTERN
V devetnajstih dneh (14. 5. do 1. 6.)
bo CMC Publikum štirikrat »na tele-
viziji«.
Lungujev strel z glavo je zadel vratarja v telo, žoga pa bi se po odboju skoraj znova znašla na
Moldavčevem čelu.
Št. 17 - 24. april 2003
20
KRONIKA
Vsi trije forenziici
pred sodniica
v nadaljevanju procesa Tekačevo bo sodišče zaslišalo še
avtorja tretjega forenzičnega poročila Nemca Michaela
Brauneja
Za včeraj razpisana glav-
na obravnava zoper 30-let-
nega Kristijana Kamenika iz
Slovenskih Konjic, ki je ob-
tožen štirikratnega umora v
Tekačevem leta 1997, je pre-
ložena na začetek junija, ko
bodo pred sodiščem znova
zaslišani forenzični strokov-
njaki iz Slovenije, Švice in
Nemčije, ki so doslej pripra-
vili tri izvedenska mnenja v
zvezi s tem, ah je sledi na
kraju umora pustil copat, ki
so ga preiskovalci pozneje za-
segli Kristijanu Kameniku.
Zaradi neskladij med mne-
njema slovenskih in švicarskih
izvedencev, je sodišče za tret-
je izvedensko mnenje zapro-
silo še strokovnjake iz Zvez-
nega kriminalističnega urada
v Wiesbadnu v Nemčiji. Mne-
nje, ki so ga na celjsko sodiš-
če prejeli približno pred me-
secem dni, naj bi se v marsi-
čem razlikovalo od mnenja švi-
carskih strokovnjakov, iz ka-
terega je bilo mogoče sklepa-
ti, da copat, ki je pustil sledi v
Tekačevem, ni Kamenikova
last.
Na včerajšnji glavni obrav-
navi so višji državni tožilec Mi-
lan Birsa in okrožni državni
tožilec Stanislav Pinter ter Ka-
menikova zagovornica Marje-
tica Nosan razpravljali pred-
vsem o tem, ali je potrebno,
da sodišče nemškega izvedenca
neposredno zasliši ali ne. V nas-
protju z Birso in Pinterjem, ki
sta menila, da zaslišanje ni po-
trebno, saj »v nemškem mne-
nju ni neskladij, ki bi jih bilo
potrebno razjasniti«, je Nosa-
nova vztrajala pri tem, da se
zasliši nemškega izvedenca
Michaela Brauneja, ob tem pa
je ponovno zahtevala tudi za-
slišanje švicarskih strokovnja-
kov. Predsednica senata sod-
nica Ingrid Lešnik je predlogu
Nosanove ugodila, saj, kot je
pojasnila, »se o mnenju ni mo-
goče niti pogovarjati, dokler
ga izvedenci, ki so ga pripra-
vih, ne predstavijo in podrob-
neje razložijo«.
Medtem ko bi lahko bilo po
mnenju Milana Birse mnenje
nemških strokovnjakov za Kri-
stijana Kamenika v marsičem
obremenilno. Marjetica Nosan
meni drugače. »Mnenje je za
Kristijana ugodno, vendar ga
je potrebno natančneje opre-
deliti in razložiti neskladja ozi-
roma podobnosti nemškega s
švicarskim mnenjem,« je po-
vedala Nosanova in dodala, da
povsem zaupa v strokovno de-
lo izvedencev iz Nemčije.
Tako bo celjsko sodišče na
neposredno zaslišanje povabi-
lo forenzičnega strokovnjaka
iz Nemčije, na zaslišanje pa
bosta ponovno povabljena tu-
di slovenski izvedenec Ervin
Došler, ki je izdelal prvo izve
densko mnenje in švicarski iz-
vedenec Pierre Margot. Nada-
ljevanje glavne obravnave je
razpisano za čas od 2. do 6.
junija.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GK
Kristijan Kamenik
Velikonočna
razmesarjena
roka
Pokanje se je v Velikih Rodnah blizu Rogaške Slatine
končalo krvavo in z amputacijo roke	'
Kljub opozorilom o nevar-
nostih so številna velikonoč-
na pokanja dobila piko na i
na urgencah, kjer so konec
tedna zaradi opeklin mora-
li poviti kar nekaj rok. Celj-
ski zdravniki na oddelku za
kirurgijo roke, plastiko in
rekonstruktivno kirurgijo so
praznične dni znova preži-
veli delovno. 48-letnemu
Mirku J. iz Velikih Roden
so namreč morali amputirati
levo roko, toda poškodb s
tem še ni bilo konec.
Omenjeni naj bi se okrog
desete ure zjutraj poškodoval
pri pokanju z možnarjem. »S
svojima sinovoma naj bi na
betonski rob dvorišča stano-
vanjske hiše postavil dva mož-
narja, ju napolnil s smodni-
kom ter pripravil za aktivira-
nje. Ob aktiviranju prvega
možnarja je prišlo do vžiga
smodnika ob možnarjih,
ogenj pa je planil proti lese-
nemu balkonu hiše,« so po-
ročali s celjske policije. Si-
nova naj bi se takrat umakni-
la, 48-letniku pa ni uspelo po-
gasiti ognja, saj se je v tistem
trenutku aktiviral še drugi
možnar. Leseni čep je moš-
kega poškodoval po rokah in
prsnem košu. Poškodovanca
so odpeljali v slatinski zdravs-
tveni dom, a so ga kasneje za-
radi hudih opeklin in zmeč-
kanin roke prepeljali v celj-
sko bolnišnico, kjer je sledi-
la nekajurna operacija.
»Pacienta smo takoj oskr-
beli, vendar gre za zelo hu-
do poškodbo. Sama ope
cija je trajala več ur, zato'
v bolnišnični oskrbi moral (
tati še nekaj dni, mogoče t
nov. Zdravljenje pa v takši
primerih traja tudi do
mesecev,« pravi predstoji
ca Oddelka za kirurgijo rj
ke, plastiko in rekonstrukti\
no kirurgijo v Splošni bol^
šnici Celje Jožica Pekarovk
dr. med., spec. kirurg in pl
stik, ki dodaja, da je na spil
šno v zadnjem času tovrstni
poškodb manj v primerjaj
z leti prej. Vendar če so, |
hude.	^
»Imel je odtrgano roko i
zmaličeno zapestje leve n
ke ter zlomljeno desnico. Pi
leg tega je imel opeklino i
večjo rano na prsnem koi
ter opečen obraz in delon
vrat,« pravi Zdenko Orožii
dr. med., spec. splošne pl
stične in rekonstruktivne^
rurgije, ki je 48-letnika ti
di operiral. Mirko J. se tre
nutno počuti bolje in ni
zdravstveni nevarnosti, izjl
ve za medije pa ni želel d
ti.
SIMONA ŠOLINI
Foto: /
Jožica Pekarovič, dr.med., spec.
kirurg in plastik: »Šlo je za resnič-
no hude poškodbe!«
Zlomilo mu je nogo
v Slatini v Rožni dolini se je v nedeljo, 20. aprila, pripe-
tila dokaj nenavadna nesreča. Trojica je v osebno vozilo
nalagala prtljago, pri čemer se je vozilo začelo premikati
po klancu navzdol. Ker skupinici avtomobila ni uspelo za-
držati s silo svojih teles, je vozilo najprej trčilo v nabrežino,
nakar se je prevrnilo. Da je nesreča še večja, je pri tem
poškodovalo 41-letnega N.V. iz Celja in mu zlomilo nogo.
CVETKE
•	V Škalcah je moški
opazil, da se okrog nje-
govega jeklenca motovi-j
li neznana persona z nič-j
kaj dobrimi nameni.i
Lastnik je prihitel zadnji|
trenutek, saj bi mu ne-:
pridiprav golfa skorajda
odpeljal pred nosom,
jo je k sreči prej popihal
kot se za tatu spodobi. Ko-
bi vsak avtomobil imelj
takšnega lastnika! «i
•	Neznani tatič si je pre-
tekli teden privoščil sila
nenavaden počitek.
Združil je prijetno s ko-
ristnim in iz okrepčeval-
nice na počivališču Zima
ob avtocesti Celje - Ma-
ribor odnesel mikrova-
lovno pečico in kavni
mlinčeL V žep je poti-
snil še nekaj evrodrobi-
ža in jo popihal mlet ka-
vo.
•	Kaj vse tatovom ne pa-
de v glavo! 19-letniku
pred dnevi ni uspelo
ykrasti avta, pa se je za-
dovoljil le z avtoradiem.
Mladenič je očitno nagle
jeze, saj naj bi iz kasete
potegnil trak, ga prižgal
in odvrgel v vozilo, ki je
v celoti zgorelo. Ni kaj,
kruta cvetka.
Št. 17 - 24. april 2003
kRdNIKA
21
Bodo spet umirali
motoristi?
Obetata se črna pomlad in poletje - Največ nesreč je pričakovati na cesti
Arja vas - Velenje
Januarja, februarja in mar-
je bilo na cestah celjske
^je več kot devetsto pro-
jtnih nesreč, sedem oseb
umrlo, skoraj tristo ljudi
bilo poškodovanih. Glede
(lanskoletne izkušnje in
I	datek, da je samo v mar-
II	umrlo pet ljudi, je moč
edvidevati, da bo tudi tale
mlad na celjskih cestah
inila krvavo.
V prvih treh mesecih je bilo
' iveč zvite pločevine in s tem
' di telesnih poškodb ravno na
iinočju celjske policijske po-
! ije, strm porast števila ne-
EČ pa je bil na območju Šmar-
pri Jelšah, Mozirja in Laš-
ga. Cesta Arja vas-Velenje pa
'dalj časa velja za cesto smr-
Še vedno se največ nesreč
pdi, ker vozniki preveč pri-
nejo na plin in zaradi izsi-
■vanja prednosti, kar tretji-
vseh smrtnih nesreč na Celj-
em pa botruje alkohol. Rav-
) spomladanski meseci so
lazito nevarni. V aprilu, maju
ijuniju je v zadnjih petih le-
k na našem območju v pro-
rtu umrlo že 58 ljudi.
Med številne preventivne
K;ije spada tudi akcija Po-
ljske izkušnje kot nasvet,
ibo v Celju predvidoma 17.
aja. Takrat bodo policisti
štruktorji mladim vozni-
mi pokazali varno vožnjo
motorjem in jih tudi opo-
ttili na nevarnosti, ki pre-
jo nanje med nepazljivo
tžnjo.
Po razčlenitvi lanskoletne-
1 prikaza prometne (ne)var-
asti so celjski policisti napo-
fdali, da se utegne spet naj-
t trčenj zgoditi ravno na ce-
ah Arja vas-Velenje, Celje-Slo-
mske Konjice, Celje-Zidani
iost ter Žalec-Vransko in si-
T od srede do nedelje med
stnajsto in štiriindvajseto uro
.^ed osmo in dvanajsto uro.
itelnik Urada uniformirane
3licije PU Celje Bojan Vre-
l meni, da bo po vsej verjet-
nosti med ponesrečenci spet
veliko motoristov in njihovih
sopotnikov.
Letos sta na Celjskem umr-
la že dva motorista, lani osem
in en sopotnik na motorju.Vre-
čič še opozarja, da bodo zase-
gli vsa enosledna vozila, ki so
jih zaradi doseganja večje hi-
trosti lastniki predelali. »Po-
licisti imamo pooblastilo, da
lahko takšna vozila zasežemo
in damo serviserju v predela-
vo. Vse pa gre na stroške last-
nika, prek katerega seveda us-
trezno ukrepamo.« Motoristi
pa niso najbolj ogroženi, tem-
več tudi najbolj nevarni voz-
niki. Pred dnevi se je zgodila
nesreča v Šoštanju, kjer je 16-
letni voznik kolesa z motor-
jem do smrti zbil peško. Voz-
nik je vozil neregistrirano vo-
zilo brez izpita in brez čela-
de.
Varnostni pas
rešuje življenje
Glede na primerjavo z lan-
skim letom se v tem času uteg-
ne med povzročitelji nesreč po-
javiti več mlajših voznikov.
»Policisti bomo zato do kon-
ca oktobra poostreno nadzo-
rovali promet ravno ključnih
točkah z radarji in vozilom
provida. Na cestah pa bodo
prisotni tudi policisti v civi-
lu,« je še dodal Vrečič, ki je
izrazil tudi nezadovoljstvo nad
uporabo varnostnih pasov
med vožnjo: »Letos je bilo kar
nekaj primerov tragičnih ne-
sreč, v katerih bi varnostni pas
lahko rešil življenje.«
Ceste celjske regije so le-
tos zahtevale že devet živ-
ljenj. Zadnjo v soboto, 19.
aprila, na cesti izven Bistri-
ce ob Sotli, ko je 29-letni B.B.
iz Gubnega izgubil oblast
nad vozilom, bočno trčil v ko-
vinsko ograjo mostu in z av-
tomobilom pristal ob strugi
reke Bistrica. Zaradi hudih
poškodb je voznik umrl na
kraju nesreče.
Ravno uporabo varnostnih
pasov so policisti vzeli pod
drobnogled v akciji Slovenija
pripni se, ki je trajala od 24.
do 30. marca. Učinek naj bi
bil pozitiven, saj naj bi bila
uporaba varnostnih pasov in
otroških varnostnih sedežev
med akcijo boljša kot pred njo
oziroma v primerjavi z lanskim
letom. Kljub temu pa so poli-
cisti izrekli zaradi nepripeto-
sti z varnostnim pasom 322 de-
narnih kazni in 46 opozoril,
zaradi neuporabe otroških var-
nostnih sedežev pa 28 denar-
nih kazni in 52 opozoril.
In kako je Slovenija na sploh
pripeta? Po podatkih policije
je uporaba varnostnega pasu 82
odstotna, na Celjskem ta zna-
ša okrog 70 odstotkov. Pretres-
ljivo, na zadnjih sedežih sko-
rajda nihče ne uporablja pasu
in v skoraj polovici vseh nesreč
vozniki niso pripeti! »Čebi ljud-
je vedno, ko sedejo v avtomo-
bil, uporabili varnostni pas, bi
bilo za štirideset odstotkov
manj nesreč,« je povedal inš-
pektor za promet na celjski po-
liciji Edi Baumkirher. Groz-
ljiv je tudi podatek, da sta med
otroki, ki izgubijo življenje v
prometnih nesrečah, kar dve
tretjini starih do sedem let in
tretjina otrok do štirinajst let!
Z ustreznim varnostnim sede-
žem za otroke bi lahko te šte-
vilke zmanjšali, so prepričani
na policiji.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: SHERPA
Najbolj nevarni in ogroženi so v tem času motoristi.
Steklarna »Rogaška«d.d.
Ulica talcev 1
3250 Rogaška Slatina
Za delo proučevanja prodajnih poti, prodaje steklenih
izdelkov, obiskovanje kupcev in sejmov iščemo
tri sodelavce
nedoločen čas s tri mesečnim poskusnim
delom za področje :
-	prodaje tujim blagovnim znamkam In
-	prodaje lastne blagovne znamke
fogoji :
-	univerzitetne,višješolska ali visokošolska
izobrazba ekonomske smeri,
-	znanje več tujih jezikov (angleščina, italijanščina,
nemščina),
-	kumunikativnost, sposobnost za timsko delo in
-	dve leti delovnih izkušenj na področju prodaje
Če ste pripravljeni sprejemati odgovome naloge in naš
Oglas za vas pomeni delovni izziv, prosimo, da pošljete
Svojo ponudbo z dokazili v 8 dneh na naslov:
Steklarna »Rogaška«d.d.,Ulica talcev 1,
3250 Rogaška Slatina
___
Podjetje za trgovino, inženiring in posredovanje d.o.o.
Vrunčeva 1, 3000 Celje
OBVESTILO
Po pooblastilu Banke Celje d.d.,
upnice v izvršilnem postopku,
obveščamo zainteresirano javnost, da bo
9. maja 2003 ob 8.30 uri v sobi 5/1 na Okrajnem
sodišču v Žalcu 2. ustna javna dražba nepremičnin.
Nepremičnine, vpisane pri vi. štev. 781, k.o. LETUŠ, paro.
štev. 1354/2, v naravi predstavljajo gostinski objekt pri mostu
čez Savinjo s pripadajočim zemljiščem.
Njihova skupna tržna vrednost znaša 36.701.891,00 SIT in
se ne smejo prodati za manj kot polovico te vrednosti.
Ostali pogoji dražbe so razvidni iz odredbe sodišča opr. štev. I
1133/94, razglašene na oglasni deski.
IVIODRI TELEFON
Grenke
cvetlice?
Prebivalci mestne četrti
Kajuh so se Modremu te-
lefonu pritožili zaradi tam-
kajšnjega načina izvaja-
nja akcije ocvetličenja Ce-
lja. Obvestilo so prejeli 7.
aprila, svojo vključitev v
akcijo so morali javiti do
10. aprila, razdeljevanje
sadik in zemlje v Vrtnars-
tvu Celje pa traja od 14. do
30. aprila. Pritožba je na
račun komaj tridnevnega
roka za prijavo, pa tudi za-
radi uradnih ur tajništva
mestne četrti oziroma de-
lovnega časa v vrtnarstvu.
Ta je po njihovem mnenju
nemogoč, saj je v času, ko
so v službi.
Predsednik sveta Mestne
četrti Kajuh Celje Franc
Vrbnjak odgovarja: »Zara-
di izredno velikega povpra-
ševanja smo podaljšali spre-
jem naročil še v ponedeljek,
14. aprila. Če se je prišlo
prijavit čez 250 krajanov,
ne moremo smatrati, da so
se posamezniki pritožili v
imenu vseh krajanov MČ Ka-
juh. Menimo, da bi lahko
ti posamezniki tako, kakor
so mnogi drugi, poklicali v
tajništvo MČ, kjer smo spre-
jemali naročila tudi po te-
lefonu, izven navedenega
časa uradnih ur. V nekate-
rih stanovanjskih blokih so
tudi predstavniki etažnih
lastnikov zbrali in posredo-
vali naročilo in prejeli do-
bavnice. Do sedaj ni bilo
pripomb v zvezi s časom
uradnih ur, imamo jih v po-
dobnem času kakor jih ima-
jo druge MČ v Mestni obči-
ni Celje. Letos se izvaja če-
trta akcija ocvetličenja in
do sedaj od krajanov nismo
prejeli pritožb. Posebej us-
pešna akcija je bila v prete-
klem letu, ko smo krajanom
razdelili preko 2 tisoč cvet-
ličnih sadik.«
BJ
Nezakonito v
stanovanju?
Bralec iz Celja sprašuje
Nepremičnine Celje, kako
je mogoče, da je v najem-
niškem stanovanju na uli-
ci V. prekomorske briga-
de v Celju kar 13 let neza-
konito stanoval nek ob-
čan. Ta je sicer redno pla-
čeval najemnino, a v ime-
nu davno umrle najemni-
ce, katere smrti menda Ne-
premičninam ni prijavil.
Še bolj nerazumljivo se
bralcu zdi, da je v zgolj ne-
kaj dneh ta isti stanova-
lec dobil odločbo za najem-
nika tega stanovanja.
Odgovarja Iztok Horvat
iz podjetja Nepremičnine:
»Odgovor na vprašanje bral-
ca bo, ker v vprašanju ni bilo
dovolj podatkov, bolj splo-
šen, kot bi bil, če bi natan-
ko vedeli, za katero stano-
vanje in katerega uporabni-
ka gre.
Mogoče je, da je nekdo
več let stanoval v najemniš-
kem stanovanju, katerega
najemnik je že pred časom
umrl, če je pravi najemnik
imel veljavno sklenjeno na-
jemno pogodbo in je bila na-
jemnina redno plačevana.
Dejstvo je, da se lastnik sta-
novanja bolj intenzivno uk-
varja z najemniki, ki ne pla-
čujejo redno najemnine in
tistimi, zoper katere drugi
uporabniki stanovanjske
stavbe vložijo pritožbe za-
radi nepravilne rabe stano-
vanja. V takih primerih last-
nik stanovanja hitro ugoto-
vi, če se stanje navedeno v
najemni pogodbi razlikuje
od dejanskega stanja. Če je
torej uporabnik stanovanja,
zaradi katerega je bralec po-
stavil vprašanje, redno iz-
polnjeval svoje obveznosti
v imenu pravega najemni-
ka, je možno, da je pravo
stanje lastniku ostalo nez-
nano. V primeru, če kateri
od najemnikov umre, last-
nik za to izve običajno od
ostalih uporabnikov stano-
vanja, ki želijo skladno z za-
konom nase prenesti pravice
in obveznosti, ki jih je do
smrri imel najemnik, od os-
talih uporabnikov stano-
vanjske stavbe (sosedi, bla-
gajnik ipd.) ali od upravni-
ka. Lastnik stanovanja o
smrti najemnikov ni avto-
matično obveščen od uprav-
nega organa, ki vodi regi-
ster prebivalstva, ampak
tak podatek lahko pridobi
le na izrecno pisno zahte-
vo, ki pa jo poda le v pri-
meru, če je na to opozor-
jen.
V primeru, ko uporabni-
ku, ki je na navedeni način
bival v stanovanju ob tem
uspe pridobiti še prijavo
stalnega bivališča na naslo-
vu, kjer dejansko prebiva in
če takšno stanje traja zelo
dolgo, lastnik stanovanja še
težje ugotavlja, kaj se v sta-
novanju dejansko dogaja, s
potrdilom o stalnem biva-
lišču, ki njegovo prebivanje
izkazuje na primer za 13 let
nazaj, pa uporabniku tudi
ni pretežko pridobiti na-
jemne pogodbe.
Tudi bralec, ki je posta-
vil vprašanje, bi lahko, če
je za dejansko stanje v sta-
novanju vedel, o tem obve-
stil lastnika, ki bi na pod-
lagi takega obvestila preve-
ril, kdaj je najemnik stano-
vanja umrl, kdo stanovanje
uporablja ter na podlagi
ugotovljenega ukrepal.
Postopki pri urejanju na-
jemnih razmerij trajajo od
7 do 30 dni, odvisno od šte-
vila nerešenih vlog in zah-
tevnosti posamezne vloge.«
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Branko Stamejčič. Na
telefonsko številko 031/569-581
ga lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
Št. 17 - 24. april 2003
22
ZAAVTOMOBILISTE
Po zafiri tudi meriva
Opel meriva je nastal za-
radi spremenjenih navad in
novih zahtev kupcev. K te-
mu je pripomogla zafira, ki
so jo pri Oplu poslali na trg
leta 1999 in z njo dosegli
nesluten uspeh.
Meriva je enoprostorski av-
tomobil nižjega razreda. Di-
menzijsko krajši (404 centi-
metre) od zafire in daljši od
corse. V tem razredu je tre-
nutna konkurenca razmero-
ma skromna, zato pri Oplu
upajo, da naj bi letos proda-
li do 130 tisoč, prihodnje le-
to pa kar 200 tisoč meriv.
Na pogled je to vendarle
dovolj očiten opel, vsekakor
pa so za merivo značilne vi-
soko postavljen? luči na zad-
ku, trikotno okence na levi
in desni strani prednjega de-
la, veliko prednje in zadnje,
skoraj kvadratno steklo, raz-
meroma velika višina (162
centimetrov).
Posebnost ali izvirnost av-
ta je različna notranja uredi-
tev sedežev oziroma njihova
prilagodljivost. V drugi vrsti
so lahko trije ali zgolj dva se-
deža. Če so trije, je sredin-
ski za 15 centimetrov ožji od
drugih dveh, kar pomeni, da
ni izjemnega razkošja za tri.
Lahko pa sta zadaj samo dva
sedeža, ki ju je mogoče po-
mikati naprej in nazaj, kot
tudi vso zadnjo klop. Z vsem
tem se spreminja tudi veH-
kost prtljažnika (od najmanj
350 do največ 1410 litrov).
Če sta zadnja sedeža samo
dva, ju je mogoče pomikati
tudi vstran, sredinski del (na
voljo za doplačilo) pa je na-
menjen predalu s prostorni-
no pet litrov (temu pravijo
travel assistant), ki pa je lah-
ko tudi naslonjalo za komol-
ce ali nekaj podobnega. Dno
prtljažnika je dvojno, kar po-
meni, da je pod prvim dnom
še dodatnih 60 litrov odla-
galnega prostora.
Nasploh se meriva doka-
zuje s prijetno prostornost-
jo in udobnostjo sedenja ta-
ko spredaj kot še bolj zadaj
in očitno imajo pri Oplu prav,
ko stavijo na ta adut. Poseb-
nost oziroma enoprostorska
značilnost merive je tudi ve-
liko prednje steklo z veliko
ploskvijo pod njim. Poleg tega
ponujajo za doplačilo tudi
dvojno strešno okno.
Pogon je seveda speljan k
prednjemu kolesnemu paru,
na kolesih so kolutne zavo-
re. Opreme so tri (essentia,
enjoy in cosmo), motorjev
pa pet - trije bencinski in dva
dizla. Prva in osnovna dva
bencinska imata pri gibni pro-
stornini 1,6 litra 87 oziroma
100 KM, najmočnejši je 1,8-
litrski motor, ki ponuja 125
KM. Tudi oba dizla imata
enako gibno prostornino, in
sicer 1,7-litra, pa različno
moč (enkrat 75, drugič pa 100
KM). Menjalnik je ročni in
petstopenjski, na voljo pa je
tudi easytronic, kar je ozna-
ka za avtomatizirani ročni me-
njalnik brez sklopke.
Vse kaže, da se bo pri nas
meriva pojavila aprila ali mor-
da maja, za osnovno izveden-
ko z 1,6-litrskim bencinskim
motorjem pa bo treba, pre-
računano v tujo valuto, od-
šteti malo manj kot 12 tisoč
evrov.
Opel meriva cilja na nove navade kupcev.
Audi allroad quattro z novim motornim srcem
Osemvaijniic
za allroad quattro
Audijev allroad quattro se vozi v razredu, v katerem konkurenca ni
izjemno pestra, vendar je dovolj ostra. Tovarna se je sedaj odločila, da
ga ponudi z novim motorjem, znanim 4,2-litrskim osemvaljnikom, ki
ga sicer vgrajujejo tudi v druge modele audija in volksvvagna. V tem
primeru so motor nekoliko preuredili oziroma spremenili, vendar so
ostale zmogljivosti praktično nespremenjene, saj motor ponuja 300 KM.
Po tovarniških podatkih bo najvišja hitrost kljub temu omejena na 240
km/h, medtem ko naj bi po tovarniških podatkih povprečna poraba
znašala 13,7 litra goriva. Audi allroad quattro bo s tem motorjem bolj
konkurenčen recimo BMW X5, pa mercedesu ML in podobnim, vsaj v
Nemčiji pa bodo zanj hoteli nekaj manj kot 60 tisoč evrov.
Št. 17 - 24. april 2003
radio
23
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
PONEDEUEK, 28. APRILA, OB 19.10:
VRTIUAK POLK IN VALČKOV
Zavrtel se bo 500. Vrtiljak
Danes se bo v programu Radia Celje zavr-
tel jubilejni, 500. Vrtiljak polk in valčkov,
ki bo trajal do polnoči. Prvi Vrtiljak se je
zavrtel septembra leta 1993, gost pa je bil
Alfi Nipič, ki bo prišel tudi tokrat. Med go-
sti bodo Okrogli muzikanti in Panika Požek,
ki pripravljajo posebno glasbeno darilo, Ivan
Sivec, Vinko Šimek, Elica Šantl, Vlado Koc-
man. Vera Soline, Franci Zeme, Viki Ašič in
še mnogi drugi, ki so v desetih letih obliko-
vali našo priljubljeno oddajo. Veliko bo tu-
di telefonskih pogovorov z obujanjem spo-
minov na oddaje, ki so bile vsak ponede-
ljek, tudi ob praznikih. V oddaji bo sodelo-
vala tudi Tonka Kovač, ki sicer vodi nedelj-
sko glasbeno oddajo Domačih 5 in Domače
4. Jubilejno oddajo pripravlja Tone Vrabl.
SREDA, 30. APRILA, OB 18.00: FULL
COOL
Radijski spomin
v tokratni otroški oddaji se bomo igrali
igrico Radijski spomin. Mladi bodo lahko
med številkami od 1 do 16 iskali glasbene
pare. Tokrat bo tonski mojster Sašo Mate-
lič v računalnik skril tiste skladbe, ki jih
boste lahko slišali tudi na prireditvi Me-
tuljček Radia Celje, ki bo 14. junija od 14.
ure naprej v Ledeni dvorani v celjskem mest-
nem parku. Če ste stari do 18 let, vas vabi-
mo k sodelovanju. Morda bo sreča na vaši
strani in vam odkriti glasbeni par prinese
lepo nagrado.
Velik paket za
drobno jajce
Velikonočno pisanico smo zamenjali za košarico iz
Klasja
Akcijo, izbiramo »naj« ve-
likonočno jajce, pirh, pisa-
nico... smo letos v našem
uredništvu izpeljali že pe-
tič. Prvo smo sklenili na ti-
sto velikonočno nedeljo, ko
je dogajanje v studiu Radia
Celje zmotil močan potres
s središčem v Posočju. In
glej, pet let kasneje, so seiz-
mološke naprave zaznale
rahel potres na Kozjan-
skem. Na srečo ga niti čuti-
li nismo.
Tako smo lahko v miru in
mirno izbirali v oceno pri-
nešene izdelke. Letošnja be-
ra je bila, v primerjavi z mi-
nulimi leti, skromna. Izdel-
ki pa vseeno lepi. Čeprav smo
tiste, ki se jim je že na daleč
videlo, da so bili industrij-
sko narejeni in kupljeni, iz-
ločili že v prvem izboru.
V oči ocenjevalcev, izbra-
nih kar iz dežurne ekipe na
radiu, pa je posebej padlo
drobceno jajce, skoraj tako
majhno, kot da bi bilo go-
lobje. Že od daleč mu je bilo
pri poslikavi pripisati nežno
dekliško roko. In res se je iz-
kazalo, da je rdeče obarva-
no jajce (kar z olfa nožem) z
drobnimi rezi v šopek vrtnic
izrezljala 22-letna mladenka
Katarina Kramer iz Zagra-
da v Celju, absolventka kri-
minalistike v Ljubljani. Ko-
maj smo jo še uspeli ob pra-
vem času priklicati na kle-
pet v naš studio, preden bi se
bila odpravila nazaj med štu-
dijske dolžnosti v Ljubljano.
Avtorica tega nagrajenega,
drobcenega jajca si je zaslu-
žila velik paket dobrot iz
Klasja. O tem, da bo sladke
dobrote delila s študenti in
da bo pripovedovala o tem,
kako si jih je prislužila, ni-
smo podvomili. Katarina je
bila darila zelo vesela. O svo-
jem slikarskem podvigu pa
je bodoča kriminalistka še po-
vedala, da ne slika samo ve-
likonočnih pirhov (letos jih
je naredila pet ali šest), am-
pak za sprostitev ob študiju
ali kar tako, za veselje, rada
ustvarja tudi druge hkovne
mojstrovine. Prav tako rada
sede na kolo, kot je to stori-
la po velikonočnem zajtrku,
ko je odkolesarila med pri-
jateljice.
Pa še to nam je zaupala o
nagrajenem jajcu. Da je do-
mač proizvod edine putke,
ki jo imajo (ob petelinu se-
veda) in jo je dobila mama
za rojstni dan. Praskanko pa
je izbrala in v oceno prine-
sla njena sestra. Vse se je izš-
lo in sledilo je presenečenje,
ki smo se ga veselili tudi mi.
Velikonočni zajček pa je z
darilom iz naše hiše nagra-
dil tudi mojstrsko izdelani
pisanici, izpihanki z vošči-
lom za NT&RC. Naredil ju
je Mišo Kovač (soimenjak
znanega pevca), ki se nam v
studiu zaradi bolezni ni mo-
gel pridružiti.
V naši akciji smo nagradi-
li tudi najboljšo zgodbo na
temo o veliki noči. Prisluži-
la si jo je Marija Korenjak
iz Celja, ki je v eter povedala
zgodbo iz svoje mladosti. Leta
1945, bila je še vojna, je ne-
sla košaro z jedili k žegnu.
Nazaj grede so jo ustavljali
(lačni) prijatelji in vsak je po-
kukal v cekar, kaj odščipnil
in pojedel. Marija pa je do-
mov prinesla prazno košaro.
Še danes se spominja, kako
jo je pekla zadnja plat.
Hvala vsem za sodelovanje
in čestitke nagrajencem!
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIČ
Prvonagrajena Katarina Kramer je za najlepše pobarvano pisanico
prejela nagrado iz Klasja.
20 VROČIH
RADIA CELJE
TUJA LESTVICA;
1.	Sunrise-SimplyRed	(8)
2.	Somevvhere I Belong - Linkin Park	(3)
3.	I BeginloVVonder- Dannii Minogue(5)
4.	Ka^hing!-ShaniaTwain	(6)
5.	Špirit In The Sky-
Gareth Gates Feat. The Kumars	(1)
6.	WeWantPeace-LennyKravitz	(2)
7.	Rise&Fall-
Craig David Feat. Sting	(1)
8.	MoveVourFeet-JuniorSenior	(4)
9.	American Life - Madonna	(2)
10.	BeingNobody-
RichardXVs.LibertyX	(3)
DOMAČA LESTVICA:
1.	Med zemljo in zrakom-
Tinkara Kovač	(3)
2.	Zakaj ne pokličeš-SoundAttack (2)
3.	Ne bom čakala - Pika Božič (4)
4.	Prvič in zadnjič - Nuša Derenda (7)
5.	V soboto zvečer - Kingston (1)
6.	Povej naglas-Make Up 2	(3)
7 Mladost-GameOver (5)
8.	Zdravica (Jebi ga bluz) - Mi2 (1)
9.	Extrasupermegafakinnujno-
Zablujena generacija	(4)
10.	Exploziv(no)-Alya	(5)
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
Krneki-Murat&Jose
Bol-Čuki
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
Cry-Kym Marsh
UnvvelI - Matchbox Twenty
Nagrajenca:
Diana Jurše, Pod kostanji 22, Celje
Majda Tašner, Iršičeva 6, Celje
Nagrajenca dobita kaseto, ki jo
podarja ZKPRTVS, na oglasnem
oddelku Radia Celje.
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
CEUSKIHSplus
1.	Mora biti moj - Navihanke	(9)
2.	Sreča se vrne-Vesele Štajerke (3)
3.	Pet krat po deset-
Dvojčici z Janezom	(2)
4.	Pod bohkovim kotom-
Žerdoner Franc s prijatelji	(1)
5.	Takrat bil majhen sem otrok-
Korenjaki	(4)
Predlog za lestvico:
Ajda na polju-Modrijani
SLOVENSKIH 5 plus
1.	Bosa-Čuki	(10)
2.	Morska pravljica - Ans. Petra Finka (3)
3.	Jaz sem šef-Vrisk	(4)
4.	Ko grem na vrh gora-
Veseli planšarji	(2)
5.	Moj muzikant - Ans. Štrk	(1)
Predlog za lestvico:
Pojdi sanjam naproti-
Franc Potočar s Podlipškimi fanti
Nagrajenca:
Branko Goleč, Doblatina 11, Laško
Miha Tolec, Foitova 17, Velenje
Nagrajenca dvigneta kaseto na
oglasnem oddelku Radia Celje.
Za predloge z obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom. Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
Št. 17 - 24. april 2003
24
OlASVETI
Pika^ pika... pikomanka!
Na spomladansko mod-
no prizorišče je veselo »pri-
pikal« najbolj okrogel,
najbolj vesel, ljubek in
vsestransko uporaben pi-
kasti vzorec! Postanite
trendovska pikomanka tu-
di vi!
Najprej bi bilo na mestu
vprašanje, ali so te dni pi-
kaste cunjice oziroma me-
trsko blago v pikastih vzor-
cih že preplavili naše tekstil-
ne trgovine ali ne. Brez vsaj
kančka pikastega migotanja
namreč v modni garderobi
prihajajočih toplih mesecev
ne bo pravega veselja. Kakor-
koli že, ni še prepozno dra-
ge tiste in tisti, ki v trgovi-
nah skrbite za te reči...
Spomin na pin-
up deicieta
Pike kot nostalgičen spo-
min na petdeseta leta prejš-
njega stoletja... Ko so se ra-
zigrano poigravale na polet-
nih oblekah, kopalkah, celo
prvih bikinkah takrat revo-
lucionarnih pin-up deklet, ko
so po plažah St. Tropeza in
okrog njih paradirale hčer-
ke ali ljubice bogatih turistov
v pajkicah, posutih s pikami
in senzibilno dekoltiranimi
svileno-pikastimi oblekami.
Takšna ali podobna retro
slika se ponuja tudi letos. V
pisani novomodni množici
najrazličnejših cvetno-geo-
metrijskih, op-art in psiha-
deličnih motivov so brez dvo-
ma najopaznejše. No, če že
ne najbolj opazne, pa vsaj
najprijaznejše. Ker so najbolj
ljubke in sočasno spominja-
jo na otroško šegavost in za-
držano eleganco. Ker se tudi
tiste »pikomanke« z rahlo ali
pošteno okroglo postavo lah-
ko brez zadržkov odenejo va-
nje. Že res, da v malce manj-
še pikasto veselje, pa vendarle.
Kakšne so torej pike letoš-
nje tople modne sezone? Od
gigantskih kot polna luna na
nebu do čisto miniaturnih,
takšnih, kot bi migotale le pi-
kice na računalniškem ekra-
nu (kadar predolgo zremo
vanj). Sem ter tja so tiste naj-
večje pike tako velike, da lah-
ko ena samcata pokrije kar
polovico oblačila. Lahko pa
se velike, manjše in najmanj-
še pike med sabo tudi veselo
družijo.
Da ne pozabimo, belo pi-
kasto migotanje na črni os-
novi (za postave, ki potrebu-
jejo optično korekcijo) spa-
da med večno, pa vendarle
vselej svežo modno klasiko.
Najbolj mladostne pike pa so,
seveda, posute po rožnati,
rdeči, svetlo modri, zeleni ali
rumeni podlagi.
V poslovni
modi in na
kuhinjski mi^
Pike znajo biti tudi sili
zadržan, klasičen vzore
namenjen celo za garder
bo elegantne poslovne že
ske. Ključ do uspeha prloj
lačenju in ustvarjanju v^
ter drugim všečne vizualj
podobe je, seveda, v pra\fl
nem in če je treba tudi znij
nem doziranju.
Enako velja za živopis
ne pike, ki so letos prai
modna uspešnica tudi p
opremi našega bivalnej
okolja. Opazimo jih na p
steljnini, zavesah, prtih, n
kateri znani oblikovalci pJ
celana so z njimi poslik]
še krožnike, jušnike, kaj
ne skodelice...
Pripravila: VLASTA '
CAH ŽEROVNIK
I
Velikonočne praznike so še posebej praznično obeležili
v Centru Interspar, kjer so svoje obiskovalce resnično pre-
senetili. Z uprizoritvijo starih običajev, navad in obuja-
njem kulturne dediščine so pritegnili marsikoga.
V četrtek pred cvetno nedeljo so pred center postavili
kar 10 metrov visoko butaro, za obiskovalce so pripravili
prikaz izdelave velikonočnih butaric iz slovenskih pokra-
jin, folklorna skupina iz Laškega pa je dogajanje popestrila
še s prikazom velikonočnih običajev v pesmi in plesu.
Že čez en teden je Interspar znova zablestel v praznič-
nem dogajanju, ko so pripravili razstavo prazničnih je-
di, ob katerih so se marsikomu pocedile sline. Tokrat so
prikazali, kako se izdelujejo značilni slovenski pirhi
in velikonočni cvetlični aranžmaji. Seveda ob vsem
tem v Centru Interspar niso pozabili na naše najmlaj-
še, ki so z nestrpnostjo pričakovali obisk velikonoč-
nega zajčka. Z njegovo pomočjo so pobarvali res gro-
mozanski pirh.
Št. 17 - 24. april 2003
NASVETI
25
KAJ BI DANES KUHALI
Preprosto^ a domiselno
pj lahko skuhamo za kosilo, če imamo na voljo pol
^ časa? Odločamo se lahko med presenetljivo raznoli-
jiii jedilniki, seveda če uporabljamo tudi konzerve, za-
fznjena živila in polpripravljeno hrano. Krompirjev
fC izboljšamo s prepraženo čebulo in slanino, pa ima
|(oj boljši okus. Za pripravo mesnih obrokov pa upo-
it)imo meso, ki je hitro pečeno: piščančje ali mleto go-
fdino. Nekatere jedi lahko pripravimo že vnaprej, pa
i potem pred obedom le še dokončamo.
Krompiljev
narastek
2a 4 osebe potrebujemo:
lO g krompirja, sol, 1 žli-
]Olja, 500 g mlete govedi-
baziliko, majaron, 100
trnih oliv, 1 strok česna,
papriko, 300 g kisle sme-
jie, 40 g nastrganega si-
1, 2 jajci.
Krompir olupimo, nareže-
0	ga na ne pretanke rezi-
e. V ponvi segrejemo olje
1	popečemo krompir, da
rahlo zarumeni. Najbolje je,
da ga pečemo v več obrokih,
tako ostanejo rezine cele. V
drugi ponvi segrejemo olje
in popečemo mleto meso, da
porjavi. Pečemo ga na majh-
nem plamenu, vmes večkrat
premešamo. Začinimo ga z
baziliko in majaronom, so-
limo in dodamo tudi drob-
no nasekljani česen in na košč-
ke narezano papriko. Pope-
čeno mleto meso damo v na-
maščeno nepregorno poso-
do. Potresemo z olivami (brez
koščic). Kislo smetano zme-
šamo s sirom in jajci, polo-
vico te mešanice prelijemo
čez mleto meso. Na meso na-
ložimo popečeni krompir in
ga malo osolimo. Prelijemo
s preostalo smetano in damo
v pečico. Narastek pečemo
pri 225 stopinjah 25 minut.
Ponudimo z zeleno solato.
Zelenjavna
juha
Za 4 do 6 oseb potrebu-
jemo: 1 čebulo, 1 strok če-
sna, 7 žlic olivnega olja, 1
liter mesne juhe iz kocke,
baziliko, 400 g stročjega fi-
žola, šopek peteršilja, 50 g
ementalca, 800 g belega fi-
žola, 400 g vloženih para-
dižnikov, 50 g tankih rezan-
cev za juho.
V kožici segrejemo žlico
olja, na maščobi prepraži-
mo drobno sesekljano čebu-
lo, da postekleni. Dodamo
sesekljan česen, premešamo
in zalijemo z litrom mesne
juhe. Ko juha zavre, doda-
mo baziliko in stročji fižol.
Na majhnem plamenu ku-
hamo v pokriti posodi 15
minut. V električnem mešal-
niku sesekljamo sir, peter-
šilj in strok česna, vse sku-
paj gladko razmešamo s
preostalim oljem, da dobi-
mo peteršiljevo omako. Od-
cedimo beli fižol in vlože-
ne paradižnike, oboje damo
v juho. Dodamo tudi jajčne
rezance in kuhamo na majh-
nem plamenu še 5 minut. Ju-
ho začinimo po okusu. Ko jo
postavimo na mizo, damo na
vsak krožnik žlico peteršilje-
ve omake. Po želji postreže-
mo k juhi še z nastrganim si-
rom. Juha je dovolj izdatna,
da zadostuje za samostojen
obrok, ponudimo jo s svežim
kruhom, za poobedek pa pri-
pravimo kako nasitljivo moč-
nato jed, na primer palačin-
ke ali rižev narastek.
Popečen
piščanec s
sirom
Za 4 osebe potrebujemo:
500 g belega piščančjega me-
sa (prsni kosi brez kosti), žlico
masla ali margarine, sol, po-
per, 2 jajci, 2 žlici smetane.
4 žlice skute in 100 g nastr-
ganega sira.
Piščančje meso brez ko-
žice narežemo na kocke, po-
pečemo ga na maslu ali mar-
garini, da zarumeni. Prelo-
žimo ga v namaščeno nepre-
gorno posodo. Gladko raz-
mešamo smetano, nastrga-
ni sir, skuto in jajci, doda-
mo tudi žlico sesekljanega
peteršilja. Zmes solimo in
popramo. Naložimo jo na
vrh piščančjega mesa. Piš-
čančje meso popečemo v pe-
čici pri 225 stopinjah, da si-
rova skorjica lepo zarume-
ni. Ponudimo s solato.
Piše: MAJDA KLANŠEK
PRIVOŠČITE SI SKODELICO ZDRAVJA !
čaj je pijača, ki prinaša življenje
Cajevec je grm, katerega lističi dajejo tako eterično opojen napitek, poln zdravja,
poživljajočih in prijetnih učinkov na naše telo. Čaj je za vodo druga najbolj razšiijena
pijača na svetu. Začetek zgodbe o čaju sega vsaj pet tisoč let v našo preteklost, ljudsko
Izročilo pa prinaša precej anekdot in mitov.
Najbolj razšiijena legenda pripoveduje, da je okli leta 2750 pred našim štetjem živel
kitajski cesar Shen Nung, kije po takratnih običajih pil samo prekuhano vodo. Ko so mu
nekega dne na vrtu v senci drevesa prekuhali vodo, je lahna sapica prinesla z bližnjega
^a v vodo nekaj lističev, ki so vodo obarvali zlatorumeno. Cesar Shen Nung je ugotovil,
da je ta napitek odličen in da česa podobnega še ni poskusil. Osvežil ga je, pregnal
itrujenost in zaspanost.
Postopek obiranja čajnih grmov poteka zelo natančno, prav tako tudi nadaljnja
predelava obranih lističev. Najfinejši vršički in nežni lističi pod njimi so sestavina čajev
vrhunske kakovosti. Obrani lističi so nato izpostavljeni toploti, da izgubijo polovico svoje
vlage, sledi svalkanje v večjih posodah, naslednja faza pa odloča o končnih značilnostih
:aja. Če je to sušenje, ohranijo čajni lističi sveže zeleno barvo in obdrže večino naravnih
snovi, njihov preliv pa daje ZELENI ČAJ.
Fermentacija je oksidacijski proces pod vplivom vlage in toplote. Pri tem se izgubijo
grenke snovi, aktivira se kofein, lističi nam dajo močnejšo aromo ter skodelico ČRNEGA
CAJA.
GOLONG oz. RDEČI ČAJ nastane ob delnem fermentiranju čajnih lističev.
Vprašali se boste, zakaj čaj, ko pa je kaVa tako dobra? Poleg že opevanih zdravilnih
učinkov je lahko pitje čaja obred, kratek odmik od delovne vsakdanjosti, priložnost za
klepet, poživitev za telo in navsezadnje skrb za dolgo in zdravo življenje.
Čaj si zasluži veliko mero spoštovanja.
Za uvod v čudovit svet čaja bi bilo tokrat dovolj. V naslednji številki vam bomo
predstavili veliko družino zelenih čajev, njihove zdravilne učinke in načine priprave.
Št. 17 - 24. april 2003
26
Dediščina, ici
izginja
Petkov večer dokumentarcev v Plesnem forumu Celje
Jutri, v petek, ob devetih
zvečer se bodo v dvorani Ple-
snega foruma Celje zavrteli
trije kratki dokumentarni fil-
mi z eno rdečo nitjo: vsi
predstavljajo različne mest-
ne obrti. Filmi so nastali v
produkciji Muzeja novejše
zgodovine Celje in podjetja
Visual production.
Filmi so sicer del sklopa
stalne razstave Muzeja novej-
še zgodovine Celje Živeti v
Celju. »Zdaj bi radi videli, če
bodo dokumentarci stali tu-
di sami zase,« pravi Tanja Ro-
ženbergar Šega, raziskoval-
ka in scenaristka projektov.
»Napravljeni so sicer kot di-
daktično dopolnilo, vendar
so tudi precej populistični,
namenjeni široki množici.«
Naslovi filmov se glasijo Kaj
se skriva pod klobukom?. Škar-
je in platno in Figaro za vse
čase. Prvi opisuje modistov-
sko obrt. Drugi film govori o
krojaški obrti, v njem v glavni
vlogi stranke, ki ji sešijejo no-
vo obleko, nastopa Tone Kre-
gar. Tretji film se posveča fri-
zerjem, v njem o frizerstvu pri-
povedujejo frizerka Tatjana
Frajle Maslo, gledališki frizer
in masker Vinko Tajnšek ter
frizer Kristijan Petek. Prvi in
tretji film je režiral Aleš Še-
ga, drugega pa Bojan Labo-
vič. »V bistvu smo ujeli še zad-
nji vlak za dokumentacijo. Ne-
katere od teh stvari sedaj sploh
ne obstajajo več,« pravi Tanja
Roženbergar Šega. »Tudi no-
ben frizerski salon ni več tipi-
čen. Celje se je drastično spre-
menilo - in to samo v zadnjih
petih letih. S filmi želimo ohra-
niti dediščino obrti na Celj-
skem, ki je bila tu vselej mo-
čan družbeni dejavnik, sedaj
pa izginja zaradi hitrih spre-
memb v načinu življenja.« Sa-
lon poslednje celjske modisti-
nje Mare Premšak, ki so ga
snemali še leta 1997, se je leto
kasneje že zaprl.
Če so prvi film snemali le-
ta 1997, koliko časa potem
porabijo za dokončanje po-
sameznega filma? Režiser
Aleš Šega: »To je skoraj ne-
mogoče oceniti. Nekatere
stvari so se raziskovale in sne-
male prej, z drugačnimi na-
meni, pa so se potem vklo-
pile v ta projekt. Ampak v
povprečju dokončanje ene-
ga filma traja vsaj dve leti.«
Tanja Roženbergar dodaja:
»Celoten ciklus naj bi obse-
gal pet filmov. Nameravamo
»obdelati« še urarstvo in zla-
tarstvo. Upamo, da bomo ce-
loten projekt dokončali nekje
okoli leta 2005.«
Dodaten faktor so seveda
tudi finance. »Projekti so fi-
nančno precej zahtevni - če
želimo ohraniti raven profe-
sionalizma. Čeprav v bistvu z
majhnimi vsotami dosegamo
odlično raven kvalitete,« pravi
Aleš Šega. »Predvsem pa si
želimo, da bi bili filmi med
sabo različni; da se ne bi po-
navljali.« Na koliko različnih
načinov lahko predstaviš zgo-
dovino in osnovne veščine po-
samezne obrti, ne da bi se po-
navljal? Prvi trije filmi ciklu-
sa v tem uspevajo, kar lahko
preverite tudi sami.
Dodatek: Podjetje Visual
production se bo v kratkem
lotilo tudi precej ogromne-
ga projekta z naslovom Flo-
sarji 03. Flosarji bodo doku-
mentarna rekonstrukcija
nekdanjih flosarskih poti, v
filmu pa se bo potovalo od
Ljub nega do Zagreba... po
Savinji. »Voditelj« bo igralec
Bojan Emeršič.
PETER ZUPANC
Bogataši in reveži
Vzameš zgodbo Hani-
fa Kureishija. Vzameš
dva manj znana igralca
in ju prepričaš, da pred
kamerami postaneta za-
res intimna. S tem po-
skrbiš za promocijo fil-
ma. Toda reči, da je In-
timnosti sama prazna
promocija, je čisto pre-
tiravanje. Če drugega ne,
film jemlje snov, ki bi morala biti pravljica za samskega
moškega srednjih let v velikem mestu... vendar se navse-
zadnje izkaže za nočno moro, v kateri se stereotipom glede
spolov slabo piše.
Vsebina: Jay in Claire se ob sredah dobivata v njegovem
stanovanju - samo zaradi seksa. Po tihem dogovoru nič ne
vesta in niti nočeta vedeti drug o drugem. Potem pa Jayu
seks ne zadostuje in dogovor prekrši...
Film je dobil zlatega medveda v Berlinu 2001, Kerry Fox
pa je postala najboljša igralka.
Intimnost (Intimite, Francija / VB / Italija)
Režija: Patrice Chereau
Vloge: Mark Rylance, Kerry Fox
Knjigarna Antika bo v času predvajanja filma Intimnost v
Metropolu prodajala knjige, povezane s filmom, po nižji
ceni. Dodatna nagrada za kupce: vstopnica za kino.
Wim Wenders [Nebo nad Berlinom) je posnel še zadnji
film, ki ga Metropol predstavlja v aprilskem ciklusu Glas-
bene scene. Wenders je od nekdaj navdušen nad glasbo in
moderno tehnologijo, zatorej ni čudno, da se je lotil doku-
mentarca, v katerem obe ljubezni združuje. Buena vista
social klub prihaja v Celje pozno, ko so melodije kubanskih
veteranskih glasbenikov že izven trenda, ampak te melodi-
je trend definitivno presegajo. In seveda: bolje pozno kot
nikoli.
Vsebina: dokumentarec zajema tvorjenje glasbene skupi-
ne Buena vista social club, njihove vaje, snemanje v studiu
in nazadnje prvi koncert v Ameriki.
CIKLUS: GLASBENE SCENE
Buena vista social club (Nemčija / ZDA / VB / Francija
/ Kuba)
Režija: Wim Wenders
Igrajo: Luis Barzaga, Ry Cooder
Reicrut
Piše: PETER ZUPANC .i
»V CIO ne pridete zaradi
seksa, denarja ali slave. Tja
pridete zato, ker verjame-
te,« pove Al Pacino svojim
rekrutom. Toda ne pove
jim, v kaj konkretno naj
verjamejo. (V neopredelji-
vo dobro in zlo: torej v kar-
koli.) Konkretno: naivni
Colin Farrell verjame, da s
tem spoznava očeta, ki je
nekoč delal v CII in kot re-
krut hodi po njegovih sto-
pinjah. Verjame, da prido-
biva informacije. Da ima
občutek, da nekam pripa-
da. Al Pacino si sicer sko-
raj polomi roke, noge in
glas v poskusih,
da bi rekrutom -
in nam - dopove-
dal, da »nikomur
ne smeš zaupati«,
da »nič ni tako,
kot se zdi«, in da
je »vse le test.«
(Temu se reče ustvarjanje
skrivnostne filmske atmos-
fere s tem, da govoriš, da
je atmosfera skrivnostna.)
Toda Colin še vedno verja-
me. Skoraj ga ubijejo v
enem od testov, toda še ved-
no verjame. Potem ga zno-
va vnovačijo in mu preda-
jo službo vohunjenja za
simpatijo - in on še vedno
verjame. Niti šefov padec
- »Ne splača se delati za
CIO!« - ga ne zlomi. Še v
tem vidi herojstvo; še to je
prikazano kot herojstvo. Še
vedno verjame. Največji
približek dvomu je njego-
vo enonočno pitje whiskey-
ja in eden od zadnjih stav-
kov, namenjenih predpo-
stavljenim: »Mislite, da
bom hotel še kdaj skozi to-
le?« Toda konec gledalcem
ne pušča dvoma. Hotel bo.
Trd je kot kamen. Subvep
zivnost tu nima prostora.
Film režiserja Rogerjd
Donaldsona (avtorja Brez
izhoda, ki je obenem ver^
jetno eden najboljših fil-
mov s Kevinom Costner-i
jem) sicer nima posebnih
religioznih, patriotskihl'
političnih ali na^
menov zbujanja
paranoje: vse to
so kamenčki, k
so se pač moral
znajti v mozaiku,^
ker so hoteli na-
rediti triler, poln
preobratov. Včasih takšnf
kamenčki navsezadnje po
stanejo pomembnejši kot
namen ustvarjalcev; tud^
tokrat so zanimivejši. To
da le zato, ker tudi film
kljub nekaterim nastav
kom, kot triler ne funkcio
nira tako, kot bi lahko. Za
četek in konec sta enostav-
no preveč vsiljiva: podobi
na sta knock-outom v ka-
rate borbi. Res pa srednji
del - ko sicer klasično ka-
rizmatični Pacino malce
umolkne - premore pravo
preganjavično atmosfero in
tudi nekaj povsem solid-^
nih pregonov. Novi lepoi
tec Hollywooda, Colin Far-
rell, zaradi filma ne bo nič^
na slabšem, njegova part-
nerica v CII, Bridget Moy-f
nahan, pa tudi ne.
PETER ZUPANC
Št. 17 - 24. april 2003
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
Št. 17 - 24. april 2003
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 17 - 24. april 2003
informacije
29
Št. 17 - 24. april 2003
30
ZA RAZVEDRILO
Št. 17 - 24. april 2003
VODNIK
31
Št. 17 - 24. april 2003
32
ZANIMIVOSTI
NASI MATURANTI
14. marca je imel zaključni ples 4.c EKT
Poslovno-komercialne šole Celje.
Na sliki so (zadnja vrsta od leve proti desni):
Rok Korošec, Boštjan Senegačnik, Sandi Brenk.
Druga vrsta: Adriana Centrih, Kaja Belej, Mirja-
na Kač, Saša Pušnik, Tanja Bekič, Mateja Me-
lanšek. Prva vrsta: Brigita Knez, Anja Kotnik,
Tanja Jovan, Janja Veselinovič, Teja Videč, Kat-
ja Selčan, prof. Nataša Strašek, Janja Špeglič,
Tjaša Sajtl, Anja Sopar, Anja Otorepec, Petra
Klajnšek, Petta Roječ, Lucija Kukovič. Manjka-
jo: Katja Bratovčak, Alma Čatič, Bernarda Kli-
nar, Nataša Mernik.
Maturanti! Pošljite nam fotografije z
maturantskega plesa skupaj z vašimi imeni in
jih bomo na naših straneh!
Zlati gol Marcela Štefančiča ml
Uvodno opozorilo: Glede
na to, da je bil spodaj pod-
pisani eden od organizator-
jev in sodelujočih na prire-
ditvah, ki se jih bomo do-
taknili v tem članku, je ob-
jektivnost poročanja spor-
na, predvsem v delu, kjer
je bila vmes žoga, zato sve-
tujem, da se ta del članka
prebira z rezervo.
Prejšnji četrtek se je v ok-
viru tedna knjige celjski jav-
nosti predstavila dvojica slo-
venskih literarnih avtorjev, ki
je lani pri ŠOU Beletrini iz-
dala svoji zadnji knjigi. Ju-
rij Hudolin in celjski avtor
Dušan Čater sta na Gleda-
liškem trgu prebirala odlom-
ke iz omenjenih knjig, hkra-
ti s tem pa je bil na trgu tudi
knjižni bolšji sejem, ki so ga
družno organizirali Osrednja
knjižnica Celje, knjigarna An-
tika, KUD Paradiž in vodnik
urbane kulture Filter. Bolšji
sejem je pritegnil presenet-
ljivo veliko število ljudi in
ne bi bilo slabo, da lokacija
pred gledališčem postane
stalnica.
Popoldan se je sklop pri-
reditev nadaljeval z nogomet-
nim turnirjem, na katerem
so nastopile ekipe Filmarji,
Beletrina, Celjski novinarji
in združene armade OKC,
Antike, benda MIZ in Filtra.
V pokalnem sistemu je eki-
pa Filmarjev najprej z rezul-
tatom 5:0 celjskim novinar-
jem priskrbela materijo za
nočno moro. V drugi tekmi
so Združene armade preki-
nile tradicijo neuspehov z
ekipo Beletrine, ki jo je to-
krat nemočno razigraval nji-
hov najboljši mož tega dne,
pisatelj Matjaž Pikalo. Re-
zultat 3:1. V tekmi za tretje
mesto se je v novinarski eki-
pi razigral (in razgrel medč-
loveške odnose na igrišču)
Darko Žvižej, ki je povedel
novinarsko ekipo v vodstvo
z 2:0 in pripravil pogoje za
tesno zmago na koncu s 3:2.
Beletrina je torej končala na
nehvaležnem četrtem mestu,
omeniti pa velja, da so neka-
teri igralci tega »pisateljske-
ga« moštva kazali več kot očit-
ne znake neke kronične bo-
lezni, ki ima poleg težav z .
oteženim dihanjem tudi
simptome vrtoglavice in te-
žave z ravnotežjem. Finalna
tekma med Združeno arma-
do in Filmarji se je, v ostrem
tempu in z obeh strani nič
kaj nežnem pristopu do nas-
protnika, končala z neodlo-
čenim rezultatom 0:0, pred-
vsem po zaslugi obramb naj-
boljšega moža na turnirju An-
dreja Volka, sicer šefa pri
KUD Paradižu, ki je ob tej
priložnosti podpisal enod-
nevno pogodbo s Filmarji.
Zmagovalca tekme je odlo-
čil podaljšek, kjer je piko na
i, z zlatim golom, postavil
Marcel Štefančič mL, ki je s
spretnim strelom ukanil dru-
gega najboljšega moža turnir-
ja, Tončka Kregarja, ki do
tega nekoliko nespretnega
posredovanja ni storil ene sa-
me napake, zgodilo se je ce-
lo, da je, sicer nogometno
neizkušen, po prvi odigrani
tekmi že pridobil dovolj iz-
kušenj, ki so zadostovale za
pripravo taktike finalne tek-
me, ob strokovnem sodelo-
vanju Boruta Kramerja, Fil-
trovca od glave do pet.
Dan se je zaključil z literar-
nim večerom v knjigarni An-
tika, kjer se je predstavil pe-
snik, pisatelj in Mladinin pub-
licist Blaž Ogorevc s svojo no-
vo pesniško zbirko. V nič kaj
tekmovalnem duhu se je pri-
stopilo še k zaključni zabavi
in golažu v KUD Paradižu, kjer
so se že pričeli kovati načrti
za prihodnost nogometno-kul-
turniškega sodelovanja. Sode-
lujoči so bili mnenja, da bi bi-
lo smiselno k U-CE navezi pri-
tegniti še Mariborčane in še ko-
ga. Bomo videli.
MOHOR HUDEJ
Foto: TUŽI
Jernej Dimbek iz MI2 je skušal us-
taviti Marcela Štefančiča ml.
Skupinska nogometna slika
Steber obrambe: Andrej in Borut Kramer, na sredi »turška okrepitev«
Mohor Hudej
Popravek
v prispevku »Lepota in bakanalije« v prejšnji števil-
ki NT sem napačno zapisal, da je pojedino ob otvori-
tvi salona Kac vodila ekipa kuharjev Alea group. Bran-
ko Podmenik je bil najeti kuharski mojster, ki je sode-
loval z imenitno ekipo gostinstva Kac. Za neljubo in
nenamerno napako se opravičujem.	BRST
Št. 17 - 24. april 2003