47 3 KRONIKA 1999 izvirno znanstveno delo UDK 656.835.91(497.4)"1918/..." prejeto: 16. 7. 1999 Ljudmila Bezlaj Krevel prof. zgod. in univ. dipl. etn., kustosinja - muzejska svetovalka, vodja oddelka Muzej Pošte in telekomunikacij Tehniški muzej Slovenije, SI-1000 Ljubljana, Parmova 33 Slovenske znamke od razpada Avstro-Ogrske do osamosvojitve Slovenije (ob osemdesetletnici prvih slovenskih znamk) IZVLEČEK 3. januarja 1919 so izšle prve slovenske znamke oziroma prve znamke, ki jih je izdala slovenska poštna uprava. V veljavi so ostale do novembra 1921. K uradnim slovenskim znamkam prištevamo tudi znamke, ki so jih ob osvoboditvi Prekmurja avgusta 1919 pripravili kar posamezni oficirji z odobritvijo svojih komand ali brez nje. Po koncu druge svetovne vojne je slovenska poštna uprava do srede junija pripravila izdaje lastnih znamk. To so bili pre tiski nemških okupacijskih, nemških rednih ter madžarskih rednih znamk in so prve veljavne znamke, ki so imele napis Slovenija. V prometu so bile le do 1. julija 1945, ko so postale v Sloveniji vse do osamosvojitve leta 1991 spet v veljavi samo skupne jugoslovanske znamke. Izjema je ostala še nekaj časa Primorska. SUMMARY SLO VENE STAMPS FROM THE DECLINE OF THE A USTRIA-HUNGARY MONARCHY TO THE INDEPENDENCE OF SLO VENL\ On the of January 1919 the first Slovene stamps were issued, namely they were the first stamps issued by the Slovene post administration. They were valid until November 1921. Official Slovene stamps are also considered those laid by individual officers - with or without authorisation of their commands - for the occasion of liberation of Prekmurje in August 1919. After World War II the Slovene post administration prepared editions of its own stamps. Those stamps were copied prints of the German occupational, regular stamps, and of Hungarian regular stamps and were the first valid stamps to have the title Slovenia on them. They were in circulation only until the 1st of July 1945, when only common Yugoslav stamps became valid in Slovenia. It remained so until Slovenia became independent in 1991. An exception was for a short period Primorska (The Littoral). Ključne besede: poštne znamke, slovenske znamke, pretisk znamk, poštna uprava Prve slovenske znamke Z uvedbo poštne znamke se je zelo poenostavil način obračunavanja poštne takse za prenos pošt- nih pošiljk. Poleg tega je že prva znamka, ki je bila izdana leta 1840 v Veliki Britaniji, imela določeno propagandno in politično vlogo, saj je bila na njej upodobljena kraljica Viktorija. Najbolj očitno pa se politično propagandna vloga teh malih, nazob- čanih listkov z natisnjeno podobo in nominalno vrednostjo, ki se lepijo na poštne pošiljke, uvelja- vlja v prelomnih obdobjih zgodovine posameznih držav ali narodov, ko ne pripravljajo izdaje znamk le državne poštne uprave, temveč tudi vlade v iz- 69 3 KRONIKA 47 LJUDMILA BEZLAJ KREVEL: SLOVENSKE ZNAMKE OD RAZPADA AVSTRO-OGRSKE DO OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE, 69-80 1999 gnanstvu, vojaške uprave, razne odporniške in alternativne skupine ali pa vlade in poštne uprave narodov, ki se šele borijo za samostojnost in vzpo- stavitev lastne uprave.^ Žal se tedaj pogosto po- javljajo tudi špekulantske znamke, ki jih iz želje po čimvečjem dobičku v majhnih nakladah izda- jajo posamezniki ali skupine za prodajo zgolj v filatelistične namene. Slovenci smo svoje prve znamke dobili šele ob koncu drugega desetletja 20. stoletja, ko je bilo treba po propadu avstro-ogrske monarhije in usta- novitvi Države SHS rešiti tudi vprašanje znamk v novi državi.^ Poverjenik za pošto in brzojav na- rodnega sveta - viječa v Zagrebu je bil Cezar Aka- čič, ki je imel svoj urad na zagrebški glavni pošti in je bil obenem tudi član hrvaškega banskega sve- ta.^ Na čelu poverjeništva za promet Narodne vla- de SHS v Ljubljani, v katerega je bila vključena tudi pošta, pa je bil dr. Pavel Pestotnik. Ta je že 4. novembra na seji narodne vlade SHS v Ljubljani sprožil vprašanje znamk. Ker je slovenska vlada menila, da novih znamk sami ne bi mogli tiskati, so sklenili, da se bodo o tem dogovorili z narod- nim svetom-viječem v Zagrebu.'* Toda že naslednji dan je na popoldanski seji dr. Pestotnik predlagal nove rešitve glede poštnih znamk, ki jih je vlada sprejela in sklenila, da naj jih objavijo v prihod- njem uradnem listu.^ Pestotnikovi predlogi med gradivom narodne vlade niso ohranjeni, ker pa tudi niso bili objavljeni v uradnem listu, lahko o njih le ugibamo. Pač pa je dnevnik Slovenec 8. no- vembra 1918 objavil vest, da je narodna vlada SHS v Zagrebu razpisala natečaj za načrte novih pošt- nih znamk. Vlada naj bi želela, da bi bili motivi za te znamke vzeti iz narodnih motivov ali pa naj bi ponazarjali osvoboditev, npr. sužnja, kako trga vezi itd. Načrte naj bi umetniki poslali narodni ^ Namenoma sem citirala razlago besede znamka, kot jo navaja Slovar slovenskega knjižnega jezika, kajti fila- telisti uporabljajo za znamke, o katerih bom pisala, tudi dodatne specialne izraze, kol npr. nalepke, zalepke, vi- njete, eseji ipd. Podrobneje glej v Ljudmila Bezlaj Krevel, Težave, zdra- he in zamere ob izdajah prvih slovenskih znamk, Zbor- nik 50 let Filatelističnega društva Lovro Košir - Škofja Loka, Škofja Loka 1999, 57-74. ^ Hrvatski državni arhiv Zagreb, Narodno viječe SHS, fond 124, škatla 1, 2.7.13., zapisnik seje osrednjega od- bora Narodnega viječa z dne 11. novembra 1918 in do- pisi med hrvaškim banskim svetom in narodnim sve- tom-viječem, ibidem, škatla 2, št. 191. Arhiv Republike Slovenije (ARS), Deželna vlada za Slo- venijo, fond 60, Zapisniki sej, fasc. 1, zapisnik seje na- rodne vlade z dne 4. novembra 1918; Peter Ribnikar, Sejni zapisniki narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Sr- bov v Ljubljani in deželnih vlad za Slovenijo, 1918-1921, I. del, Ljubljana 1998, 70. ^ ARS, Deželna vlada za Slovenijo, fond 60, Zapisniki sej, zapisnik seje narode vlade z dne 5. novembra 1918; Rib- nikar, n.d., 76. vladi V Zagreb.^ Ker je bil 28. oktobra na seji na- rodnega sveta-viječa v Zagrebu sprejet sklep, da bo do dokončne sestave vlade nove države delo- valo predsedstvo narodnega viječa kot vlada,-^ ni povsem jasno, ali gre za razpis natečaja hrvaške vlade za hrvaške znamke ali za razpis narodnega viječa kot vrhovnega organa Države SHS za znamke te nove države. Vsekakor sta poslala svoje predloge za znamke na naslov narodnega sveta - viječa v Zagrebu dva avtorja iz Slovenije. Eden od njiju je bil slikar A. Koželj. Osrednja pisarna na- rodnega viječa je pet njegovih skic za znamke posredovala poverjeništvu za pošto in brzojav SHS v Zagrebu.^ Predsedstvo narodnega sveta-viječa je razprav- ljalo o poštnih znamkah na seji 11. novembra 1918. Tedaj je na vprašanje Ivana Hribarja o skupnih znamkah v novi državi odgovoril C. Akačič in po- vedal, da se je o tem vprašanju že pogovarjal tako z narodnim svetom v Sloveniji kot z organizacijo v Dalmaciji in da je za sedaj je pošta le hrvaško-sla- vonsko-dalmatinska (!) ter da bodo do konca leta 1918 ostale v veljavi stare, prežigosane znamke. Po končani diskusiji je bil sprejet sklep, da bodo mo- rale nove poštne znamke nositi napis "Pošta SHS".^ Že naslednji dan je bil na predlog Akačiča na seji hrvaškega banskega sveta sprejet sklep, da naj bi predsedstvo narodnega sveta-viječa vsaj en- krat tedensko prisostvovalo sejam hrvaške vlade, ker se je menda pogosto dogajalo, da so se v svetu-viječu in v hrvaški vladi sprejemali različni sklepi. To naj bi se dogodilo tudi v primeru pošte, ko je hrvaška vlada sklenila, da se pošta imenuje "Državna pošta Hrvaške, Slavonije in Dalmacije", a jo je narodni svet-viječe preimenoval v "Jugosla- venska pošta".^'^ Narodni svet-viječe je 14. novembra 1918 po razpravi o odnosih med narodnimi vladami in na- rodnim svetom-viječem v Zagrebu sprejel sklep, da ostanejo v pristojnosti narodnega sveta-viječa ^ Dnevne novice - Za umetnike, Slovenec, 08. 11. 1918, št. 258, 5. ' Hrvatski državni arhiv. Narodno Viječe SHS, fond 124, škatla 1, 2.7.8. Ibidem, škatla 6, št. 878. Spis, s katerim so bile odpo- slane skice za znamke slovenskega slikarja A. Koželja poverjeništvu za pošlo in brzojav SHS v Zagrebu ima dalum 13. 11. 1918. Poleg skic za znamke A. Koželja je prispel v pisarno narodnega svela-viječa v Zagrebu iz Slovenije še izredno primitiven predlog s povsem ne- uporabno skico za znamko nove države H. Juretiča, ki pa ga niso posredovali naprej in je ostal v arhivu pi- sarne pod št. 2327. 9 Ibidem, škatla 1, 2.7.13. ^0 Ibidem, škatla 2, št. 191. V odgovoru z dne 16. no- vembra 1918 se narodni svet-viječe vprašanja pošle ni nili dotaknil, odklonil je le zahtevo, da bi prisostvoval sejam hrvaške vlade, ker so bile kompelence narodnega sveta-viječa nalančno določene in so bile povsem ločene od kompetenc hrvaške vlade. 70 3 KRONIKA 1999 LJUDMILA BEZL^ KREVEL: SLOVENSKE ZNAMKE OD RAZPADA AVSTRO-OGRSKE DO OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE, 69-80 samo še železnica, vojska, denar in zunanje za- deve. Pošta tedaj ni bila sprejeta kot skupna za- deva.^ ^ Še isti dan je narodna vlada SHS v Lju- bljani sprejela in nato 21. novembra 1918 tudi razglasila odredbo o prehodni upravi za Kranjsko, Goriško, slovenski del Istre, mesto Trst z okolico ter za Štajersko in Koroško, kolikor sta bili ti deželi del države SHS. V njej so bili z ustanovitvijo Pošt- nega in brzojavnega ravnateljstva za vse slovensko ozemlje v Ljubljani postavljeni tudi temelji sloven- ske poštne uprave.Slovensko poštno in brzojav- no ravnateljstvo je bilo neposredno podrejeno po- verjeništvu za promet narodne vlade v Ljubljani, ki je vodstvo tega zaupalo dr. Janku Debelaku. Kljub taki razdelitvi pristojnosti med narodno vlado in zagrebškim svetom-viječem 14. novembra 1918, je dnevnik Slovenec 17. novembra prinesel novico, da se v Zagrebu snuje generalno ravna- teljstvo za pošto.^"^ Dnevnik Slovenski narod pa je 18. novembra naznanil, da hrvaški listi poročajo o skorajšnjem izidu novih poštnih znamk za Državo SHS. Načrti zanje naj bi bili že gotovi in znamke naj bi že v nekaj dneh pričeli tiskati. Do njihovega izida pa naj bi se uporabljale dosedanje znamke, samo slika naj bi bila pretiskana s črkami SHS.^^ Nekaj dni kasneje je bil objavljen protest, ker ne bo na znamkah nove države tudi oznake v cirilici, saj "srbskim junakom rabi v pismih cirilica".Ven- dar pa so bile 29. novembra 1918 dane v promet le hrvaške priložnostne poštne znamke, izdane v Za- grebu v počastitev 29. oktobra - dneva razglasitve samostojnosti. Izdelane so bile po načrtih umet- nikov R. Sabljaka in R. Valiča, na njih je bil upo- dobljen suženj, ki je zlomil verige, zgoraj v sredini je bil napis Hrvatska, v desnem in levem kotu pa SHS. Na spodnjem delu znamke je bil grb Hr- vaške, Slavonije in Dalmacije. Ibidem, škatla 1, 2.7.14., zapisnik seje osrednjega odbora I narodnega sveta-viječa v Zagrebu z dne 14. novembra j 1918. A. Koželj, katerega skico je dan pred tem narodni svet-viječe posredoval poverjeništvu za pošto in brzojav SHS v Zagrebu, je postal eden izmed avtorjev hrvaških znamk, ki so bile izdane leta 1919. j Naredba celokupne vlade o prehodni upravi na ozem- š lju narodne vlade SHS v Ljubljani, Uradni list narodne ; vlade SHS v Ljubljani (Ul NV SHS), L, št. 1. 13 Ul NV SHS, I., št. 12. Glej še Jurij Perovšek, Oblikovanje i slovenske nacionalne države leta 1918, Prispevki za zgo- dovino delavskega gibanja, 1985, št. 1/2, 49-74; isti, Jugo- slovansko zedinjenje in Slovenci v novembru 1918, Pri- spevki za novejšo zgodovino, 1988, št. 1/2, 46-47. 14 Slovenec, 17. novembra 1918, št. 265, 1. 1^ Slovenski narod, 18. 11. 1918, št. 272, 3. 1° Za cirilico. Slovenski narod, 21.11. 1918, št. 275, 4. ! 1" Slovenski narod, 27. 11. 1918, št. 282, 3. Sicer so na Hr-: vaškem že od 18. novembra do konca decembra 1918 iz- i hajale pomožne izdaje rednih znamk; to so bile z žigom \ "Hrvatska SHS" pretiskane madžarske znamke. Tudi v j Bosni in Hercegovini so od novembra 1918 do no-1 vembra 1919 izhajale pomožne izdaje rednih znamk, in \ sicer z žigom "Država S.H.S. - Bosna in Hercegovina" in ; Vsekakor so obstajale težnje, da bi bUa poštno- telegrafska direkcija v Zagrebu povišana v gene- ralno direkcijo pošt in telegrafov s tendenco, da bi razširila svojo pristojnost še na območje Slovenije, Vojvodine, Dalmacije in Bosne ter da bi upravljala poštno-telegrafski in telefonski promet prek obsto- ječih direkcij v Ljubljani, Temišvaru, Sarajevu in Splitu. Po nekaterih trditvah naj bi narodni svet- viječe že do druge polovice novembra poleg po- verjeništva za pošto in brzojav ustanovil v Za- grebu tudi generalno poštno in brzojavno ravna- teljstvo in hrvaško ravnateljstvo pošte in brzojava ter imenoval vodje teh ustanov. Po združitvi s Srbijo in Črno goro naj bi zaradi centralistično organizirane nove države generalno ravnateljstvo že mesec dni po ustanovitvi prenehalo delovati, vendar je bil njegov direktor Pavle Hadži pre- meščen v Beograd na čelo glavne direkcije kra- ljevine. Tako naj bi bila do 4. junija 1919 v Beo- gradu dva generalna direktorja: Hadži in Mijal- kovič. Vzrok za imenovanje dveh generalnih di- rektorjev naj bi bil v tedanji dualistični koncepciji države v vodstvu poštno-telegrafskega prometa. kasneje s "Kraljestvo S.H.S" pretiskane jubilejne znamke Bosne in Hercegovine iz leta 1910. Primerjaj še kataloge poštnih znamk jugoslovanskih dežel, ki jih je izdajalo podjetje za proizvodnjo in promet poštnih znamk Jugo- marka v Beogradu in so do razpada Jugoslavije 1991 vsebovali pod oznako pokrajinske oz. regionalne izdaje tudi prve hrvaške, slovenske in bosansko-hercegovske znamke, ki so bile izdane po razpadu avstro-ogrske mo- narhije. Nikola Gulan, Pravni status PTT izmedu dva rata (1918- 1941), Ptt arhiv, 13, Beograd 1968, 93 in isti. Sindikalne ptt organizacije u Jugoslaviji, Ptt arhiv, 23, Beograd, 1985, 198 /op. 35/ in 205 /op. 99/ Gulan se pri tem skli- cuje in povzema članek M. Vujadinoviča iz glasila Udruženja PT iz leta 1918 ali 1919. Čeprav ne navaja, kdaj in kje je bil članek izdan, gre najverjetneje za prispevek Milutina Vujadinoviča iz februarja 1919 Nade i zebnje, izdan v glasilu ptt uslužbencev v Državi SHS Pošta, ki je izhajalo v Zagrebu (Pošla, 1919, št. 4, 6-7). Vujadinovič v njem omenja prihod generalnega ravna- telja Hadžija iz Zagreba v Beograd in navaja zagrebško ravnateljstvo kot eno od treh dosedanjih generalnih uprav, ki jih bo treba združiti v eno. Iz prispevka veje predvsem strah pred prevlado Beograda. Med gradivom narodnega sveta-viječa v Zagrebu, narodne vlade v Lju- bljani in med gradivom poštnega in brzojavnega ravnateljestva v Ljubljani doslej nisem našla potrditve te Gulanove trditve. Zal verjetno ni več ohranjen arhiv poverjeništva za pošto in brzojav narodnega sveta-vije- ča kakor tudi zagrebške poštne direkcije iz tega obdob- ja, da bi bila možna primerjava. V resnici sta bila poleg ministra za pošto in telegraf E. Lukiniča 7. decembra 1918 imenovana za glavna direktorja ministrstva P. Hadži in S. Mijalkovič (Poštansko-telegrafski vesnik /Pt vesnik/, 1919, št. 1, 1), toda 4. junija 1919 je bil za gene- ralnega direktorja pošt in telegrafov v ministrstvu imenovan samo P. Hadži, dosedanji generalni direktor pošt in telegrafov Hrvatske in Slavonije /torej ne Države SHS !/ (Pt vesnik, 1919, št. 6, 7). 71 3 KRONIKA LJUDMILA BEZUU KREVEL SLOVENSKE ZNAMKE OD RAZPADA AVSTRO-OGRSKE DO OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE. 69-80 47 1999 Prve frankovne znamke, ki jih je izdala slovenska poštna uprava v vrednosti za 3, 5, 10, 15, 20, 25, 30 in 40 vinarjev. Na njih je osvobojenec, ki ga ob- sevajo v ozadju žarki vzhajajočega sonca v tre- nutku, ko raztrga verige suženjstva. Napis na njih pa je Država SHS in to v latinici in cirilici (Hrani Tehniški muzej Slovenije, oddelek Muzej pošte in telekomunikacij; foto B. Zupančič.) Vendar je ostala pošta nesporno vse do zdru- žitve s Srbijo in Črno goro v kraljevino SHS v pri- stojnosti posameznih narodnih vlad, kakor je bilo to določeno pri razdelitvi pristojnosti med posamez- nimi narodnimi vladami in narodnim svetom-vije- čem 14. novembra 1918. Zmedo so povzročile naj- verjetneje le težnje v hrvaški vladi, da bi ta razširila svoje pristojnosti tudi na druga ozemlja v državi.^^ Ena od znamk ti. "celjske izdaje", ki naj bi izšle kot priložnostne poštne znamke ob prvi obletnici ustanovitve Države SHS, izkupiček pa naj bi šel v sklad za koroški plebiscit, vendar ministrstvo za pošto in telegraf v Beogradu izdaje ni dovolilo. (Hrani Tehniški muzej Slovenije, oddelek Muzej pošte in telekomunikacij; foto D. Habicht.) Kljub velildm oblastnim pristojnostim, ki jih je imela v Državi SHS narodna vlada v Ljubljani, je bilo pri njej ves čas opazili strah in odpor do kakršnihkoli cenlra- lisličnih tendenc Zagreba. Prav pri znamkah bi lahko celo rekli, da je opazna težnja po prvenstvu Ljubljane in na njih ni nili napisa Slovenija. Motivi in napisi na znamkah, ki jih je Ivan Vavpolič pripravil po združitvi s Srbijo in Črno goro pa so, kol bomo videli, zelo pri- merni za znamke skupne države - kraljestva SHS (glej še op. 22). Po ustanovitvi Države SHS so v Sloveniji vse do izida novih znamk uporabljali kar nepretiskane stare avstrijske znamke. Ker je bilo vprašanje znamk zelo pereče, so se brez razpisa natečaja za osnutke novih znamk odločili, da bodo zaupali nji- hovo izdelavo slikarju Ivanu Vavpotiču.^*^ Ta je pozneje zapisal, da je komisija iz množice dosti boljših osnutkov izbrala "baš nesrečno podobico moža, ki je strgal verige - gladek simbolični kič", ki bi mu najraje zatajil očetovstvo.^^ Prav po tem motivu osvobajajočega se sužnja se je tudi za vse ostale Vavpotičeve znamke uveljavil naziv "veri- garji". Motivi na njih so še: žena v srbski narodni noši s tremi sokoli, podoba kralja Petra, mali Mer- kur kot simbol svobodne pošte, okrasni ornament in angel miru s palmovo vejico, ki se dviga iznad ruševin in lobanj.^^ Na načrtih za znamke je bil najprej napis "Jugoslavija", na spremnicah pa "SHS" in "Narodna vlada v Ljubljani", na znamkah je bil namesto Jugoslavije napis "država SHS" v cirilici in latinici, poznejši poskusni tiski so imeli že trivrstični tekst, znamka sama pa je imela napis "kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev", "kralje- vina SHS" ter "kraljevstvo SHS" v latinici in cirilici in to samo v dveh vrstah.^^ Vavpotič je moral pri delu zelo hiteti, saj so bile prve, za frankaturo najpotrebnejše znamke na poštah že 3. januarja 1919, kar pomeni, da so bile že decembra 1918 odposlane iz zaloge vrednot- nic.'^ V Sloveniji tedaj ni bilo niti primernih stro- jev za tiskanje znamk niti za to delo usposobljenih ljudi, poleg tega je v težkih povojnih razmerah primanjkovalo tudi barv in papirja, zato so bile ^ Visoki poštni uradnik, nekaj časa celo direktor direkcije v Ljubljani, Janko Tavzes je lo navedel v spominskem zapisu Zgodovina slovenske pošlne znamke, tipkopis dela je v v Muzeju pošte in telekomunikacij Slovenije. Tipkopis je iz prve polovice peldeselih let, ko je lju- bljanska poštna direkcija zbirala spominsko gradivo o poštni zgodovini za FTT muzej v Beogradu. 21 Ivan Vavpotič, Malo avlokrilike, Julro, 08. 03. 1925, šl. 58,10. O motivih, napisih na znamkah, vrednostih in zapo- redju izhajanja Vavpoličevih znamk, ki jih je poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani izdajalo v lastni upravi, glej Službeni list poštnega in brzojavnega rav- nateljstva v Ljubljani, 1920, št. 18, 87-89; št. 30, 183-184 in št. 46, 275. Primerjaj še Priručnik maraka hrvatskih (jugoslavenskih) zemalja, (urednik Vladimir Fleck), zv. 4 (slovenska izdanja), Zagreb 1945, 45-74. Ibidem; primerjaj še A(nte) G(aber), Po prevratu. Jutro, 15. 02. 1925, št. 46, 10. Gaber je posebej poudaril, da so imele na spremnicah vtisnjene znamke okrog mono- grama SHS napis Narodna vlada v Ljubljani, ki naj bi pričal, kdo jo je naroal. V objavljenih seznamih izdanih znamk (glej op. 22) ljubljansko ravnateljstva tega napisa ne omenja. Gaber pa je ob tej trditvi še pripisal "Naj mi hrvatski filatelisti ne zamerijo te konstatacije!", kar daje slutiti, da so hrvaški filatelisti Vavpotičevega verigarja verjetno povezovali z že navedenim razpisom narodne vlade v Zagrebu (glej op. 5), kar tudi zaradi samega napisa in motiva na znamki niti ni tako čudno. ^ Tavzes n.d. 72 1999 3 KRONIKA LJUDMILA BEZLAJ KREVEL: SLOVENSKE ZNAMKE OD RAZPADA AVSTRO-OGRSKE DO OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE, 69-80 med posameznimi izdajami verigarjev večkrat ra- zlike v barvah, prihajalo je do različnih tipkarskih napak, zlasti pri napisih v cirilici. Tiskali so jih na kar 36 različnih vrstah papirja in v treh tiskarnah ter v dveh tehnikah: v kamenotisku in v knjigo- tisku. Tudi zobčane in prebodeno so bile različno, nekatere so bile celo samo rezane. Kadar je posa- meznih znamk primanjkovalo, je poštno ravna- teljstvo dovolilo rabo portovnih in časopisnih znamk kot nadomestilo za frankovne in obratno. Kot take so bile znamke označene z žigi "FRAN- KO", "P" oz. "PORTO" ali pa kar enostavno pre- pisane s črnim ali barvnim svinčnikom ali črnilom. Dostikrat pa je kar sama raba določala vrsto znamke.^ Če je zmanjkalo znamk nižjih vrednosti, so si pomagali tudi tako, da so po diagonali prepolovili znamke višjih vrednosti. In če je znamk povsem zmanjkalo, so na pošti na kuverto napisali znamenje, da je pismo frankirano v gotovini, ali pritisnili žig "FRANCO", nato so pismo označili še s podpisom uradnika in označbo plačane vsote.^^ Kaže, da se verigarji niso uveljavili le kot znamke Države SHS, temveč so jih uporabljali na ozemlju celotnega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je na Hrvaškem seveda povzročilo negodovanje. Zagrebški list Hrvat je leta 1919 za- pisal: "Slovenija, ki ni pred oktobrom 1918 obsta- jala niti državnopravno niti upravnopravno in ki vsled tega ni mogla imeti nobenih prerogativ, si je v novi ureditvi vkljub Pribičevičevi centralistični politiki zasigurala "samoodločbo" ... Za Slovenijo in v Sloveniji odločujejo danes samo Slovenci. Vkljub svoji ljubezni za državo SHS - Slovenci vendar le ne dovoljujejo, da bi karkoli odločevalo o Ljubljani brez Ljubljane. Tudi v podrobnostih pazijo na to. Kot primer za to je bilo navedeno tudi "Njihove poštne znamke in vrednotnice niso take, kakor določa odredba ministra za pošto in brzojav glede poštnih znamk v Hrvatski, ki so v resnici po svoji zunanjosti znamke države SHS, in morda baš zaradi tega niso v porabi niti v Sloveniji niti v Srbiji".'^'' Na to je glede znamk Slovenski narod pojasnil, da je tako pač zato, ker je napis na slo- venskih znamkah v latinici in cirilici "dočim imajo hrvatske marke samo izrazito hrvatsko obiležje, kakor da bi obstajala samo Hrvatska in kakor da bi na svetu vobče ne bilo kraljevine SHS".^ V resnici so imele vse do tedaj izdane hrvaške znamke še napis Hrvatska in vse bosenske Bosna 2^ Gaber, Po prevratu. Jutro, 15. 02. 1925, št. 46, 10. ^ Podrobneje glej v Priručnik maraka jugoslavenskih ze- malja, zv. 6 in 7 (slovenska izdanja), 3. in 4. del, Zagreb 1947. Citirano po prevodu v Slovenski narod, 14. 12. 1919, št. ,„ 243,2. ^ Ker smo Jugosloveni, zato smo dobri državljani. Slo- venski narod, 14. 12. 1919, št. 243, 2. in Hercegovina.^^ Samo na verigarjih je bil samo naziv države. Kljub temu jih v Beogradu uradno niso sprejeli kot znamke Kraljestva SHS. Šele 1. februarja 1921, torej že po izidu prvih skupnih znamk kraljevine, pa je ministrstvo za pošto in brzojav s posebnim odlokom odredilo, da se mo- rejo pošiljke veljavno frankirati le z znakami, ki so bile izdane za dotični del države. Tako se odtlej na področju beograjskega ravnateljstva pošiljke niso smele frankirati z znamkami, ki jih je izdalo rav- nateljstvo v Ljubljani, in obratno.Ravnateljstvo v Zagrebu je po tem odloku določilo, da se na področju, ki ga pokriva, lahko uporabljajo le lju- bljanske in hrvaške znamke ter januarja 1921 iz- dane prve skupne znamke Kraljevine SHS, ne smejo pa se uporabljati znamke, ki jih je dala v promet beograjska poštna direkcija kakor se tudi slovenske znamke na področju Srbije in Črne gore ne smejo več uporabljati.^^ Verigarji so v prečan- skih krajih ostali v veljavi do novembra 1921, ko so bili vzeti iz prometa.^^ Odtlej so bile vse do okupacije Jugoslavije leta 1941 v Sloveniji v veljavi samo skupne, jugoslovanske znamke.^^ K verigarjem prištevajo filatelisti tudi tako ime- novane plebiscitarne znamke. V dogovoru s slo- vensko vlado in z dovoljenjem ministra za pošto in telegraf jih je izdalo ljubljansko poštno ravna- teljstvo, dobiček pa je bil namenjen za propagando na Koroškem. Tiskali so jih od 17. do 28. sep- tembra 1920, ljubljansko poštno ravnateljstvo pa jih je šele 29. septembra prevzelo iz tiskarne. Od- ločili so se za pretisk že obstoječih časopisnih znamk z risbo dečka, ki lete deli časopise, in to v sivi barvi. Ta Vavpotičeva znamka ni preveč uspela niti po risbi, niti po barvi. Poleg tega pa so se odločili menda za najmanj primeren predlog pretiska, ki ga je pripravil slikar Koželj, kjer je ornamentalno uporabil samo zahtevani tekst KGCA (Koroška glasovna cona A), leto plebiscita - 1920 - in številčno vrednost znamke.^ Taka znam- ka že sama po sebi ni mogla izpolniti svoje propa- gandne vloge in vseh niti niso utegnili prodati pred plebiscitom. Izkupiček od znamk, ki so bile prodane po plebiscitu, je šel v korist fonda za olajšanje socialne bede.^^ Šele kasnejši pretiski bosenskih znamk so imeli le napis "Kraljestvo Srba, Hrvata i Slovenaca" (op. Bezlaj Krevel). Službeni list poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani, 1921, št. 6, 28. 31 Lavoslav Dill, S.H.S., Filatelista, 1925, 162. 32 Raspis br. 342, Pt vesnik, 1921, št. 21, 364. Primerjaj še Tavzes, n.d. 33 Verjetno je na svetu zelo malo znamk, o katerih bi bila literatura tako obsežna, kot je o verigarjih. Glej o tem v Bezlaj Krevel, n.d., 62. 34 Priručnik maraka jugoslavenskih zemalja, zv. 7, del 4, Zagreb 1947, 775-787. 35 Gaber, Naše plebiscitarne znamke. Jutro 21. 11. 1925, št. 271, 8; Tavzes, n.d. 73 3 KRONIKA LJUDMILA BEZLAJ KREVEL: SLOVENSKE ZNAMKE OD RAZPADA AVSTRO-OGRSKE DO OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE, 69-80 1999 Dva primerka slovenskih plebiscitarnih znamk, ki so izšle tik pred plebiscitom na Koroškem leta 1920. (Hrani Tehniški muzej Slovenije, oddelek Muzej pošte in telekomunikacij; foto B. Zupančič.) Prav gotovo je na svetu zelo malo izdaj znamk, o katerih bi bila literatura tako obsežna kot o verigarjih. Najpomembnejši je gotovo že navedeni Priručnik maraka jugoslavenskih zemalja, ki ga je izdajala hrvaška filatelistična zveza v letih 1945 do 1947, in ima na koncu podan tudi seznam vse dotedaj izdane literature. Seveda pa so verigarje proučevali tudi pozneje, zlasti ob vsaki obletnici njihove izdaje.^^ Poleg verigarjev je leta 1919 ljubljansko ravna- teljstvo pripravilo še eno izdajo znamk, ki jo filate- listi imenujejo "celjska izdaja". Znamke celjske iz- daje so avstrijske znamke iz leta 1916/17, na kateri je ročni pretisk v rdeči, modri in črni barvi z uokvirjenim poševnim trivrstičnim napisom: SHS - SLOVENIJA - 29. X. 1918. Na nekaterih je tudi odtisnjena oznaka nove vrednosti. V desnem kotu okvirja je še majhna okrasna spirala v obliki tri- kotnika.^^ Po razpadu avstro-ogrske monarhije si je ve- čina držav, ki so nastale na njenem nekdanjem ozemlju, v začetku pomagala s pretiski avstrijskih ali madžarskih znamk. Slovenci se takoj po raz- padu Avstrije, kot smo videli, niso ogreli za tako rešitev. Kdo bi vedel, kaj je nato leta 1919 bo- trovalo odločitvi, da so se v času, ko so bili ve- rigarji že v prometu, lotili pretiskavanja starih avstrijskih znamk. Pretiske naj bi opravili spomladi leta 1919 v prostorih ekonomata poštnega ravna- teljstva v Ljubljani.^^ Izdajo pa naj bi preprečil minister za pošto in brzojav, ki je bil prav tedaj na obisku v Ljubljani.^^ Težko je reči, ali je slovensko 36 Glej Bezlaj Krevel, n.d. 62. Filatelisti se glede znamk celjske izdaje strinjajo le v ugotovitvi, da niso bile uporabljene v poštnem pro- metu, ker poštno ministrstvo v Beogradu izdaje ni do- volilo oz. jo je prepovedalo. Podrobneje glej o tem v Bezlaj Krevel, n.d,, 64-67. Tavzes, n.d.; primerjaj še Avgust Jug, Handbuch und Spezialkatalog über die Briefmarkenausgabe 1919/20 von Ljubljana (Slowenien), neobjavljen tipkopis v nemščini iz leta 1950 hrani Muzej pošte in telekomunikacij, kasneje (1954)je Jug svoj tipkopis razširil. 3" Tavzes, n.d. Če je ta podatek v njegovem spominskem zapisu ločen, potem je bilo to med 22, in 24. aprilom 1919, ko se je minister Lukinič mudil v Ljubljani (glej poštno ravnateljstvo zgolj iz varčnosti skušalo upo- rabiti še zaloge avstrijskih znamk ali pa so se za pretisk odločili, ker so si obetali velik dobiček od prodaje. Vsekakor je res, da so se tako na Hrvaš- kem kot v Bosni in Hercegovini pretiski zelo dobro prodajali. Večina naj bi jih sploh ne prišla v poštni promet, ker so jih filatelisti takoj razgrabili. Rahel namig, da gre morda za politično izdajo, je mo- goče zaslediti leta 1936 v dnevniku Jutro v rubriki Filatelija: "Po krivici pa bi šteli med sleparske znamke tiste, ki jih sicer ni izdala redna državna pošta, pa so bile pripravljene za kakšno novo vla- do, ki se je borila za oblast, da jo naposled ni dobila. To so razne politične izdaje... Tudi razne prevratne znamke, kakor na primer posebne avs- trijske znamke za Tirolsko, razni pretiski za češko pošto, avstrijske znamke s pretiskom "Slovenija" itd., lahko štejemo v to vrsto."'*'^ Če bi namreč te znamke tedaj izšle, bi bile to prve znamke z napisom SLOVENIJA. Kakor koli že, a s to izdajo pretiskov starih avstrijskih znamk se je strinjala tudi slovenska de- želna vlada. Konec poletja 1919 je ob diskusiji ob tem, kako bi čim uspešneje podpirala propa- gandno delo na Koroškem in dobila sredstva za to propagando, kot prvo sprejela odločitev, "da se zaprosi ministrstvo pošte, da dovoli prodajo znamk za filatelistične namene pod kontrolo ko- misije, ki bi se ustanovila od deželne vlade, po- verjeništva za finance in poštne uprave, katere dobiček bi bil namenjen za Koroško propagando, zlasti naj bi dovolilo, da se komisiji za ta namen prepusti 6.600 serij z žigom Slovenije z dne 29. oktobra 1918."^^ Iz zapisnika seje bi mogli sklepati, da so znamke tedaj že bile prežigosane z navede- nim žigom. Seveda pa je tudi mogoče, da so člani vlade v diskusiji zvedeli, da je v Sloveniji še 6.600 serij starih avstrijskih znamk in so šele nato sprejeli predlog za pretisk z navedenim žigom. V obeh vodilnih dnevnikih, liberalnem in katoliškem, nisem zasledila niti poročila niti komentarja o tej vladni odločitvi. Ne moremo zanikati določene simbolike ideje, da kot propagandne znamke za Koroški plebiscit pretiskajo stare avstrijske znamke z napisom SHS Slovenija in datumom 29. X. 1918. Izšle naj bi kot priložnostne poštne znamke ob prvi obletnici ustanovitve Države SHS, torej 29. oktobra 1919. Izkupiček od njihove prodaja pa naj bi se uporabil za propagando na Koroškem. Ven- dar ministrstvo v Beogradu izdaje ni dovolilo.'*^ Slovenski narod, 23. 04. 1919, št. 25, 6). B.R., O zbiranju znamk. Znamke, ki jih ni v katalogih. Jutro (ponedeljkova izdaja), 23. 11. 1936, št. 47, 4. ARS, Deželna vlada za Slovenijo, fond 60, fasc. 1, Za- pisniki sej, zapisnik seje deželne vlade za Slovenijo z dne 10. septembra 1919. Slovenske jubilejske znamke, Balkan, 1919, 287. Podrob- neje v Bezlaj Krevel, n.d., 67-68. 74 7 1999 3 KRONIKA LJUDMILA BEZLAJ KREVEL: SLOVENSKE ZNAMKE OD RAZPADA AVSTRO-OGRSKE DO OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE, 69-80 Tako so, kot smo videli, izšle znamke, s katerimi naj bi financirali propagando na Koroškem, šele skoraj leto kasneje. V letu 1919 pa sta bili na ozemlju Slovenije izdani še dve znamki, ena v Beltincih in druga v Dobrovniku. Ob osvoboditvi Prekmurja so posa- mezni oficirji po bodisi pisni ali kar ustni odobritvi svojih komand v naglici pripravili zelo primitiven pretisk, kar z ročno štampiljko, madžarskih znamk iz let 1915 do 1918. V Beltincih izdane znamke so bile prežigosane z velikimi, okornimi črkami "SHS", v Dobrovniku pa z trovrstičnim napisom "Preko - murje SHS".^^ Ljubljansko poštno in brzojavno ravnateljstvo je v začetku opozarjalo poštne urade, da so te znamke, ki so se pojavile v prometu v Prekmurju, neveljavne. Poštni nameščenci so bili dolžni natančno izprašati osebe, ki bi prinesle po- šiljke z znamkami, na katerih so čez sliko natis- njene črke "SHS", kje so dobili znamko, o tem se- staviti zapisnik in zadevo naznaniti policiji ali orožništvu, saj ni kaznivo le ponarejanje poštnih znamk temveč tudi njihovo razpečavanje.^ Kasneje se je glede teh znamk slovensko pošt- no ravnateljstvo sicer premislilo in jih je prizna- valo kot polnopravne vrednotnice ali pa jih je vsaj toleriralo. Ker je bilo tedaj za izdajo poštnih znamk potrebno pridobiti dovoljenje ministrstva v Beogradu, je ljubljansko poštno ravnateljstvo to lahko storilo samo z dovoljenjem iz Beograda. Zato so jih tudi vsi po drugi svetovni vojni izdani katalogi znamk uvrščali med uradne izdaje slo- venskih znamk.45 Tako kot ob verigarjih je tudi pri prekmurskih znamkah prihajalo do sporov med slovenskimi in hrvaškimi filatelisti. Hrvaški filatelisti so jih ali uvrščali med hrvaške znamke, ker naj bi jih izdala hrvaška vojska, ko je osvo- bodila Prekmurje, ali pa so jim odrekali uradno veljavo, ker naj bi vojaška uprava ne bila pristojna za izdajanje znamk.^^ Ker je ljubljansko ravnateljstvo v začetku za- vračalo prekmurske znamke kot "potvorjene", si jih slovenski zbiralci niso pravočasno nabavili. Toda zaradi svoje redkosti so kmalu postale silno dra- gocene in nastalo je mnogo falsifikatov. Te je le ^"^ Gaber, Ob šestletnici prekmurskih znamk. Jutro, 23. 08. 1925, št. 195, 8. 44 Uradni list poštnega in brzojavnega ravnateljstva za slo- vensko ozemlje, 1919, št. 22, 128; Slovenski narod, 3. 10. 1919, št. 230, 3. Gaber, Ob šestletnici prekmurskih znamk. Jutro, 23. 08. 1925, št. 195, 8; Tavzes, n.d., Andrej Ivanuša, Poštne znamke na ozemlju Slovenije, Pošta na slovenskih tleh, Maribor 1997, 349; Bezlaj Krevel, n.d., 62-63; primerjaj še kataloge poštnih znamk jugoslovanskih dežel, ki so iz- hajali v Beogradu do osamosvojitve Slovenije, in slo- venske kataloge poštnih znamk. Tako kot o verigarjih je vsa predvojna literatura o prekmurskih znamkah nave- dena v Priručnik maraka jugoslavenskih zemalja, zv. 7, (slovenska izdanja, četvrti dio), Zagreb 1947, 829-838. Gaber, Ob šestletnici prekmurskih znamk... težko ločiti od originalov, saj so bili pretiski tudi na pristnih znamkah zelo slabi.'*^ Slovenske znamke od razpada kraljevine Jugoslavije do osamosvojitve Slovenije Po okupaciji Slovenije leta 1941 so Nemci vpe- ljali redne nemške znamke, Madžari pa redne madžarske znamke. Poleg njih so že v prvem letu okupacije Nemci izdali priložnostne poštne znam- ke z motivi Triglava, Bleda, Ptuja in Maribora, Madžari pa dve priložnostni znamki iz redne serije s pretiskom "DEL V1SSZATER".48 Italijani so v Ljubljanski pokrajini uvedli kar pretiskane jugoslo- vanske znamke, kasneje pa poleg njih tudi redne italijanske znamke.'*^ Po nemški zasedbi Ljubljanske pokrajine so sprva uporabljali kar redne italijanske znamke, pretiskane z napisom "Ljubljanska pokrajina - Pro- vinz Laibach" in kranjskim deželnim grbom.^*^ V zadnjem letu vojne pa so izdali še posebne znam- ke s slovenskimi pokrajinskimi motivi in z napi- som "Provinz Laibach - Ljubljanska pokrajina".^! Kljub temu, da je Demokratična federativna Jugoslavija svoje prve izdala že decembra 1944,^^80 po koncu vojne izšle v Sloveniji pretiskane nemške okupacijske, nemške redne in madžarske redne znamke. V Ljubljani so bile 7. junija 1945 izdane nemške okupacijske znamke za Ljubljansko pokra- jino s pretiskom: Jugoslavija Slovenija Jugoslavija, s peterokrako zvezdo nad Triglavom in datumom 9. 5. 1945. V Mariboru so 15. junija 1945 izšle pre- tiskane redne nemške znamke s Hitlerjevim pro- filom in pretiskom: Slovenija Jugoslavija, s petero- krako zvezdo nad Triglavom in datumom 9. 5. 1945. Z enakim pretiskom so nato 22. junija v Murski Soboti izšle redne madžarske znamke. Vsi katalogi poštnih znamk in vsa dosedanja literatura o teh provizorijih navaja, da je bil pretisk, ki je bil v knjigotisku, narejen v tiskarni ljubljanske poštne 47 Ibidem. Ivanuša, n.d., 350; Miroslav Mršol, Pošta u okupiranoj Sloveniji, tipkopis v Muzeju pošte in telekomunikacij Slovenije. Poštne znamke dobe drugačen pretisk. Jutro, 1941, 28. 04. 1941, 3; Mršol, Pošta u okupiranoj Slovenijji...; isti, Slovenija in Slovenci pod zbiralčevo lupo, Filatelistični zbornik L, Ljubljana 1983, 35 in 49. 5" Mršol, Slovenija in Slovenci pod zbiralčevo lupo..., 49. 51 Mršol, Slovenija in Slovenci pod zbiralčevo lupo..., 29- 30; Ivanuša, n.d., 350. Motivi na teh znamkah so: Križna jama pri Ložu, Cerkniško jezero, viadukt pri Borovnici, okolica Ljubljane, Novo mesto, Ribnica na Dolenjskem, ljubljanski grad, Kočevje, slap pri Borovnici, Kosta- njevica, Turjak, Žužemberk, Krka, Otočec, dolenjska hiša in Tabor. 52 Prve povojne jugoslovanske znamke so bile nemške okupacijske izdaje znamk za Srbijo, ki so jih pretiskali z napisom Demokratična federativna Jugoslavija, prve znamke z Hkom maršala Tita pa so izšle v Beogradu že 21. februarja 1945. 75 3 KRONIKA LJUDMILA BEZLAJ KREVEL: SLOVENSKE ZNAMKE OD RAZPADA AVSTRO-OGRSKE DO OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE, 69-80 7 1999 direkcije. To bi seveda pomenilo, da so iz Maribora in Murske Sobote poslali v Ljubljano na tamkaj- šnjih poštah zatečene zaloge okupatorjevih znamk. Pretisk je v resnici stilno enak, prilagojen je le različnim formatom osnovnih znamk. Seveda pa je možno, da so znamke pretiskali, vendar po na- tančnih navodilih ljubljanske direkcije, v različnih tiskarnah v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti. Avtor osnutkov pretiska pa je bil očitno isti.^^ znamke so bile v prometu le do 1. julija 1945, ko so postale tudi v Sloveniji veljavne spet samo skupne jugoslovanske znamke.^^ Izjema je bila še nekaj časa le Primorska. Pretiski nemšJdh okupacijskih, nemških rednih in rednih madžarskih znamk, ki jih je izdala slo- venska poštna uprava v prvi polovici junija 1945. V prometu so bili do 1. julija 1945. So prve ve- ljavne znamke z napisom Slovenija. (Hrani Teh- niški muzej Slovenije, oddelek Muzej pOšte in telekomunikacij; foto B. Zupančič.) Takoj po osvoboditvi, že v prvi polovici maja 1945, je odsek za zveze pri PNOO za Slovensko Primorje in Trst uporabljal preprosto izdelani znamki za eno in za dve liri, tiskani sta v modri in rdeči barvi na sivkastobelem gumiranem papirju. Na njiju je v krogu narisna rdeča zvezda in v njeni sredini avto, poleg vrednosti v lirah je na njiju še napis Odsek za zveze pri PNOO Trst. Še leta 1946 ju je PNOO uporabljal kot zalepki za svojo službeno oz. za interno pošto in to nalepljeni na zadnji strani ovojnice. V pričakovanju priključitve Trsta k Sloveniji sta bila, prav tako že maja 1945, v Ljubljani pri- pravljena osnutka dveh priložnostnih poštnih znamk z motivom tržaške katedrale sv. Justa in ^•^ Primerjaj Ivanuša, n.d., 351, in Mršol, Slovenija in Slo- venci pod zbiralčevo lupo, 35-36. ^4 Uradni list NVS in SNOS, 04. 07. 1945. Podrobneje glej v M. Gombač, Oddelek za pošto, tele- graf in telefon pri pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru za Slovensko Primorje in Trst, Kronika 1986, št. 3, 191-192; primerjaj še Branko Morenčič, Pošte, poštni promet in znamke v Slovenskem Primorju od leta 1945 do 1954 v Veselko Güstin, Branko Morenčič, Poštna zgodovina in filatelija na Primorskem, Koper 1997, 48. dvojezičnim napisom: Trst / Slovensko primorje / Trieste Litorale Sloveno. Ker do priključitve ni prišlo, znamki seveda nista bili izdani.^^ Oddelek za pošto, telegraf in telefon, ki je bil 4. junija ustanovljen pri odseku za zveze PNOO, je med 5. in 19. junijem izdal nekaj pomožnih znamk, ki so bile namenjene za promet na celot- nem območju Trsta in Slovenskega Primorja.^'' Zanje so uporabili znamke nekdanje RSI (Repub- blica sociale italiana), ki so jih pretiskali z datu- mom 1. 5. 1945, besedilom Trieste Trst, petero- krako zvezdo ter z novimi vrednostmi v lirah, dotedanji italijanski naziv pa so zakrili z debelo črto. Zaradi splošnega pomanjkanja znamk so bile te v uporabi v Trstu in njegovi okolici do porabe vseh zalog, to je nekako do konca julija 1945, torej še po vzpostavitvi zavezniške vojaške uprave v coni A.^^ Tudi v Pulju so, tik pred prihodom anglo-ame- riških sil, za področje Istre pretiskali več italijan- skih rednih, priložnostnih in letalskim znamk s pretiskom: Istra in popravljeno vrednostjo v lirah. Čeprav so se morale ob prihodu zavezniških sil jugoslovanske čete umakniti iz Pulja, so znamke prišle v promet.^^ Po odredbi PNOO pa so v Kopru 1. julija 1945 štirim vrednostim puljskih pre- tiskov pretiskali dotiskane vrednosti s štirimi črti- cami in dotiskali novo vrednost v lirah. Te pretiske so uporabljali predvsem v južnem delu cone B. Za reško provinco so izdali 26. junija 1945 provizorije pretiskanih italijanskih znamk z napisom: Fiume Rijeka, s peterokrako zvezdo nad vzhajajočim soncem in z oznako vrednosti v lirah.^O Po razdelitvi Slovenskega Primorja in Istre na dve coni je zavezniška vojaška uprava v coni A dala najprej v promet kar znamke RSI. V drugi polovici septembra 1945 pa so izšle italijanske znamke s pretiskom AMG-VG (Allied Military Go- vernment - venezia Giulia). V coni B, ki je bila pod upravo jugoslovanske armade (VUJA), so že 15. avgusta začele izhajati prve redne znamke s krajevnimi motivi Slovenskega Primorja in Istre. Zadnje v coni B VUJA izdane znamke so bile 8. februarja 1947 izdane jugoslovanske znamke s črnim pretiskom: Vojna uprava Jugoslovanske armije. Po ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bilo prav tako razdeljeno na dve coni, so v '^^ Güstin, Litoralika, n.d., 32; Mršol, Slovenija in Slovenci pod zbiralčevo lupo..., 33. ^' Anglo-ameriška vojska je 12. junija 1945 prevzela upra- vo v coni A. Fran Juriševič, S pošto skozi preteklost Slovenskega Pri- morja in Istre, Koper 1981, 163; Güstin, n.d., 31, in Mo- renčič, n.d., 49-52. ^" V Puljski provinci so bila tudi slovenska mesta Koper, Piran, Izola in Portorož z okolico. Pod reško provinco so bili tudi slovenski kraji Knežak, Prem, Materija in Kozina. 76 7 1999 3 KRONIKA LJUDMILA BEZLAJ KREVEL; SLOVENSKE ZNAMKE OD RAZPADA AVSTRO-OGRSKE DO OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE, 69-80 coni A STO, ki je bila pod anglo-ameriško vojaško upravo, izhajale znamke s pretiskom AMG-FTT (Allied Military Government - Free Territory of Trieste). V coni B pod jugoslovansko vojaško upravo pa je znamke izdajala okrajna pošta Koper na podlagi odloka poštnega inšpektorata, ki ga je predhodno odobril oddelek za promet in zveze pri VUJA. V začetku so v coni B STO uporabljali kar preostale znamke iz prejšnje cone B VUJA. Za cono B STO je izšlo zelo malo na novo natiskanih znamk, večinoma so bile izdane le jugoslovanke znamke s pretiskom STT VUJNA (vojaška uprava jugoslovanske narodne armije svobodnega tržaške- ga teritorija) oz. STT VUJA. Vse znamke, ki so bile izdane za cono B STO, so bile v veljavi do 31. decembra 1954, torej še dva meseca po priključitvi k Jugoslaviji.^^ Poslej so bile seveda tudi v novo priključenih krajih, tako kot že sicer v Sloveniji, vse do njene osamosvojitve v veljavi samo skupne jugoslovanske znamke. Priložnostna poštna znamka Osamosvojitev Slo- venije, Id jo je slovenska pošta uprava pripravljala v največji tajnosti in je izšla na dan osamosvojitve Slovenije 26. junija 1991. (Hrani Tehniški muzej Slovenije, oddelek Muzej pošte in telekomunikacij; loto D. Habicht.) Slovenska poštna uprava oz. tedanje Sestav- ljeno PTT podjetje Slovenije je pred osamosvo- jitvijo Slovenije v največji tajnosti pripravljalo iz- dajo priložnostne poštne znamke Osamosvojitev Slovenije. Na njej je bil upodobljen vizionarni na- tečajni osnutek zgradbe slovenskega parlamenta arhitekta Jožeta Plečnika iz leta 1947 kot simbola slovenske samobitnosti, na vrhu napis PTT in Slo- venija '91, spodaj pa vrednost, vendar brez oznake vrste valute, ob levi in desni strani sta bila še napisa samostojnost in independence. Znamka je izšla 26. junija 1991, na dan osamosvojitve Slove- nije in je bila takoj po predstavitvi dana v poštni promet. Seveda je zvezna poštna uprava v Beo- gradu nemudoma reagirala in dosegla prepoved 61 Podrobneje o posameznih izdajah znamk v coni B VUJA in v coni B STO glej v Güstin, Morenčič, Poštna , zgodovina in filatelija na Primorskem, 32, 62-70, 91-92, 95-106. njene uporabe. Njeno uporabo tako v notranjem kot mednarodnem prometu so prepovedali tudi mednarodni opazovalci, ki so bili v obdobju mo- ratorija v Sloveniji. Šele po 8. oktobru 1991 se je znamka spet smela uporabljati v poštnem pro- metu. Še o nekaterih neuradnih izdajah slovenskih znamk Zaradi velike možnosti širjenja propagande, ki jo nudi pisemska znamka, so se razširile poleg uradnih pisemskih znamk tudi najrazličnejše na- lepke z agitacijskimi strankarskimi, verskimi in protidržavnimi teksti, ki so jih lepili navadno na zadnjo stran pisma. V Jugoslaviji je bila taka oblika propagande zelo razširjena zlasti v dvajsetih letih tega stoletja.62 Večji porast izdajanja neuradnih nalepk pa je v Sloveniji zaznan ponovno šele po osamosvojitvi. Pač pa je bilo po drugi svetovni vojni pripravljenih nekaj privatnih političnih izdaj slovenskih znamk. Brez dvoma je največ pozor- nosti oblasti v začetku šestdesetih let pritegnila Topliškova izdaja znamk, ki je bila povezana s poskusom oboroženega vdora v Slovenijo, največjo medijsko pozornost pa je vzbudila tri desetletja pozneje privatna izdaja pole znamk Suverenost - Republika Slovenija. Znamki, ki ju je leta 1961 izdala v Nemčiji usta- novljena Organizacija slovenskih protikomunistov za Evropo. (Hrani Muzej organov za notranje za- deve Slovenije; foto B. Zupančič.) Na pobudo Društva slovenskih protikomuni- stičnih borcev,63 ki je imelo sedež v Clevelandu, je bila leta 1958 v Nemčiji ustanovljena Organizacija slovenskih protikomunistov za Evropo. V Nemčiji je bil njen zastopnik J. Toplišek, sicer pa je imela organizacija zastopnike tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Ta emigrantska organizacija je v začetku šestdesetih let načrtovala, v povezavi s somišljeniki v Sloveniji, obsežno diverzantsko ak- cijo z vdorom oborožene skupine pod vodstvom 62 Protidržavne vinjete na poštnih pošiljkah. Službeni list poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani, 1921, št. 56, 312. °3 Društvo se je kasneje preimenovalo v Zvezo slovenskih protikomunističnih borcev. 77 3 KRONIKA LJUDMILA BEZLAJ KREVEL SLOVENSKE ZNAMKE OD RAZPADA AVSTRO-OGRSKE DO OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE, 69-80 47 1999 Topliška v Slovenijo. Toda poskus vdora poleti 1963 ni uspel, Toplišek je bil ujet že ob prehodu meje pri Jesenicah. Poleg orožja, streliva in drugega vojaškega materiala so našli pri njem med različnim propagandnim gradivom tudi znamke. Osnutke zanje je izdelal po predlogu dr. J. Zdešarja kar J. Toplišek sam, tiskali pa so jih leta 1961 v tiskarni Mohorjeve družbe v Celovcu, in sicer v rdeči in zeleni barvi.^4 znamkah v rdeči barvi je zem- ljevid Slovenije, zmaj in meč, ki prebada rdečo zvezdo. V gornjem levem kotu znamke je še grb, v katerem je polmesec in tri zvezde ter v spodnjem desnem kotu oznaka vrednosti. Znotraj zemljevida je napis Boj komunizmu!, ob levem robu znamke napis pošta in na vrhu napis Slovenija. Znamka je bila natisnjena v 6.000 izvodih. Druga znamka, ki je bila natisnjena v zeleni barvi v 4.000 izvodih, je ponazarjala povezovanje Slovenije z Evropo. Na njej je 20 golobov, zadnji - dvajseti naj bi pred- stavljal samostojno Slovenijo v evropski skupnosti. Na desnem robu je napis Evropa in oznaka vrednosti, spodaj pa Slovenija.^5 Ena iz pole pisemskih znamk Suverenost - Re- publika Slovenija, ki jih je konec novembra 1990 izdal zasebnik Z. Jelinčič. (Hrani Tehniški muzej Slovenije, Muzej pošte in telekomunikacij; loto B. Zupančič.) V času priprav na osamosvojitev Slovenije je konec novembra 1990 zasebnik Z. Jelinčič iz Lju- bljane, tedaj poznan Slovencem predvsem po svo- jih pripravkih iz zelišč, izdal 1.500 znamk Repub- like Slovenije.Tiskali so jih v Italiji, v polah po 52 znamk in z dvema dodatnima znamkama z napisom Suverenost in brez oznake vrednosti. Vrednost osmih različnih znamk s tipično sloven- ^4 Leto pred tem je Toplišek izdal v 400 izvodih tudi Spo- minski blok evropskih znamk - 1960-OSP (OSP je orga- nizacija slovenskih protikomunistov) s protikomuni- stičnimi parolami. Znamke in ostali propagandni material hrani delno Ar- hiv muzeja organov za notranje zadeve, sicer pa je večji del znamk priložen k dokumentaciji o zaslišanju, ki je v arhivu Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Pozneje je postal prvak Slovenske nacionalne stranke in poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. sko tematiko pa je bila izražena v neobstoječi va- luti kot so vinarji in lipe. Motivi na znamkah so bili: kranjski deželni grb, čebela s panjem, ka- rantanski panter, knežji kamen, lipov list, karan- tanski klobuk na ščitu, vojvodski stol, Kozlerjev zemljevid iz leta 1864 in na njem zemljevid Slo- venije iz leta 1990. Slovenija tedaj še ni imela samostojne poštne uprave, znamke v Jugoslaviji pa je lahko izdajala le Jugomarka v Beogradu. Zato seveda teh privat- nih znamk pošta v Sloveniji nikakor ni mogla sprejeti kot zakonite vrednotnice. Vendar naj bi v prevratnih dneh pred plebiscitom za samostojno Slovenijo na nekaterih poštah poštni uslužbenci bodisi zaradi nepazljivosti ali iz domoljubnega navdušenja s temi neuradnimi znamkami franki- rane poštne pošiljke žigosali in jih tudi dostavljali naslovnikom. Seveda je pojav teh znamk v letu pred razpadom Jugoslavije kar precej razburkal slovensko javnost in predvsem filateliste.^'^ VIRI IN LITERATURA 1. Arhiv Republike Slovenije, Deželna vlada za Slo- venijo, fond 60. 2. Arhiv Republike Slovenije, Poštna direkcija v Ljubljani, fond 1167 in 1168. 3. Arhiv Slovenske obveščevalno - varnostne agen- cija, zadeva: Organizacija slovenskih antikomu- nistov. 4. Arhiv muzeja organov za notranje zadeve, za- deva: Toplišek - znamke. 5. Hrvatski državni arhiv Zagreb, Narodno viječe SHS, fond 124. 6. Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani, leto 1918 in 1919. 7. Uradni list poštnega in brzojavnega ravnatelj- stva za slovensko ozemlje, leto 1919. 8. Službeni list poštnega in brzojavnega ravnatelj- stva v Ljubljani, leto 1920 in 1921. 9. Poštansko telegrafski vesnik, Beograd, leto 1919, 1920 in 1921. 10. Uradni list NVS in SNOS, leto 1945. 11. Pošta, Glasilo poštanskih, brzojavnih i telefon- skih namještenika u državi SHS, Zagreb, leto 1919. 12. Balkan, Zagreb, leto 1919. 13. Slovenec, Ljubljana, leto 1918. 14. Slovenski narod, Ljubljana, leto 1918 in 1919. 15. Jutro, Ljubljana, leto 1925, 1935, 1936 in 1941. ^"^ Primerjaj poročila o njih v Dnevnik, 23. 11. 1990, 24. 11. 1990; 28. 11. 1990 in Mladina 03. 01. 1991; Gorazd Suha- dolnik. Prve suverene slovenske znamke, Mladina, 11. 12. 1990; Renata Ažman, Slovenec sem, Jana, 12. 12. 1990; Janko Stampfl, Slovenske "skavtske znamke", Adut, 03. 01. 1991, 10-11. 78 7 3 KRONIKA 1999 LJUDMILO, BEZLAJ KREVEL SLOVENSKE ZNAMKE OD RAZPADA AVSTRO-OGRSKE DO OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE, 69-80 16. Dnevnik, Ljubljana, 23. 11. 1990, 24. 11. 1990 in 28. 11. 1990. 17. Mladina, Ljubljana, 11. 12. 1990 in 03. 01. 1991. 18. Jana, Ljubljana, 12. 12. 1990. 19. Adut, 03.01. 1990. 20. Katalog poštanskih maraka jugoslovenskih zemalja, Beograd (izdaje do leta 1990). 21. Katalogi slovenskih poštnih znamk, (izdaje od 1992 dol998). 22. Priručnik maraka hrvatskih (zv. 4). oz. jugo- slavenskih (zv. 5-7) zemalja, slovenska izdanja, 1- 4, (uredil V. Fleck), Zagreb 1945-1947. 23. D. Novak, Priručnik maraka jugoslovenskih ze- malja, zv. 9, del II., Zagreb 1951. 24. B. Balkovec, Prva slovenska vlada, 1918-1921, Ljubljana 1992. 25. L. Bezlaj Krevel, Težave, zdrahe in zamere ob izdajah prvih slovenskih znamk. Zbornik 50 let filatelističnega društa Lovrenc Košir, Škofja Loka 1999, 57-74. 26. L. Dill, S.H.S., Filatelista, Zagreb 1925, 153-163. 27. M. Gombač, Oddelek za pošto, telegraf in te- lefon pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru za Slovensko Primorje in Trst, Kronika, 1986, št. 3, 191-192. 28. N. Gulan, Pravni status PTT izmedu dva rata (1918-1941), Ptt arhiv 13, Beograd 1968, 37-103. 29. N. Gulan, Sindikalne ptt organizacije u Jugo- slaviji, Ptt arhiv 23, Beograd 1985, 5-233. 30. V. Güstin, B. Morenčič, Poštna zgodovina in filatelija na Primorskem, Koper 1997. 31. A. Ivanuša, Poštne znamke na ozemlju Slo- venije, Pošta na slovenskih tleh, Maribor 1997, 342-363. 32. A. Jug, Handbuch und Spezialkatalog über die Briefmarkenausgabe 1919/20 von Ljubljana, tip- kopis V Tehniškem muzeju Slovenije, oddelek Muzej pošte in telekomunikacij. 33. F. Kunej, Pretisk "SHS Slovenija 29. X. 1918", Nova filatelija, Ljubljana 1954, št. 8, 248-249. 34. F. Kunej, Slovenija SHS iz listopada 1918, Fila- telija, Zagreb 1967, št. 7/8, 137. 35. F. Juriševič, S pošto skozi preteklost Sloven- skega Primorja in Istre, Koper 1981. 36. M. Mršol, Slovenija in Slovenci pod zbiralčevo lupo, Filatelistični zbornik I, Ljubljana 1983, 23- 55. 37. M. Mršol, Pošta u okupiranoj Sloveniji, tipkopis v Tehniškem muzeju Slovenije, oddelek Muzej pošte in telekomunikacij. 38. J. Perovšek, Oblikovanje slovenske nacionalne države leta 1918, Prispevki za zgodovino delav- skega gibanja, Ljubljana 1985, št. 1-2, 49-75. 39. J. Perovšek, Jugoslovansko zedinjenje in Slo- venci v novembru 1918, Prispevki za novejšo zgodovino, Ljubljana 1988, št. 1-2, 41-61. 40. Z. Skok, Ob 75. obletnici izdaj poštnih znamk. Filatelistični zbornik VI, Ljubljana 1994, 12-48. 41. J. Tavzes, Zgodovina slovenske poštne znamke, tipkopis v Tehniškem rrruzeju Slovenije, oddelek Muzej pošte in telekomunikacij. 42. M. Vardjan, Celjska izdaja - predhodnica veri- garjev?, Filatelistični zbornik IV, Ljubljana 1987, 51-56. 43. M. Vardjan, Kaj verigarji povedo današnjemu filatelistu?, Filatelistični zbornik VI, Ljubljana 1994, 49-68. 44. M. Zečevič, Na zgodovinski prelomruci, Mari- bor 1986. ZUSAMMENFASSUNG Die slowenischen Briefmarken vom Zerfall Österreich-Ungarns bis zur Unabhängigkeit Sloweniens Nach der Kompetenzentrennung zwischen den einzelnen Nationalregierungen und dem Zagreber Nationalrat am 14. November 1918, nach welcher die Post im Staate der Slowenen, Kroaten und Serben (im weiteren: SHS-Staat) nicht mehr im Kompetenzbereich des gemeinsamen Staates lag, erließ die SHS-Nationalregierung in Ljubljana noch am selben Tag eine Verordnung über die Übergangsverwaltung. In dieser wurden auch die Grundlagen der slowenischen Postverwaltung gelegt. Die Post- und Telegraphendirektion für das slowenische Gebiet in Ljubljana, die dem Ressort- beauftragten für Verkehrswesen bei der slowe- nischen Nationalregierung unterstellt war, gab am 3. Januar 1919 die ersten Briefmarken mit dem Motiv eines seine Ketten sprengenden Sklaven heraus. Die Zeichnung stammt vom Maler Ivan Vavpotič, und nach diesem ersten Motiv wurden auch die anderen Briefmarken von Vavpotič "ve- rigarji" (Kettensprenger) genannt. Dazu gehörten auch die Briefmarken mit dem Motiv einer Frau in serbischer Nationaltracht mit drei Falken, mit dem Bild König Peters, mit dem Bild des Merkur - als Symbol der freien Post, mit Ornament und Friedensengel mit Palmenzweig, der aus einem Trümmer- und Schädelfeld emporsteigt. Die Brief- marken trugen zunächst die Aufschrift "Država SHS" (SHS-Staat) in lateinischer und kyrillischer 79 3 KRONIKA 7 LJUDMILA BEZLAJ KREVEL SLOVENSKE ZNAMKE OD RAZPADA AVSTRO-OGRSKE DO OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE, 69-80 1999 Schrift, die später erschienenen Briefmarken waren mit der Aufschrift "Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev" (Königreich der Serben, Kroaten und Slowenen) und "Kraljestvo SHS" (Königreich SHS), ebenso in lateinischer und kyrillischer Schrift, ver- sehen. Auf diesen Briefmarken fehlte die Aufschrift 'Slovenija', so wie etwa 'Hrvatska' auf den kro- atischen oder 'Bosna i Hercegovina' auf den bosnischen Briefmarken. Die "verigarji" setzten sich nicht nur auf dem Territorium des ursprünglichen SHS-Staates durch, sondern auch im Briefverkehr auf dem gesamten Territorium des späteren Königreichs SHS, bis ihre Verwendung am ersten Februar 1921 in den Ge- bieten Serbiens und Montenegro untersagt wurde. Bis zur Mitte November 1921, wo sie endgültig aus dem Briefverkehr gezogen wurden, hatten sie nur in den Gebieten nördlich von Save und Donau Geltung. Von diesem Datum an bis zur Besetzung Sloweniens im Jahre 1941 wurden nur noch die gemeinsamen jugoslawischen Briefmarken benutzt. Die slowenische Postdirektion bereitete im Jahre 1919 auch eine Sonderbriefmarkenserie vor, die arJäßlich des ersten Jahrestags des SHS-Staates am 29. Oktober 1919 herausgegeben werden sollte. Der Verkaufserlös sollte der Propagandaarbeit in Kärnten verwendet werden. Zu diesem Zweck wurden alte österreichische Briefmarken aus den Jahren 1916/17 in Handarbeit überdruckt. Der Überdruck in roter, blauer und schwarzer Farbe trug schräg, dreizeUig und in einem Rahmen, die Aufschrift SHS - SLOVENIJA - 19.X.1918. Doch die Herausgabe wurde vom Ministerium in Belgrad nicht genehmigt. Die Briefmarken, mit denen die Propaganda in Kärnten finanziert werden sollte, erschienen kurz vor der Volksabstimmung. Dazu verwendete man die bereits bestehenden Zeitungs- stempelmarken Vavpotičs, die mit ornamental dar- gestellten Buchstaben KGCA (Koroška glasovna cona A/ Kärntner Abstimmungsgebiet A) über- druckt wurden. Die ersten Briefmarken mit der Aufschrift 'Slovenija' kamen erst in der ersten Junihälfte 1945 in den slowenischen Briefverkehr. Dabei handelte es sich um überdruckte deutsche Dauermarken, deutsche Besatzungsbriefmarken und ungarische Dauermarken. Sie blieben nur bis zum 1. Juli 1945 im Umlauf, als wieder gesamtjugoslawische Brief- marken eingeführt wurden (eine Ausnahme bildete bis zu seiner Wiedervereinigung mit Slowenien das Küstenland). Sie hatten Gültigkeit bis zu Slo- weniens Unabhängigkeit 1991. Da auch die Briefmarke viele Propaganda- möglichkeiten bietet, tauchten neben den offiziellen Briefmarken auch verschiedene Aufkleber mit agi- tatorischen parteilichen, religiösen und staats- feindlichen Aufschriften. Eine deutliche Zunahme von solchen Aufklebern ist in den ersten Jahren nach der Vereinigung mit dem Königreich SHS zu verzeichnen, dann nach dem Zweiten Weltkrieg, vor allem in Emigrantenkreisen, und in den Jahren nach der Unabhängigkeitserklärung Sloweniens. 80