Glasnik S.C.D. 42/4 2002, stran 17
OBZORJA STROKE
S.E.D.
Strokovni članek / 1.04
Boža Grafenauer Bratož
živi šah v framu
Avtorica se v prispevku ukvarja z Živim šahom v hramu pri Mariboru. Šahovsko društvo tram je najstarejše in nekdaj najbolj dejavno v kraju. Leta ¡952je s pomočjo vseh svojih članov p nič uprizorilo živi šah, v katerem kot figure nastopajo ljudje in živali. Živi šah naj hi nastal v Španiji v 15. stoletju, idejo pa so v Framu povzeli po naključno prebranem članku. Po premieri so tovrstni šah ponovili še osemkrat.
Šahovsko društvo Frani
Šahovsko društvo Fram je najstarejše društvo v kraju. V Framu so začeli šahiraii že leta 1928. ko so šahovsko igro tja prinesli dijaki, ki so obiskovali srednje šole v Mariboru.' Tako je poslal šah v vasi ena najbolj razširjenih in priljubljenih iger ter posebno mesto na kuIturno-šporinem področju.
Leta 1932 je bilo v Framu že to!iko šahi-stov, da je nuslala potreba po njihovem bolj organiziranem delovanju. V gostilni Planine s° Priredili sestanek vseh ljubiteljev šaha in ustanovili šahovski krožek. Leta 1935 Se je ta preselili v Turnerjevo gostilno. Last-n,k jim je dal na voljo sobo in nad vhodna vrata postavil napis »Šahovska soba«. Istega leta so v Framu ustanovili šahovsko društvo. Člani so začeli tekmovati z društvi iz Maribora in okolice: s Slavijo s ^obrežja, z Železničarjem in Triglavom iz Maribora, z Rušami. Racami, Slovensko Ostrico, Hočami in drugimi. Na med-društvenih tekmovanjih so šahisti dožive-1 veliko uspehov, srečanja pa so se po Mnenju Zdravka Grafenauerja vedno kon-a v Prijetnem razpoloženju in zgodnjih jutranjih urah. Šahovski turnirji so se zmeraJ sklenili l veselico, ki je bila edini finančni vir društva.
^cetkom druge svetovne vojne se je ša-»ivsko dogajanje v Framu nekoliko ustavi-
Uela kraljica in kralj se pripravljata na prihod na šahovnico, 12. avgusta 1962. foro: Arhiv Šahovskega društva Frani
lo.! Društveno življenje je spel zaživelo po letu 1946. Leta 1951 je imelo Šahovsko društvo Frani 49 članov. Takrat so začeli voditi tudi šahovski arhiv in igrali drugače - poglobljeno in študijsko,' nekateri člani so pridobili naziv šahovski mojster. Velik poudarek so dajali podmladku in na osnovni šoli vodili šahovske krožke. Ker pa so žeicli to igro še bolj popularizirati, so se odločili, da bodo organizirali živi šah.
Podatke o 5ahu v Framu sem črpala večinoma ¡7 interne kronike Šahovskega društva Tram in knjižice Framski šah 1932-1977. ki jo je leta 1977 izdal uredniški odbor šahovskega društva, v katerem so bili Albin Hojnik, Milan Kocman in Zdrav ko Grafenauer. V veliko pomoč so mi bili tudi informatorji in trije posneti filmi o poteku živega šaha v Framu. O ljubezni do šaha v kraju tudi v tem času pričajo pripovedi. Jože Koren, ustanovni član društva, je pripovedoval, kako si je leta 1943
OBZORJA
O igran ju živega šaha skozi zgodovino
Poznamo dve vrsti takšnih prireditev: na enih se igrajo že znane partije.1 na drugih pa nove. Živi šah ponavadi poteka na odprtem prostoru, pa tudi v dvorani ali gledališču, Nastopajoči so amaterji aii izurjeni gledališki igralci. Priprave za takšno prireditev so zelo zahtevne. Pri živem šahu se navadno uprizori kakšna lepa in atraktivna partija,5 ki jo odigrata znana igralca. Oblačila nastopajočih so lahko različna, odvisna od lega. kaj želijo organizatorji prikazati. lahko so na primer značilna za kakšno zgodovinsko obdobje. Po H. Golombeku »se domneva, da je bila prva prireditev šaha z živimi igralci odigrana leta 1408 v Grenadi v Španiji, na željo sultana Mu ha meda, ki so mu kasneje sledili še mnogi kralji in princi. Don Ivan Avstrijski in IVeimar-ski vojvoda sta t1 eni od svojih dvoran položila bel in črn marmor v šahovnico in na njem prirejala igre živega šaha.« (1077, 315) Leta 1895 je bila v Pragi velika šahovska predstava z živimi figurami. Šahovnica je bila dolga in široka 200 metrov, razdeljena na 64 polj. Sodelovalo naj bi 256 ljudi, kar je bil za tiste čase pravi spektakel. Igro je vodil znani šahovski problematik M. Do-brusky, predstavljala pa je zmago češkega kralja Podebrade nad madžarskim kraljem Corveniusom.
STROKE
Se večji spektakel naj bi bila, kot navajajo viri, partija živega šaha na stadionu v Moskvi leta 1934, kjer je takratni ruski šampion Botvintlik igral proti moskovskemu šampio-nu Rjuminomu. Figure so predstavljale različne športnike: kralje na primer dvigalci uteži, kraljice so bile teniške igralke, lovci kolesarji in tako naprej. Leta 1962 je bil podoben spektakel v moskovski Športni palači, le da so figure predstavljali baletni plesalci. (Golombek 1977, 316) Pozneje ju je zanimivo posnemal škotski šahovski mednarodni mojster in inženir gradbeništva W, E. Fairhurst. Na mostu čez reko Tay, katerega konstruktor je bil, je dal položiti 64 belih in črnih plošč. Leta 1966. v času mednarodnega šahovskega turnirja v Dundeeju, sta na mostu odigrala partijo šaha dva člana parlamenta, »Najbolj poznane tovrstne prireditve so se prirejale v Marostici, majhnem italijanskem mestu blizu Vicenze. V spomin na partijo, ki sta jo pa legendi igrala Rinaldo de Angara no in Vieri de. Vallonar za roko gospodične Lionare, se od leta 1945 igra na velikem trgu CasteUa da Basso « (Golombek 1977, 317) Znani so tudi podatki o prireditvah v Moskvi, Los Angelesu, Winchestru ... V nekdanji Jugoslaviji so bile večkrat odigrane partije, v katerih so v vlogi šahovskih figur nastopili pravi konjeniki, pešci, dame iu kralji v kostumih. Poseben rekord je bil dosežen v sedemdesetih letih, ko sla na stadionu JLA v Beogradu igralca Mija Alcksič
Glasnik S.H.D. 42/4 2002. stran IS
in Miodrag Petrovič - Čkalja pred 60.000 gledalci odigrala partijo z živimi figurami, V Sloveniji so živi šah organizirali v Žalcu leta 1952 za kinodvorano. po vojni pa v Mariboru na rotovškem trgu. Konec štiridesetih let so živi šah organizirali tudi v mestnem parku v Slovenski Bistrici.
Živi šah v Framu
Kot že rečeno, so šahisti v Framu ugotovili, da so zgolj šahovska igra in Lekmovanja premaio, da bi z njimi povečali zanimanje krajanov za šah. Jožeta Korena, zagnanega in zdaj že pokojnega šahista, je zelo pritegnil članek o partiji šaha z živimi figurami. ki ga je naključno prebral v nekem časopisu.7 Zamisel je predstavil kolegu, prav tako šahistu, Stanku Pečovniku, Sklenila sta. da bi bila takšna prireditev izredno zanimiva že za samo družabno dogajanje v Framu. Ne da bi se poskušala predhodno kakorkoli podrobno seznanili s poLekom živega šaha, z literaturo o njem in podatki o poteku, sla se začela resno in samostojno pripravljali na prvo framsko igro šaha z živimi figurami. Najprej so v društvu izbrali odrasle člane in jim določili vloge,® za kmete pa so povabili k sodelovanju učence Osnovne šole Frani. Srednjeveška oblačila so si sposodili v SNG" Maribor. Konje, dva bela in dva črna. so jim posodili kmetje111 iz Frama. Sami so izdelali dve trdnjavi, sulice za lovce ter vile in sekire za kmete. Zaradi
i.D.
x
Partija živega šaha, odigrana 12, avgusta 1962, ob 30-lemici Šahovskega društva Fram, loto: Arhiv Šahovskega društva /'ram.
Glasnik S.C.D. 42/4 2002, stran 19
OBZORJA STROKE	S.E.D.
Bela vojska prihaja na šahovnico. 6. avgusta 1967. Foto: Arhiv Šahovskega društva Fram.
lažje izvedbe so izbrali primemo, lahko sle-dljivo in še vedno zanimivo šahovsko partijo. poteze pa redno vadili. Ob 20-letnici šahovskega društva, 3. avgusta 1952. so s pomočjo vseh članov po mnenju Zdravka Grafe nauerja dokaj uspešno izpeljali prvo igro živega šaha. Ogledalo si jo je približno 800 gledalccv. Partijo z živimi figurami sta odigrala11 šahisla Leon Guzelj in Adi Ketiš. Šahovnico so postavili pred Kulturnim domom v Framu. Pri prvih prireditvah je bila narejena iz »važ«,1-bela polja pa so posuli z žago vino. Vsako je merilo dva krat dva metra. Pozneje so uporabili črno in belo barvo, ker je bilo igrišče že asfaltirano. Ob spremljavi fanfar sla na polja prikorakali šahovski vojski, vsaka s svoje strani Frama. Vse partije v Framu so bile izpeljane podobno kol prva. Pozneje so vhod na bojišče - prireditveni prostor - označili z velikima šahovskima trdnjavama. na vrhu pa so fanfaristi oznanjali prihod obeh vojsk in začetek boja. Tudi orožje kmelov so spreminjali: sekire, Palice ali vile. Trdnjave so izdelovali iz lesenega ogrodja, ki so ga oblepili s papirjem in primerno poslikali. Igralec v trdnjavi je imel pregled nad bojiščem skozi majhno lino. Za odstranjevanje v potezah premaganih figur so skrbeli tako imenovani dvorni norci, ki so s svojimi norčijami po Pričevanju takrat navzočih do solz nasmejali zbrano množico. »Pralež«, ki je skrbel odnašanje premaganih figur, je uporabljal različne pripomočke: preprosta nosi-'a, samotežne vozove in podobno. Na vsaki strani šahovnicc sla bila velika stolPa. s katerih sla bilko vodila znana šahi-sta. Igra je bila vedno vnaprej dogovorjena. Izbirali so takšne, pri katerih je bilo čim več padlih figur in posledično veliko smeha zaradi njihovega odnašanja. Zma-Eala je bela vojska in črni kralj se je predal •ako. da je snel krono, jo predal zmagovalcu in oh žalni koračnici s preostalo vojsko odšel z bojišča.
živemu šahu je praviloma sledila zabava s Plesom in srečelovom. Vsak član šahovskega društva je moral prispevati vsaj eno darilo kot dobitek, za prve tri nagrade pa 50 Poiskali pokrovitelje. Naslednje leto. 20. septembra 1953, je Šahovsko društvo Fram znova organiziralo "vi šah. Že vnaprej določeno parlijoje vo-¡n komentiral šaliist dr. Janez Nemec, retjič je bila partija živega šaha odigrana I2- avgusta 1962 ob 30-letnici Šahovskega društva Fram.IJ Prireditev sije ogledalo °kolj 1200 gledalcev, z dobičkom pa so člani organizirali društveni izlet.14 Leta 1967 je bila ob 35-letnici Šahovskega rušiva Fram spel organizirana prireditev
živega šaha. Partijo sta odigrala dr. Janez Nemec in Ivan Lešnik, šahovski mojster in ustanovni član društva. Organizacijo in prireditev je vodil takratni predsednik društva Ludvik Grafcnauer. Leta ¡967 je bila ob 35-letniei Šahovskega društva Fram spet organizirana prireditev živega šaha. Partijo sta odigrala dr. Janez Nemec in Ivan Lešnik, šahovski mojster in ustanovni član društva. Organizacijo in prireditev je vodil takratni predsednik društva Ludvik Grafcnauer, Naslednjo igro živega šaha so organizirali leta 1975. Pomerila sta se znana slovenska šahisla, šahovski velemojster Bruno Parma in mednarodni mojster Vojko Musil. Kljub deževnemu vremenu si je prireditev ogledalo okoli 1000 ljudi. »Gledalci so se najbolj
v zaporu iz kruha naredil šahovske figure, na
hrbtno stran mize pa si jc z žlico v reza I šahovnico. Zdaj že pokojni Stanko Pečovnikjc povedal, da je leta 1944 v partizanih organiziral šahovski turnir.
3	Po mnenju takratnega uredniškega odbora Šahovskega društva Fram, v katerem so bili A. Hojnik, M. Koeman in Z. Gralunauer.
4	To so partije, ki so že bile odigrane med šahovskimi velemojstri. Torej so se vsi sodelujoči lahko že vnaprej naučili zapovrstja potez pri živem šahu in jih vadili.
5	Zanimiva partija, v kateri je čim več padlih figur, da je vse skupaj tudi zabavno, ko jih odnašajo z igrišča.
6	Po podatku informatorja Slavka Ose bika. kije tudi sam sodeloval,
7	Ta živi šah so odigrali v nekem letovišču v Španiji. Partija se m srečno končala, ker sta kraljici proti koncu igre fizično obračunali. Po pripovedovanju informatorja Jožeta Korena sta se vmešala še oha šahovska tabora in na šahovnici je nastal vsesplošen pretep.
8	Na primer črna kraljica je morala biti visoka in črnolasa.
zabavali ob odnašanju mrtvih'figur s šalun--nice, ki pa jc ob kontu, ko se je partija končala z remijem, še vedno ostala precej polna: oba kralja sla kljub slabemu vremenu opazovala svoje podanike, kraljici pa sta bili nekoliko bolj nesrečni, saj je njuni z laki pripravljeni pričeski dež precej načel. Verjetno so hiti od vseh najbolj srečni kmetiiki, ki so morali te po nekaj minutah s šahovnice, s tem pa so se rešili neprijetne mokrote. Ta je najbolj pestila gledalce brez dežnikov, kipa so se takoj po miroljubnem koncu zaradi zdravja zatekli k bogato zalotenim stojnicam s pijačo.« (Živi ... 1975. 12) Živi šah jc postal v Framu tako priljubljen, da ga je šahovsko društvo uvrstilo v svoj redni program. Slavko Osebik, zdaj že upokojeni učitelj v Osnovni šoli Fram, je celotno partijo živega šaha posnel s kamero.15
9	Slovensko narodno gledališče,
10	Kot pripoveduje informator Božo Grafcnauer, je bilo veliko laže delati z delovnimi konji, ki so jih kmetje na igro pripeljali že dodobra utrujene, zato da niso bili nemirni med dolgotrajnim stanjem na mestu.
1! Partijo sta vodila s sodniškega stolpa na vsaki strani šahovnicc.
I 2 Ruša. vrhnja plast zemlje s travo.
13	Parlijoje izbral Jože Koren, imela pa naj bi okoli 30 potez.
14	S Šahovskim društvom Slovenske Konjice so imeli prijateljsko šahovsko srečanje, nato pa ogled Velenja in Dobrne.
15	Slavko Osebik. nekdanji učitelj na Osnovni šoli Fram, je kot ljubiteljski fotograf s kamero Super 8 na 8-milimetrski film posnel dva kratka filma o živem šahu v Framu, Film z naslovom Živi šah 1975 ima samo glasbeno podlago, Živi šah 1976 pa poleg nje še komentar, ki ga je prebrala Mclila Kotnik. Dogajanje je bilo posneto tudi leta 1982 ob 50-letnici Šahovskega društva Fram. Kratki film z glasbeno podlago je posnel Franc Kopič. Vse hrani Slavko Osebik.
liD.
OBZORJA STROKE
Glasnik S.E.D. 42/4 2002. stran 20
Partija se po organizaciji igre ni bistveno razlikovala od prejšnjih. Na prizorišče dogajanja so postavili velikanski leseni trdnjavi, na kateri so ob koncu igre izobesili zmagovalno zastavo. Nekoliko bolj so se osredotočili na »klovne«, ki so odnašali padle figure s šahovnice. Padlega so nekajkrat celo polivali z vodo in ga potem odnesli mimo transparenta, na katerem je pisalo: »Končana pot je tvoja, konec je težav in boja.« Prireditvi sta bili tudi leta 1976 in 1977. »Že 45 let igrajo Framčatll šah organizirana, v društvu, 25 ie\ pa prirejajo živi šah, s katerim privabljajo turiste, popularizirajo kraljevska igro med domačini. V nedeljo je bik) ne kot r pravi bilki - od trdnjave do živega konja, tja do lepe, a ambiciozne kraljice, ki z vso gorečnostjo hrani svojega kralja in skoraj vsiljivo koketira z nasprotnim. Taktiko in strategijo sta prevzela vojskovodji velemojster Bruno Farma in mednarodni mojster Vojko Musil. Prvi vpadi po siciljansko bele Parmove vojske so bili tako siloviti, da so kar množično redčili črne Mttsi-love vrste, in saniteta, kije odnašala mrtve, je imela polne roke deta. Toda Musila je bodril lanskoletni pora: in pa, kot je sam dejal, domač teren. Po poldrugi uri bitke in množici padlih je bila bela vojska poražena. Kot po vsaki pošteni bitki so pripravili veselico, na kateri je dvorski pevec Jože Kobler poleg obeh vojska zabavaI še več kot 3000 opazovalcev krvave bilke..« (Struc 1997, 7)
■H
	. ^ • n i i M " f		^ 1
		i	
			
ii 71 sr *	yfü	mi	t * * *
mk	1	•r 4 »A	
Ob 35-letnici šahovskega društva je bila 6. avgusta 1967 vnovič odigrana partija živega šaha. Foto: Arhiv Šahovskega društva Fram.
Slavko Osebik je ludi leta 1976 posnel kratki film o živem šahu, ki ga je komentirala Melita Kotnik, igra je potekala podobno kot leta poprej. Fanfare na lesenih stolpih so dale znak za začetek. Na konju je prija-hal kmečki fant z zastavo (trobojnico) in jo predal predsedniku Šahovskega društva l7ram. Tudi ta igra je biia izbrana tako, da so med prvimi izpadli konji. Obleke so si sposodili v mariborskem gledališču, kraljici pa sta bili naličcni v slogu sedemdesetih, HI
Za odstranjevanje premaganih figur so skrbeli zabavljači, tako imenovani prateži. 12. avgusta 1962. Foto: Arhiv Šahovskega društva Fram.
Proti koneu sta izpadli in sami ponosno odšli s šahovnice. Morili sta tako. da sta izza rokava potegnili kratko bodalo in zabodli nasprotnika. Za odnašanje padlih figur so tokrat imeli tudi osla. Leta 1982. ob 50-letnici Šahovskega društva Fram, seje prireditve udeležilo 4000 gledalcev. Najprej so odigrali šahovski turnir, potem pa se je začel živi šah. Na vidno mesto so postavili tudi magnetno šahovnico, na kateri je komentator premikal figure. Tako je bila igra bolj pregledna, -Klovni« so bili tako kot prejšnja leta največji zabavljivci, le da so se tokrat lotili tudi gledalcev, ob koncu partije pa kraljicama podarili šopek rož. Zadnji živi šah je bil odigran leta 1985. Pozneje se ni več prirejal, saj ni bil nihče več pripravljen prevzeti zahtevne organizacije.
Viri in literatura
ČER1N, Bogo 1978: Črna vojska na 64 poljth premagala belo. V: Delo 1978, 11. julija. 9-GOLOMBEK, Harry 1977: Šahovska enciklopedija. Zagreb, Prosvjeta, PARMA, Bruno, Ervin Kokošinek in Dušan Njegovan 1993: Šah na šolskih klopeh. Maribor.
STRUC, Majda 1997: Zmaga črne vojske.
V: Delo ¡997/1, 20. julija. 7.
VABlC, Petra 1982: Živi šah v Framu. V:
Večer 1982, 5. julija. 11.
ŽIVI šah v Framu 1975, V: Večer 1975, 8-
septembra, 12.
Informatorji:
Zdravko Grafenauer (1937) Božo Grafenauer (1950) Jože Veleč (1956)