Novice izhajajo v Ljubljani vsak teden dvakrat, nam- 1 reô v sredo in saboto. || ■■--■ --1 Odgovorni vrednik llr* Janez Rleiwei§. reci Veljajo ? 3 fl 2fl. po pošti,scer 1 fl.SOkr Te čaj XL sredo 23. novembra 1853. List 94. kje Mavec ali gips * b veze i z dober 5 kdaj m kako razvezuje tudi druge stv (amoniak), ki so redivne. Če je tedaj gips od straní oskerbnik lz Stôckhardtovih poljskih pridig. (Dalje in konec.) Lastnosti in moć mavca. od d P in P kisl tudi oskerbnik amoniak 5 je i 2 funt Mavec, ako je cist pna, 46% funt Ce tedaj ob kratkem hoćemo popisati moč gipsa bi smeli reći takole: Mavcova redivna moč obstojí posebno v že 5 5 ima v 100 funtih 32 pleni k i sli ni (hudičevem olju), ktera od ene pi dicevega olja) in 2i funtov vod kakor smo že rekli, v vodi kisline (hu trebuje 460 delov Ker v vsih 5 da 5 toda Raztoplj se raz topi del gipsa po je straní v parsti amoniak razvezuje in ga rastlinam tak rat podaja, kadar izdelujejo perje in ste ti in ah najdemo apna in že V • , 1 « «V plene kisline, je iz tega očitno, da sta apno in že- *eSa perjiča zraslo. blica, — od druge straní pa v rastlinah moć iz buja ali množi, da zamorejo amoniak iz zraka serkati, kadar jim je že obilo nježnega in sočna ple islina potrebna za je tedaj iz tega tudi 5 da je emlja teh redivnih stvari v sebi t rastlinam. Očitno e m I j pa iakemu zemlj gips a damo, mu d îiost pa ker damo rastlinam to, cesar potrebujejo nerodovitno, nima. Če mio rodovit , Ako Kako pri hiši lepo dvoriše napraviti emlj ze samo b gipsa ima ve Ilisne dvoriša po kmetili u obče so grozno za nemarjene. Navadno jih ljudjé clo zanićujejo, ter vso nesnago, ktere u hiši nočejo imeti, na dvoriše * «J V Hl MJ • »vVV M-Ji w ^ IA X * i \J V U V M 1 ^ I J7 kJt% 1 111 1% f V T Ov ^ 1» VV1 V M 111 KJ I 1*U VVJ v 1111 ti «I 11(4« U 1 UlikJV del vse zemljiša ga imajo), je gipsanje nepotrebno, mečejo in tam hranijo, ker menijo, da dvoriše je ker ze ima, kar mu damo, druzih gnojivnih stvari razun apna in žveplene kisline pa gips v sebi nima kraj ? ki ni scer za nobeno rabo. Po kmetih so dvoriša cio take da nekoliko £ pnu i ix zj v XV i >311 îiiy p a sr ov/Mi iiiuia» jl u auiv/iiii cju uvuxioa i^iu iai\\> ^ ua iiuauiiivu Mavec pa je tudi takrat korišten za zem- snažnosti navajen číovek sevstraši, ko va-nje stopi. ? kadar le en del od sebe, namreč emlj dá ako emlja apna nima v sebi pnc pre rast 5 malo. Da je gips, kakor oskerbnik ap linam zlo korišten, se vidi iz tega, da tište rast orodje 5 blato poterte 5 za ktere je gips naj bolji, imajo posebno liko apna v sebi. Priča tega so, da v 1000 fun- in mijavkajo mačke. y Semtertje raztreseni gnoj, smerdljive mlake do kolena, derva in terske, poljsko kolesa, vozovi, vse leží križoma in mešoma vkup. Med tem letajo kure in race, pJazijo na pol nagi otroci, lajajo psi slama in smeti, pesek in kamnje tih de tel je je 18 do 20 funt g r a h o r k v td 1 a do 13 funtov je 14 do 16 funt zrelem g 5 v °g 5 imajo v 1000 funtih P 9 ali žita in sploh bilj funtov apna pa Hlap pa smerdljivi in gnjusobni, ki iz takiga močirja vedno se dviguje, je strašen, posebno o po « » « » A m * m • a A 1 Mavec pa zamore tudi po svojem drugem letni vrocini gih bolezin. 5 studenec je vednih merzlic in dru pleni kisl ini, zem obstojném delu, namreč po ljišem korišten biti, ako je zemlja nima nič ali pre malo v sebi. Priča tega so tište skušnje, po kterih Ali bi temu ne moglo se pomagati ? Mislim i da lahko. hiše se je pokazalo, da tudi druge Naj bodo hlevi, svinjaki in kurnjaki zadej na kraju dvoriša — potrebni so, termo . • • V » kislino v seb nwiiuu * oi/ui j apna pa celo iui>, ivatvui ua uiuitvu JL uu i g li uj u io c oo v i/ ua železni vitriol, imajo enako redivno moč v sebi, stora za-nj, naj bo na dvorišu • V nic 5 loujv , p \J nttiiu J11K31/, i»«- n i nj u u » vi 10» - puni/uui ov , »v ki imajo žepleno rajo biti. Pa naj se snažijo kolikor mogoce kakor na priliko Tudi gnojniše se vé da, će ni drugigapro kakor gips 5 mestujejo gips s kterimi v več krajih pri detelj 5 ? SlUI'tt ZÍČ1-I1J , IlčtJ UU Uč* UVUIIOU, pa U JVUiU, i* pv sebni jami, in koristno je, ako je s perstjo po kr i to. Tudi u posebno jamo naj odteka in spravlja se marljivo odpravlja, kotu u po na Mavec pa po žepleni kisl po treh potih rastlinam korišten biti : 1) amoniak in ga iz zraka vleče v zemlj veže amoniak in ga zaderžuje, zamore se se gnojnica. Blato naj on puhteti ne more ker 3D on da uj ? k 2) on dvoriše z drobnim peskom posuje, u« «u in suho. Poljsko orodje, vozovi in druge stvari naj pa pod kôlarnico ali pod streho se hranijo. 'Prostor, ki po takim se dobi, utegne za maj zkrojuje obstojné dele parsti. " hen vertiček poleg hiše se porabiti, ki je toliko Če je tedaj, kakor smo zgorej rekli, gips rast- prijeten (zlasti u mestu) in prebivavce toliko raz da bo čedno iz iz ;emlj moniak 3 linam živež 5 ker Jim aravnost daje žeplen ki slino in apno, moramo tudi vediti da veseluje. , Mii/iuiuu luui Ïtuiii , ua Jim je pO vti pa 111 mvv » vi n» . •»» , ""j ----- svoji žepleni kisl ini tudi zato korišten, ker ona ali več drevés posaditi, ki dvoriše lepšajo, smerd Če pa ni moč verta napraviti, saj se dá eno ijivi hlap na-se vlecejo, in tako zrak čistijo. U ta za gerdimi boieznimi. V jutrovih deželah so kebilíce « ■ i ■ « • v « • i ^ i m ft i • A . ^ m m namen bi posebno svetoval drevje vsaditi, kteriga posebno kure kaj rade debelijo. Tudi stene, hišne in hlevne, naj se s korist- mozeg in se kaj druzega. V Javi so bele mravlje nim sadnim drevjem obsadě, ali tako imenovani spa- navadna hrana, v Cajlonu bčele, v Novi Kaledooii pa dvorise murbino slo navadna hrana, ktera je nekdaj tadi na Gerškem doli popada, bila, kjer so griljke zobali. V Brasilii in jutrovi po tem se jako Indii so jedli mravlje, in še dandanašnji ondi stari iu slabi možaki zoblejo mravljo matico, dasi krepčajo herbtni lirji napravijo tjji(tYi]u — naprava, ivi m ±v> pujwua temoč tudi mnogo koristuje gospodarju. gle du ki ni le prijetna po- vec dolgi p a jki, v Madagaskaru zidni ce rvi izleêeni Tako čedno ? suho,z dre vjem ob saj eno iz mešićkov, na Kitajskem mesni červi itd. Zna scer kdo saj tudi naš rák ni nič lepši. Se motiš, prijatel, rak A * • reci dvorise bo lep in prijeten kraj prihiši, kjer bodo je stvar lepe podobě in ima tudi meso dobrega okusa. ljudjé in živina se sprehajati, otročički igrati pa balzam življenja lajati, uuutiutti i^iau, čisti nepokvarjeni zrak vsi (Konec sledi.) uživati zamogli. Potovanje križem sveta Slovniški pomenki K sostavku v 90. listu. Od hrane ali iiveka mnogoverstnih Ijudstev. (Dalje.) Veči del žíval je člověku v živež. I. Ali bi pisali Maria, Aziaitd, ali Marija, Azija, si tedaj eno cerko prihanili ali ne, zategavoljo se mi zdí. nam ni treba na dvoje biti. Po pisanji Marija, Azija ostanemo s staroslo venskem, rusovskem in serbskem v enakosti ; zakaj po eiriliei ia tudi po glagolici ne pišejo golega a's, ampak ja. Koncnice tudi On si išče hrane Pri ptujkah vsak jezik po svoje prestvarja; Nemec piše Arabien, ne le v versti mesnatih her btnic (Ostrozoen), ampak sega noter doli do gnjusnih trebušnic (Gastrozoen); ir ze so mu tedaj dojivke 9 ptice 9 zemljovodnice in ribe ravno tako v živež kakor mergolinci (insekti) in červi 9 nai Francoz Arabie, še Ceh rad stavi Arabie; Marija je pa po hebrejsko Mirjani ali Marjam. Zastran slovenskega j je blezo tudi to pomniti, da saj v časih ni tako terda tihnica, ka kor na primero nemški, ampak da se nekaj glasnici bliža, in da po svoji tekocosti polajša ustani prestop iz glasnice na glasnico ; ima žival rudečo, gorko ali merzlo kri ali namesti kervi podoben je morebiti latinskému j, kteri pred ko ne zategavoljo 7 i t i t i • • « « i t y » * i • bel merzel mók: vse jedno mu je. Rêci smemo: človek vse jé, kar njega ne jé. Al se pa omi ka človeška ravna kaj po raz ličnosti živalske hrane, ktero vživa? Dajmo preiskavati enmalo to po glasomeri ali prozodii prednjo glasnico po šegi dvoglasniee Ako se ta lastnost slovenskega j pomni, se dá raz- dolgo. delà umeti, zakaj da nekteri slovničarji y slovenskem jeziku dvoglas reč in začnímo z naj nižjo živaljo. V « zi 9 Naj gnjusniša živalska hrana so gotovo tište ki se štejejo v versto polžev, čeravno imajo ne nice najti hocejo, in med tište štejejo aj, cer tega ne dajo veljati, in ne brez vzroka sovi vender memo latinskega ali nemskega cerka j ne zgubi vse tihnicne lastnosti. eJ 9 oj, ker nj; drugi si 9 se ti V ft nasi gla ai ei razlocijo. ko moči v v Ce ne od dražih polžev v sebi, ki celô go vali ktere teh živalic obilo redivne veje meso na tečnosti prekoai. veljá to saj od naših vertnih polžev. Pravi komnež) je mogel tišti biti, kdor se je pervi polža lo til! Dobro mi je znano, da še dan današnji na Fran cozkem, Laškem, Parskem, v Belgii, Svajci in Šlezii li. Ali je predlog v ali u pisati, se dá po enakem pomnenji gladún (la razsoditi. Naš slovenski v ni gola tihnica kakor nemški u>, ali morebiti tudi latinski v, ampak je tudi nekaj srednjega med tih- nico in glasnico zatoraj tudi nekteri slovničarji naše slovenske a v, —, Austria ev, iv, ov med dvoglasnice štejejo, in namesti latinskega» , Europa pišejo Avstrija, Evropa. Slovenska voda se v glasu od začetka razloci memo v nemškega Wasser ? kar je slavni jezikoslovec, rajnki M. Cop, dostikrat opomnil. Od tod pride, da, ako Slovenec hoče nemško w kakor tihnico izreci, se |>.xu.ls, «W , WIVU W1U » v IIV v liuvt. lio 1110 IV VJ M7 IVO-IVU! UUUltU 1Ů1CI/I I 3 ali jedó mu cerka v ústili spremeni v toraj pravi Bôser. bos. name tišuč In tišuč polžev vsako leto spitajo, jih naj bolj Ie taki, ki so na pljučah bolni, ne pa zdravi. sti Wasser, was. In Horvatu se v, in Rusu njegov vidil Dobro vém tudi, da so Rimci svojo „cochleario" z otrobi izgovori ; in vinom na debelo špitali, da Ašanteji svoje polže kakor mi svinsko meso sušijo in da se već drugim ljud spreoberne v /*, ako to cerko bolj po šegi terde tihnice f kuči, f torek, namesti v kuci, v torek; in Romanof, K utuž of namesti Romanov, lv utuž o v. Ako se ta lastnost našega slovenskega v pomni, se lahko razume, da se predlog ne vendar pri vsem piše napačno s čerko v, in toliko bolj , ker se s sledečim zlo » • « » ft il® V i t i i stvom so suhi polži prijetna jéd, tem polži niso postali navadna hrana. Ljudem se gnjusi som tudi večjidel v eno posname polzni červ, ki nima nobene prave podobe. Ravno taka kakor s polžem je s školjka m i (auštergami) ; zares f kdor pervikrat školjko vziva, ki je bolj pljunku po dobna kakor V • • zivi živali. dober želodek mora imeti! III. Y sostavljenih besedah imate prednici u in v svoj gotov razloček, kteri se tudi večjidel brez težave spregledati dá. Pred iiica u pomeni končanje kacega djanja, ali stanja, toraj tuđi kakošno 1 oče nje ali uničenje; zatoraj se imenuje večkrat u privativuin, in se vjerna z nemškimi prednicami «6, ent er še bolj čuditi se je Kitajcom. ki vzivajo nekega ver, ans, von, ičeg, ali z latinskimi ab< de, per. Prednica V pa le od pre mi kan ja p restavlj anj a iz kraja v kraj, posebno v notranji del kraja, in tedaj je enaka z latinsko iny im, ali z nemško ein; vćasih je prednica v prikrajšana iz pred morskega okroglega červa s scitu enakimi cutivnicami, kteri in se trepang (trepang edulis) ka- V • 9 Z1V1 v indiskem morju imenuje. Neznano gnjusna je ta žival. Ker je pa 9 kor je vživati ne morejo, jo dajo sušiti, in posušeno ško vživajo vmes druzih jedil. Smešno pri vsem tem je pa naj bolj to, ida ravno tako zopern je duh te živali, kakor je cena njena visoka. Kitajci (Kinezi) imajo še već nice vz, in pomeni tedaj premikanje iz kterega kraja na kvi- , se zatoraj vjerna z nemško auf ali z latinsko sub v pomenu Zategavoljo se piše: umerjem, ugledam, ubijem, ukradem, ker je djanje, namreč mnenje, gledanje itd. navzgor. ugasnem, dokončano; dalje je ubog ali ubožen toliko 9 t*cib gerdih jedil, al čuditi se ni nad tem: ljudstvo, ktero, kakor Kitajci, še dan današnji gerdôbe malikov (fetiša) moli, je skoz tisuč in lisuč let gerdih stvari. ali zapušen. Drugač se piše vtaknem. vrinem, vtisnem, vlij em, ker se pri takem djanji stvar iz kraja v kraj, in sicer noter pre dene : tudi pri besedah vprašam. vkažem je nekakošno premika v ze vajeno le nje kraja v kraj (?), ker se v tem misel ali želja iz cloveka v W V -a * -m m -m « # vz digne m pa Ljudstva, ktere tako hrano vživajo:, morajo biti na kteri vži nizki stopnji omike, kakor tudi taki narodi * * ^ / UÏÏ--1111 tfl/VUIllVV 11 ^ f Otu I l 111 1/IHOtl/iVII % iftO Hi f lili W Vl/l/U VV11V »1 V/1AUI MJ* v» « vajo mergolince. To pričajo Indiánci Peruanski, Hoten- Stehen brin gen, vrežem einschneiden, urezem a6schneiden. vpe cloveka predene ; pri besedah vzamem, vstanem, prednica ni v, ampak vz. Včasih pa razločen pomen besede ve-leva zdaj v zdaj u postaviti: na primero utopim, ertrànken, vto-pim ei/itunken . vstavím eiwsetzen , ustavim a6£estellen oder zum toti in drugi narodi Afrikanski, ktere je Ćudi vidil » F US1 z velikim slajem zobati. Nič boljši tudi niso nekteri ma rodi Afrike, kteri se edino le od kobilic živijo, ce 9 ravno so vecji od naših navadnih. Zato je pa tudi znano da malo kdo tacih ljudi doživi 40. leto in da umirajo Omehčani 8j se piše v koncnicah Ijem iu ljam za ustnicami v ljem eíwfúhren. upeljem ewřfuhren, vjamem ei/ifangen, ujamem Mî^nelimen. IV. Omehčani lj in nj ima svojo gotovo postavo v vodilih slovnice . ako se slovnica na pravo, nepopačeno govorjenje med slovenskim ljudstvom, ali tudi na vodila staroslovenščine opira. » b, p, 111; to je nedvomljivo po staroslověnském pisanji in po novoslovenskem govorjenji. Enako se piše terpivni priložaj ljen za ustnicami, na pr. ozdravljen, zlomljen, oslabljen; omehčani lj se rabi namesti terdega 1 tudi v drugih glagolih, na pr. moljen, bolj en , željen, razveseljen, mergoljen, in v izpeljanih glagolskih imenih. kot poželjenje, mergoljenje. Tako pisanje se ravná po današnjem govorjenji, in ima pred ko ne v staroslověnském tudi svoje poterjenje; saj ako se v enem delu rokopisov najde bolen, želen, se v drugem, zlasti pri serbskih pisavcih, bere moljen, ozlobljen *). Gosp. prof. Metelko je morebiti le na uni del staroslovenskega gledal, ko jev svoji slovnici pisal „bolenje", rželenje", „žvergolenje" **). Končniea Ijiv v prilogih se z omeh-čano čerko pise, ker se v ustih slovenskega ljudstva tako glasi; staroslověnská pisava omelicanega lj sicer ne kaže, pa ga blezo tudi ne odpoveduje , ker je omehčavni glas j v glasnici i skřit. Po takem načinu se piše dobrotljiv, ěastitljív, dvomljiv, usmiljen pa se ravná po podobi enacih priložajev. V druzih besedah dá nepopaceni slovenski jezik. in v dvomu tudi staroslo-venšina pravo pisavo razločiti ; na primero ključ, bij ujem se tudi po staroslovenski piše tako. Kjer se na Slovenskem cerka I pred glasnicami a, o, u izgovarja kakor v, zna ravno to znam-nje za pravo pisavo biti, ker se glas lj nikdar v glas V ne spre--mení. Vender vsaki glasni 1 ni še znamnje omehčanja, ker je včasih ktera sledeca glasnica cistega izgovarjanja vzrok; na primero al j , koljko, toljko je napacno pisati, ker je pravo pisanje tudi po staroslověnském ali, koliko, toliko* Omehčana éerka nj se rabi v koncnici njen terpivnega pri-ložaja, na pr. vinjen, umaknjen, zmerznjen, hranjen; tako pisanje naznanva sedanje govorjenje , in staroslověnsko ga ne pre-poveduje . ko se saj v serbskih rokopisih najde shranjen, iz-polnjen***). Enako se piše končnica nj a m v izpeljanih glagolih po ganjam , poménjam , spremi nj am 5 to poterdi sedanji jezik in staroslo venšina. V drugih besedah se pravo pisanje spozná po ne-popačenem govorjenji, na pr. Kranjc, gnjijem, ôgenj ; sem-tertje pride tudi staroslovenšina v pomoč , na pr. v končnici nj a pri nekterih izpeljanih, kot boginja, svetinja, glav nj a; ta končnica je tudi v drugih od glagolov vzetih imenih omehčana, na pr. prošnja, bernja, stopinja. Pri več izpeljanih besedah korenika oznani, ali je 11 ali lij pisati; na pr. je pisati tanko, spomin. opomin, vganka, ker so korenike tanek, pomnim, opomním, vganem, nasprot se piše manjkati po koreniki manj. M orebiti da v nekterih imenovanih besedah pisatelje moti glas cerke 11 na koncu zlogov, ker se meni da je omehčan, ko je prav za prav nekoliko ponosljan ; tanka in vganka je namreč ravno taka, kakor kdaj sloveča poštengana kaša. Pravo noslanje sicer to ni, le nekoliko podobe ima; dasiravno je od resničnega nosljanja še kje na Slovenskem sledu najti, na primero , sim že večkrat slišal reko namesti roko v svoji bližnjici, to je v Rovtarskih hribih nad Verlmiko , tako močno skozi nos imenovati, da nisem bil v stanu glasií posneti. To so nektere opazke , kterih bi ne bil pisal, ako bi ne bilo v 90. listu vošilo vredništva pristavljeno, da naj se od več strani možjé zastran dvomljive pisave oglasijo. Ne mislim, da bi bil s tim spisom vse dognal, ker se do zdaj še nisim štel med opra-vičene slovničarje ; pisal sim tukaj bolj , kakor sim po drugih možéh posnel; ako pomaga kaj k edinosti — prav. Hicinger. Ozir po svetu. : a * » [ Vlaška ali Valahija. Tarčíi služné knežíi ste Mo Ida v a in Valahija, ktero Donava loči od Turškega. Ker so Turki, ko so vojsko zoper Ruse začeli, na več krajih čez Donavo v V a 1 a h i j o udarili, bomo pogledali enmalo v to deželo, ktera meri 1350 štirjaških milj, in steje pol tretji milion pre-bivavcov. Tako se člověk naj lože nauči zemljoznanstva po svetu. Reka Olta deli Valahijo v m a 10 in veliko. Glavno mesto je Bukarešt z 80.000 stanovavci, tù je sedež vlaškega „hospodara" ali kneza, vlaškega starašinstva in ptujih poročnikov; mesto je imenitno zavolj velike kupčije, zlasti z Odersko in Erdeljsko deželo. Druge imenitniši mesta so Krajova, Nova Oršova, Slatina, Tur na, Gjurgjevo in Bra il a. ■ '■ ■-i ■■ ■■ ■ - »u ■■ ^ *) Dobrovský Institutiones p. 47 ; Miklosich Radices p. 51. Pis. **) Primerjaj dokaz za gosp. Metelkovo pravilo v listu 92. Vred. ***) Dobrovský institutiones p. 554. Pis. Mesta so še zlo podertije od nekdanjih turških na-padov, in nimajo ne obzidja ne vrat. Razun nekterih lepih cerkvá po gerško-bizautinski osnovi s turnout ena-kimi kuplami so hiše le lesene in z ilovco obdelane. Vasi pa so tako rekoč po doliiiah skřite, zakaj kdor o napa-dih Turkov ni pobegniti mogel, zavetja je ískal v šamoti, v revšini in nadlogi. Še zdaj veči del vasi nima ne verta, ne drevja, ne eerkve, in smelo bi se tudi reči, ne hiš, ker njih koče (kolibe) so večidel pod zemljo skřite in pokrite z vejami, tako da o velikem snegu zamore jezdec čez tak berlog jezdariti in še čutil ne bo, da je jezdaril čez kočo. Več dní gré popotnik in ne narajma ne verta, ne mlina, ne mosta, ne grada. V zlo gorati mali Valahii kakor v severnih krajih so še lepi gojzdi; v veliki Valahii, posebno ob Dona vi, pa je velika planjava brez lesa, čeravno je tretji del te dežele s hrastovim germovjem obrašen, ki se ne dá ne v gojzd ue v njive predelati. Le malo zemljiša je ob-delanega; kmet le ravno toliko prideluje, kolikor od danes do jutri za reven živež potřebuje, ker vès večji pridelk bi mu pobrali oblastniki. V 70 ietih je imela deželica 40 knezov (hospodarov), od kterih je hotel vsak hitro obogateti. V starodavnih časih so v Valahii kakor v Turčíi stanovali od rimskega cesarja premagani Daći. Po rim-skem gospodarstvu in namešani z rimskimi naselniki so jim je vmešal tudi rimski (latinski) jezik iu so se jim vcepile rimske šege. Še dandanašnji je v obleki, hrani in jeziku sled starorimskega gospodstva. Veliko latinskih besed ohranilo se je do danes v vlaském jeziku, na priliko: do mm (dominus, gospod), alb (albus, bel), ver bo (verbum, beseda), kap (caput, glava), i ne ep (incipio, začenjam), monyar (mulier, žena) itd. Goti, Huni in Bugari so poredoma premagovali Valahijo , pa se niso v nji ustanovili; leta 1394 so postali Vlahi Turkom z dačo služni in so tako ohranili si svojo narodovnost. Leta 1688 so otresli turški jarm in se podali pod krilo Austriansko, po pomirju Karlovškem pa so prišli spet pod Turka. Leta 1718 v pomirju Pasa-roviškem je zahodni del Valahije spet pod Austrio přišel, v letu 1739 ga je pa Austria vnovič zgubila. Po pomirju Pasaroviškem so Turki hospodaře Valahije in Moldave volili iz plemenitažev gerških, ki so v Oarigradskem predmestju F a nar stanovali in se po tem stanišu klicali Fanarioti. Začasni ti deželni po-glavarji so bili po vsem vajeni plesati kakor so šultan in njegovi ministri godli. Kakor druge turške pasate jih je zamogel sultan vsako leto odstaviti ali poterditi v njih službah, dokler ni v Jašanskem pomirju rusovska beseda obveljala, da naj se hospodáři volijo za 7 let. Dan današnji se volijo hospodáři iz domaćih in za vse žive dni, so pa odvisni od turške, pa tudi od rusovske vlade. Naj imenitniši službe opravljajo plemenitaži domaći, ki se bolj ari imenujejo in so razdeljeni v 3 višje in nižje verste. Dohodki Vlaške deržave se nabirajo iz desetino kmetijskih pridelkov, iz živine in glavnine (glavnega davka). Ker je ceno živeža hospodař določeval, se kup-čija ni mogla povzdigniti in col je mnlo donese!. Od konca tega stoletja odrajtuje hospodař Vlaški okoli 2 miliona frankov sultanu, ali hospodáři so potřebovali še za deželne oprave in za-se veliko dnarja; zato je dežela vsa izmolzena in čeravno blagodarjena po na-tvori je zdaj revna in siromasna. Vendar v Vlahíi ne tare kmeta nevoljništvo (životna sužnost), kakor ga tare na Rusovskem. Sleherni Vlah je prost; nevoljniki (sužni) so le cigani v službah boljarov. Vlahi so narod kaj lepe in čverste postave, al tuji jarm je njih duha popolnoma zaterl. Vsakega ptujega «e bojé, ker mislíjo, da vsak ptujic ima oblast ž njimi da c. k. ministerstvo resno prevdarja , kako se do zapovedovati. Len tedaj že po natori svoji, in len mu delavnost nič ne koristi, je Vlah v velikih i i ker ojih gnala naprava za naselnike v ogerski deželi r ker želí, da taki, ki na svojem doma ne morejo sebe íq revah že zadovoljin, ako v svoji podzemeljski koči pri svoje družine prerediti, bi raji na Ogersko šli, kakor v Stevilo pre bivavcov v našem cesarstvu, ki je zneslo izzačetka ognjiscu si zamore svoje mokre cape susiti, korazo si Ameriko, kjer jih sreča dostikrat goljufa. péči in tobak piti. Ker Vlah v svojem staniša nič po hišja nima, nima tudi v koči svoji nič varovati, ako tega leta 38 milionov in 763.800 duš, bo konec tega pustivsi jo je sabo vzei. nož 9 pipo in tobačno mošnjo za pašom leta se pomnožilo na 39 milionov in pol« V Terst Ker orožja nimajo, tudi vojasčine niso vajeni 5 ne morejo prijatlu dosto pomagati, pa tudi sovrazniku se ne kuga; tudi v Lundenburgu je ze nekoliko je prišlo po naznanilu od 18. t. m. veliko zita, cena se ni podražila. — V Galicii in Bukovini je spet go v e ja glav poce perstavljati; brambovci, ki jih imajo, niso za vojsko palo. Po velikem boju pri 01 te ni ci se ni přiměřila Vendar dežela ta ni zaničevati, kdor jo posede H ■■ M UPppppQ^ ■■■ ■ ■■■ m* čeravno je malo kmetijstva, vendar ne manjka žita in vsak dan tù in tam po malém tepejo in od obéh straní ker 9 med Turki in Rusi nobena huji bitva, ceravno se skor posebno živine ne; na sila velikih senozetih ob Donavi dosto ranjenih v bolnišnice vozijo; v sami bolnišnici v se prideluje sila veliko sena. Boljarov je dosto bogatih» Bukareštu jih je okoli 3000 deloma ranjenih, delcma Zemlja sama po sebi je rodovitna; žita se dobro za kolero, legaru, merzlici in pljučnici bolnih. Ker je eponašajo, živinske piče je obilo, zato je reja or » oved poveljnik rusovske armade se prepričal, da so Turki ovác, prešičev in konj dobra; majhni, pa živi in čversti mocni in se junaško bojujejo, je ukazal, da se veči ar konjici so zlo obrajtani; vino je močno kakor ogersko mada združi in 12. dan t. m. Turke napade; ko so pa Tudi ru posebno veliko d ne manjka; kamnite soli pa imajo Turki to čutili, so se večidel vmaknili iz Valahije na Po «Terž. cas.u m Slovanski popotnik duje. Časopis českega muzeuma verlo napre Zvezek tretji 1853. leta obsega znamenite slovst vine spise: „Nejstarši hexametry české v Cisiojanu 13. veku", od V. Hanky od K. B, Štoreha. J. V. Housky dal K. J. Erben 55 Zeměpis filosoficky pojaty Pověry národni v Cehah" od 9 Sašové v Praze leta 1631" 9 po 9 ? Sen", basen lorda Byrona, pre-„Tragičné baenictvi Reků", od V. , po- ložil Pr. D..cha Nebeskeho in Zlaté závitky Kralové-Hradecké pisuje J. Eraz. Wocel. 'I4 V Delogradu isla je „historia cerkve staro i novo-zavětne" za šolsko mladež. »•i Sila imeniten spis o zvezdoslovju pod naslovom: r> Teoria dvizenija Neptuna", kterega je izdal prof. Kazanskega vseučilišča gosp. Kovalski. Vsak, kdor se z zvezdoslovjem peča, bi ta spis imel imeti in želeti bi bilo y da bi se tudi v druge europejske jezike přestavil. Ruska vlada je odkazala 5000 sreb. rublov za V/ 9 kterega je so iždanje novega ruskega slovnika stavil Pavlovski. „Ilirska Danica" naznanuje, da je francišksn Juki č pripravil za tisk mimo različnih pesem tudi tri knjige elegij in spis Ivana Držiča „Lepost duše", ki v desetero spevih v letu 1713. Jukič je v Benetkah prepisal vse delà Nalješkoviča. Dubrovčanina je pisan pesnika iz 16. stoletja 5 5 znanega to d Ni davno, kar je přišel deseti zvezek íčne biblioteke na svitlo. Profesor Zeleny je izdal čes k k i šolski zemljo vsih delov zemlj i'4. Gosp. V Rozum je v česko přestavil L S 'i* re basne, ki so v Pragi na svitlo prišle. Slavna rodovina Zrinskih je imela tudi slo vanskega pesnika med svojimi udi. V cesarski knj na Dunaju je epiška pesem „Sirena mora ad • v koga u ij ) VA* J V jripjit^ VUV tll ^K^ si V 11 M ill U I t* U V4 1 I U od Petra Zrinskega, ktero je gospod Kuk ko je bil poslednjič na Dunaju , najdel. Novičar iz mnogih krajev C. k. ministerstvo nauka je po dovoljenju Njih veličanstva razpisalo 10 štipendij po 300 11. na tri leta za pripravnike, ki hočejo kadaj učeniki biti na gimna-zijah z nemškim in laškim učnim jezikom. — Sliši ee, desni breg'Donave. Z veči siio Turke napasti i je uka zal general Gorčakov, ki je od 14. t. m. spet v Buka reštu, Osten-Sakenškemu kardelu, ki šteje 40 do 50.000 vojakov, da naj hitroma maršira v Moldavo in Vlahijo; prednja straža je prišla že v Jaš, čeravno je pot silno slaba. Sliši se tudi, da v izhodni Rusii od vsih svetih spet nabirajo novince, 7 od 1000 duš. Tudi namestni-kralj egiptovski je v pomoč turške armade ukazal 75.000 novih vojakov nabrati in poslanec turške vlade je vnovič 40.000 puš iz Pariza v Carigrad poslaL Govorica, da je rusovski general-lajtuant grof Bud berg za deželnega poglavarja Moldave izvoljen, se poterduje, kakor tudi ta, da je rusovski car določno iz govoril: da mu bo za znamnje vojske veJjalo, ako se angležke in francozke vojne barke přikaž ej o na černem morju. Ker po prepovedi, da celô nobena kupčijska barka ne smé z blagom iz Buka rešta in v Bukarešt, je austrianska kupčija v veliko za drego prišla, je na prošnjo austrianskega poročnika Gor čakov preklical za Austrio to prepoved. Od serbske • v meje se pise 9 da general Kničanin ogleduje serbsko knežijo, da se povsod postavi v brambo, naj pride napad od ktere koli strani; še nikdar niso bili Serbi za boj tako goreči, kakor sedaj; vsak, kdor je v stanu orožje nositi, se oborožuje, iu kamor koli se pogleda, se ne vidi in ne sliši nič druzega kakor vaje v strela in boju. Kakor se od več strani elisi, Gerki zlo na merjujejo na razvalinah turškega caretva iznova oeno vati gerško-bizantineko cesarstvo. je, Pomenljivo , kako se turški vojaki vverstujejo armadi: Veak ofi cir dobi list v roko, na kterem so zapisane vse njegove dolžnosti; potem ga vpraša vojni minister: al hoče umreti za sultana invéro? Ce reče d a , je poterjen. Prostakom pa se predbere molitev, in če potem reče: da, skoči vsak. novine čez meč, ki leži na zemlji, in poterjen j e. Réká (Jz orientalskih pregovorov.) Up je divja reka, Njega stermi breg je misel, Strasti votli pad Poželjenja pene pne ; Slasti kot valovi ženejo Stanovitnosti drevo Na prepad slepote vecne : Zgorej se razgrinja pamet, Ko spoznanja tica Vodi modrega na varni breg. *