wwmiiiimiiiiiiiiiiiiimwwmn AMERICAN NEWS-PAPER PRINTED IN SLOVENIAN LANGUAGE SH»t»«nnwauw»nnreftt«mtm tmn»mm»»uiiiinii»»mmma ISSUED MONDAY WEDNESDAY FRIDAY AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AfJl£tt£att fotttč' NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 49. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY APRIL 27th, 1927. LETO XXIX.—VOL. XXIX. 350 mrtvih. PO VODENJ V JUŽNIH DRŽA-VAH ZAHTEVA VEDNO SILNE ŽRTVE Memphis, Tenn., 26. apria. Tekom zadnjih štiriindvajset ur je silna reka Mississippi poplavila nadaljne pokrajine, in nad 20 oseb je našlo smrt v valovih. Računa se, da je doslej poginilo že 350 oseb radi povodnji, da je najmanj 100.000 ljudi brez vsake strehe, in več kot nadaljnih 150. 000 pričakuje od javnosti podpore. 10 milijonov akrov zemlje stoji pod vodo. Ameriški Rdeči Križ ustanavlja podružnice v prizadetih krajih. Pomoč prihaja precej hitro. Iz vseh krajev Amerike pošiljajo ljudi denar. Včeraj se je porušila radi povodnji neka hiša v Greenville, Miss. V hiši se je nahajalo 16 zamor cev, ki so bili vsi ubiti.. Vojaški inženirji, katere j<$ vlada poslala v prizadete kraje, računajo, da je samo v državah Mississippi in Arkansas nad 6,000,000 akrov zemlje pod vodo. Trgovinski tajnik Hoover se je podal v prizadete kraje. Izjavil se je, da se boji za mesto New Orleans, kjer je reka Mississippi na-rastla tri čevlje in pol nad normalnim položajem". Voda še veSno narašča. Aki) se bodo podali jezovi v bližini mesta New Orleans, tedaj gorje mestu, se je izjavil Hoover. Tisoče ljudi je na delu, da pazi na jezove. Iz prizadetih krajev prihajajo strašna poročila o pomanjkanju med prebivalci. Stotisoče ljudi živi v silni mizeriji. Smith in McAdoo VPRAŠANJA IN ODGOVO RI ZA DRŽAVLJANSTVO Pravkar smo dotiskali najnovejšo knjižico, v kateri so vsa vprašanja in odgovori gle de ameriškega državljanstva To je že naša četrta izdaja enake knjižice. 12,000 jih je bilo prodanih tekom 14 let Knjižica obsega 16 velikih strani in se dobi v našem uradu za malenkostno ceno 15 centov. Primerna in poučna je tudi za one, ki so že ame riški državljani. — Vsakdo, ki ima avtomobil, ve kako skrajno so zanemarjene ceste v Cuyahoga eounty. Kakor hitro pridemo ven iz naše "kajahoge" dobijo najfinejše ceste, okoli Clevelanda je pa vse zanemarjeno. Odgovornost za ^k položaj naših cest nosijo county komisarji, katerim je Politika ljubša kot pa delo za ljudi. Vsi trije komisarji so republikanci, in so zanemarili svoje dolžnosti tako, da jih Časopisje njih lastne stranke [•apada. Za letos so obljubili, da bodo potrošili $9,000, 090 za zboljšanje cest, v resnici so pa oddali naročilo za $52,000 vredno tlakanje. Žal, «a niso letos volitve, sicer bi se teh komisarjev kmalu znebili. — Mrs. Margaret Mavrin, '0722 Earle Ave. je na zadnji prireditvi na Velikonočno ne. deljo, 17. aprila, v S. N. Domu zgubila krasno ovratnico. Kdor jo je našel je prošen, da lsto prinese ali izroči v uradu tajnika S. N. Doma. POLITIKARJI ŽELIJO OBA IZLOČITI OD PREDSEDNIŠKE NOMINACIJE Washington, 26. aprila. V gotovih demokratičnih krogih se je pričelo gibanje, da se odstrani možnost predsedniške nominacije za izvolitev Smitha kot McAdoo-a predsednikom Zjed. Držav. Mnogo jako upljivnih demokratov v raznih državah se je izjavilo, da če pridejo delegatje na predsedniško konvencijo, ki so že naprej vezani na gotove kandidate, da bo konvencija enak fiasko kot je bila pred tremi leti. Zato je potrebno, trdijo demokratični voditelji, da nihče ni vezan vnaprej koga bo volil za predsedniškega kandidata. Toliko je gotovo, da sta dose-daj dva kandidata za nominacijo. McAdoo in Smith. Sumi pa se, da ljudje, ki želijo eliminirati oba, v resnici le želijo, da se umakne Smith. V demokratični stranki je nekaj silno zagrizenih politi-, karjev, ki za nobeno ceno ne bi pripustili, da bi Smith dobil predsedniško nominacijo od stranke. Največji nasprotnik pa, katerega ima Smtih, je Anti-saloon liga, ki je že izjavila, da bo uporabila vsa mogoča sredstva, da prepreči nominacijo Smitha. Suhači bi raje videli, da se demokratična stranka razbije, kot da bi Smitha nominirali. Po vzhodnih državah zgleda za Smitha vse zelo ugodno, tudi na jugu je boljše kot pred dvema mesecema, dočim se zapad doslej še ni zganil. Smith molči in se neče podajati sam v javnost do prihodnjega leta. ŠMARNIČNA POBOž-NOST. Šmarnična pobožnost v cerkvi sv. Vida se bo vršila meseca maja vsak večer en četrt čez sedmo uro. Govori bodo o naslovu: Marija — veliko znamenje božjega usmiljenja, sprave in miru. Govoril bo kaplan Rev. Matija Jager. Farani, uljudno ste vabljeni, da se udeležujete prelepih šmarničnih pobožnosti v čim obinejšem številu Mariji v čast in sebi v korist! Za prvi maj. ZVEZINI AGENTI SO DOBILI POSEBN ANAVODILA IZ WASHINGTON A — V soboto, 30. aprila, se vršijo poroke sledečih parov: Ana Darin, 1000 E. 74th St. in Mr. Frank Košmerlj Jr., 455 E. 152nd St. — Miss Mary Zakrajšek, 658 E. 160th St. in Mr. M. Vodopivec, Eagles-mere ave. — Miss Julia Per-bič, 2700 St. Clair Ave. in Mr. Theodore Zigich, 2910 Monroe Ave. — Miss Theresa Russ, 1205 E. 60th St. in Mr. Charles Smoltz, 1095 E. 63rd St. Vsem novoporočencem želimo prav obilo sreče in blagoslova v novem stanu! — Poznani rojak Mr. Anton 'Korošec je prodal svojo Lincoln karo, ker-ne more voziti rojakov okoli radi obilega dela pri barvanju avtomobilov. Zadnje čase je zvršil par jako ličnih del z barvanjem avtomobilov. Rojakom ga prav toplo priporočamo. — Od novega leta sem je bilo v Clevelandu ubitih 58 oseb od avtomobilov. Zvezini agenti so "iztakni-li" v Clevelandu, da se rdeči baje pripravljajo na izgrede na dan 1. maja, pa so začeli s preiskavo, da preprečijo morebitne spopade. Več teh agentov išče v gotovih di-striktih podatke glede priprav za 1. maj. Zadnja parada rdečih na dan 1. maja se je vršila leta 1919, ko je prišlo na Public Square do krvavega spopada, pri katerem sta bila dva ubita. Odtedaj niso rdeči več javno praznovali dan prvega maja. Kot se naznanja so pa letos pripravljeni zvezini agenti, policija in narodna garda, vendar je zelo teško, da bi se kaj uprizorilo. Zastopniki justičnega oddelka vlade so se izjavili, da pričakujejo natančnih navodil iz Washingtona, kako nai nastopijo v slučaju spopada. Vladni zastopniki so mnenja, da zna priti do demonstracij radi dveh morilcev, Sacco in Vanzetti, ki sta obsojena v smrt na dan 10. julija. Tudi direktor javne varnosti v Clevelandu je dal policiji navodila za dan 1. maja. Pa bo najbrž vse mirno ostalo. PRIJAZEN APEL PLEMENITIM SRCEM. Omenili smo že v našem časopisu, da se je z letošnjim semestrom pri šoli sv. Vida začel pouk o gospodinjstvu, kar je največje koristi za naše male šolarice, da se nauče kaj koristnega za življenje. Ta pouk je imel nepričakovan uspeh. V spodnjih prostorih šole sv. Vida dobite najfinejšo opremljeno moderno kuhinjo in obednico. Zanimanje za ta pouk med mladimi Slovenkami je jako veliko. Toda veljalo je $2000, da se je vse to za otroke opremilo in pripravilo. Komaj $1000 se je dobilo v ta namen, ostanek pa se je izposodil od dohodkov cerkvenega bazarja. Ta preostanek je sedaj treba vrniti fondu za novo cerkev. Da še to omogoči, bodo otroci te dni prodajali srečke za krasno vezenje, 19 komadov vsega skupaj. Vezenje je opremljeno z najfinejšimi čipkami in blago samo je čisto platno. Srečna številka bo potegnjena 9. junija. Opozarjamo matere in očete, da sežejo po srečkah, katere jim prinesejo malčki in tako pomagajo dobremu in koristnemu namenu. Slovenci in Slovenke, pridite nocoj na koncert. Ako umetniški kritiki, kot jih imajo največji ameriški časopisi, napišejo v javnost o našem umetniku, gospodu Čuliču, da ima božansko lep glas in da jim je skrajno žal, ker niso imeli prilike že prej slišati tako izvanredno mi-lobnega glasu, edaj je s tem dovolj povedano. Gospod Čulič je prišel v Ameriko kot neznanec med Amerikanci, toda ko je nastopil pred ameriško publiko, si je osvojil srca najbolj natančnih kritikov, ki le obžalujejo, da ne morejo imeti tega izvanredno umetniškega pevca med seboi v Ameriki za stalno. Baritonist Mate Čulič Dra-goni nastopi nocoj v Slovenskem Narodnem Domu, v veliki dvorani. Vi kot Slovenci in Slovenke, veste kaj pomeni lepa pesem, kajti Bog nam je dal izvanreden dar pevske zmožnosti. Sedaj pa pomnite, da Mr. Čulic zbere v svoji nadarjenosti višek pevske umetnosti. Na enake umetnike je vsak n; rod do skrajnosti ponosen, in videli bomo nocoj zvečer na se Slovence in Slovenke, ki se prijavijo k koncertu. Rad umetnika samega, radi vašega narodnega ponosa in zavesti ter kulture vas prosimo, ua'pridete v največjem številu. Počastimo ime onega, ki časti naše ime po širnem svetu s svojo izvanredno umetnostjo. Prav lahko vam povemo, da enako fino umetniškega petja se niste slišali. Pridite nocoj zvečer! Grdina toži župana. SLOVENEC ODREKA ŽUPANU ELYU PRAVICO, DA BI GA SODIL — Glavni odbor S. D. Z. je sklenil priredit velikanski piknik vseh zvezinih društev v letošnjem poletju, in sicer na nedeljo, ko nima nobeno zvezino društvo svoje zabave. O tem bo ob priliki kaj več poročanega. Obenem je bilo sklenjeno, da se priredi v jeseni velik ples za vsa društva. Denar, ki se morebiti naredi prj teh prireditvah gre v posebni sklad za reklamo svrhe Zveze. — Opozarjamo na oglas Gregorac's Tire Shop, kjer lahko ta teden kupite fina Michelin avtomobilska kolesa za skoro polovično ceno. PREDSEDNIK CALLES DIVJA PROTI KATOLIKOM. Mexico City, 26. aprila. Predsednik republike Meksi-ko je dal včeraj deportirati osem katoliških nadškofov in škofov, in enega duhovna je ukazal umoriti. Njegovi biri-či so na delu, da poiščejo še več duhovnov, o katerih trdijo, da so se vdeležili revoluci-jonarnega gibanja napram vladi. Dasi je meksikanska katoliška duhovščina jasno dokazala in ostro protestirala, da bi bila sploh vdeležena pri revolucionarnem gibanju, pa se vlada ne zmeni za te proteste, pač pa še nadalje preganja duhovščino. Deportirane škofe in nadškofe so prepeljali v Zjed. države, kjer so bili gostoljubno sprejeti. — Vsem zastopnikom in zastopnicam društev fare sv. Vida se naznanja, da se vrši nocoj zvečer, 27. aprila, jakc važna seja ob 7:30 zvečer v novi šoli. Pričakuje se, da so brez ozira vsi navzoči, kajti na programu so skrajno važne točke v prid nove cerkve Pridite vsi prav gotovo! — Ali veste, da je v soboto, 30. aprila zadnji dan, ko morate vrniti svoje pole glede osebnega davka? Trgovcem priporočamo tvrdko Haffnei & Co. ki vam točrio in natančno spolne tozadevne listine — Opremo nevest in družic, katere imamo omenjene v današnjem časopisu, je bila nabavljena pri Grdina Shoppe, 6111 St. Clair ave. Jacob Grdina, 951 Babbitt Rd., vas Euclid, sin ranjkega Jakoba Grdine, je vložil pri najvišji sodniji v Columbusu tožbo proti županu vasi Euclid Elyu, češ, da župan vasi Euclid nima pravice soditi prestopkov zoper prometni red. Grdina je bil aretiran na podlagi neke vaške odredbe, ki prepoveduje parkanje avtomobilov na gotovih ulicah. Dan 18. aprila je bil odločen za sodbo, toda Grdina je potom svojega odvetnika izjavil, da župan Ely nima pravice soditi na podlagi najnovejšega odloka najvišje sodnije Zjed. Držav. Najvišja sod-nija se je izjavila, da vaški župani in sodniki ne morejo soditi prohibicijskih slučajev, ako dobivajo i.z takih slučajev gmotno nagrado. Jacob Grdina pa trdi sedaj, da nimajo župani pravice niti v prometnih zadevah soditi, kajti ako je obtoženec spoznan kri. vim, tedaj je obsojen v globo, in del te globe gre v žep sodnika. Torej je sodnik odvisen za obstanek od tega, ako obsodi obtoženca ali ne. To je protiustavno, trdi Mr. Grdina, ki je naprosil najvišjo sodnijo države Ohio, da prepreči izvršitev obsodbe županu Elyu. O slučaju se bo pred najvišjo sodnijo v kratkem razpravljalo. V POČAST SLAVNEMU GOSTU V NASELBINI. V počast slavnega našega domačina, umetnika - pevca Mate Čulič Dragoni je Mr. Anton Grdina priredil v pon-deljek zvečer okusno večerjo, ki se je vršila v prostorih Mr. Kovačiča, v znanem "Merchants Restaurant." Povabljenih je bilo več Slovencev in odličnih Hrvatov v naselbini. Gospod čulič se je počutil jako domačega v našem krogu in povedal več zanimivosti iz svoje umetniške kariere. Po večerji je pa naš priljubljeni "strijc", Mr. John J. Popovič povabil družbo k sebi, kjer se je uganila še marsikatera dobra in pametna. Opozarjamo še cenjeno občinstvo na nocojšni koncept umetnika Mr. čuliča, ki se vrši v S. N Domu. Ubit vohun. DAN KATZ, SUHAŠKI VOHUN, JE BIL SKRIVNOSTNO UMORJEN Dan Kutz, prohibicijski vohun že odkar je bila prohibi-cija vpeljana, je bil umorjen kot so mu bootleggerji že dolgo časa grozili. Njegovo truplo so dobili pretečeni ponde-ljek v bližini mesta Toledo, Ohio, preluknjano od številnih krogelj. Kutz je deloval v Cevelandu kot vohun za vaške sodnike. Bil je v službi biričev v Linndale, Fair-view in v Parmi. Pred dvema mesecema se je izselil iz Clevelanda, ker je dobil več groženj, da bo ubit. Šel je v Toledo, kjer je najel stanovanje v nekm hotelu in se začel pripravljati, da lovi nove pro-hibicijske žrtve. Policija v Toledo je mnenja, da so bootleggerji ustrelili Kutza v Toledo, nakar so ga odpeljali s seboj iz mesta in vrgli njegovo truplo v cestni jarek blizu michiganske meje. Dva farmarja sta povedala, da sta v nedeljo videla neki avtomobil, iz katerega je bilo nekaj teškega vrženega. Kutz je doživel enako smrt kot pred 14. dnevi prohibicijski agent Edward Ebner 85 No. 49. Wed. April 27th, '27. Veteranske police in posojila. Dne 2. julija, 1927 poteče rok, do katerega se bivši vojaki ameriške vojne in mornarice tekom svetovne vojne smejo zavarovati pri United States Veterans Bureau v Washingtonu, oziroma smejo obnoviti svoje zapadle zavarovalne police. Vsi veterani, ki nimajo še zavarovalne police, bi torej morali čim prej mogoče zaprositi Veterans Bureau za izdanje vladne zavarovalne police. Tudi če je kdo trenotno brez denarja, naj zaprosi ven darle in uredi tako, da bo plačal kasneje, mesto da bi za vedno izgubil pravico do zavarovanja. Tekom svetovne vojne je vlada Združenih Držav ob izredno nižjih premijah pozavarovala približno 5,000,000 članov vojske in mornarice proti smrti in popolni stalni obnemoglosti. Svrha tega zavarovanja je bila, da se vojakom in njihovim družinam ponudi še večje varstvo, nego ono, ki je obstojalo v pravici do odškodnin (kompenzacij), določenih za slučaj smrti ali obnemoglosti vsled poškodb ali bolezni nastalih tekom vojne službe; te kompenzacije niso bile v nekaki zvezi z zavarovanjem in so bile popolnoma neodvisne od istega. To zavarovanje se je zvalo War Risk Insurance, in ko je vojna prenehala, se je potom posebnih zakonov poskrbelo za na daljevanje teh zavarovanj v spremenjeni obliki. Prvotno zavarovanje je veljalo le za časa vojne in prejšnjim vojakom se je dala pravica, da smejo do določenega roka spremeniti vojno zavarovalno polico v eno izmed oblik zavarovanja na življenje, kakršne ponujajo zavarovalne družbe. Mnogi bivši vojaki, kakor je razvidno, niso znali za to pravico in pustili so, da je nji hova vojna zavarovalna polica zapadla. Pod pogoji, določenimi za vzpostavljanje (reinstatement) zapadlih zavarovanj, zadostu je normalno zdravje zavarovanca in plačilo dveh mesečnih premij. Oni, ki radi obnemoglosti vsled vojne, bi se ne mogli drugače nikjer zavarovati in ki niso stalno ali popolnoma obnemogli morejo obnoviti svojo zavarovalno polico, ako plačajo premije in obresti za dobo, odkar je polica zapadla. Pa tudi ta plačila se začasno odložijo, ako dotičnik nima sredstev za takojšnje plačilo. Zakon določa, da se po dnevu 2. julija, 1927 stare zapadle police ne morejo več obnoviti. Do onega dne torej morejo bivši vojaki, ki tega še niso storili, spremeniti (konvertirati) svoje vojno zavarovanje v eno ali več izmed sedmorice oblik zavarovanja na življenje, določenih po zakonu. Do zgornjega dne mora zavarovanec spremeniti svojo vojno polico v eno izmed spodaj navedenih oblik. Pravilnik določa, da so vsi pokrajinski uradi veteranskega urada vpravičeni dati posojila imejitelju Adjusted Service certifikatov proti zadolžnici (promisery note), podpisani od bivšega vojaka, dočim se certifikat pusti kot jamstvo v shrambi veteranskega urada. Znesek posojila ne sme biti večji nego znaša posojilna vrednost police ali certifikata ob dnevu, ko se napravi posojilo. V slučaju pacijentov in uradnikov bolnišnic imajo posebni agenti v veteranskih bolnišnicah pravico izdati posojila. Le veteran, označen v certifikatu, sme dobiti posojilo na svoj certifikat. Ta ima posojilno vrednost le po preteku dveh let, odkar je bil izdan. -o- DOPISI. I doživeli pri igri "Revizor" ne- kaj, kar se bodo spominjali svoje celo življenje; marsikdo si bo zapomnil mnogo koristnih naukov, ki so vpleteni v veseloigro. Vse igre, ki so bile uprizorjene pod vodstvom Rev. Sla-jeta, so žele sijajne vspehe; kar pa bo nudila občinstvu igra "Revizor," presega že vse meje. Slovenska javnost v Cleve-landu tudi vedno vpošteva in ceni zasluge Rev. Milan Slaje-ta, zato pa tudi rada prihiti na prireditve dramatičnega odseka '"Adrija" K. I. društvo v Col-linwoodu. ^ Ves čisti dobiček je namenjen za zidavo nove šole in povečanja cerkve. Na svidenje torej v nedeljo 1. maja v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Vstopnice do v predprodaji v brivnici Mr. M. E. Rakarja na Holmes Ave. Frank Kovačič. DOPISI KONTESTANTOV Cleveland-Collinwood, O. — Dramatični odsek "Adrija" K. I. D. v Collinvvoodu uprizori v nedeljo dne 1. maja ob 7. uri zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Ave. znamenito veseloigro '.'Revizor." To je nekaj izvanrednega, ne samo za Col-linwood, ampak tudi za širno slovensko javnost. Igra sama na sebi je polna humorja in dovtipov ter zahteva mnogo požrtvovalnosti, kolikor od strani igrovodje, toliko od strani igralcev. Po zaslugi igrovodje Rev. Milan Slajeta, bomo imeli priliko občudovati ta nesmrtni umotvor ruskega pisatelja Gogol j a tudi na slovenskem odru v Collinvvoodu. Ni lahka stvar specificirati razne karakterje, ki nastopijo v igri "Revizor;" Rev. Slaje, kot spretni mojster, je izvrstno karakteriziral diletan-te in jih izuril v nastopu in kretnjah. Le na ta način se da doseči smoter avtorja Gogo-lja, katerega glavni namen je bil bičati oholo in vsemogočno rusko uradništvo za vladanja ruskih carjev. Oficielni kritik tedanje Rusije, Bulgarin, se je jako laskavo izrazil: "Velike so lepote v "Revizorju," nesmrtni so njega karakterji, a humor je neprekos-ljiv." ' Rojaki v Collimvoodu bodo Cleveland, O. Podpisani sem tudi začel zajce in piščance šteti, toda menda bolj slabo vidim, naštel sem 12 zajcev in enega piščanca, in na prvi strani je šest jajec, in če je v vsakem en piščanec, potem jih je sedem. Glede članka se mi najbolj dopade oni "Malo gore — malo dole, stari doktore." To me zanima, kadar daste nekaj popra iz tiskarne, da gospodje v Chicagi lahko kihajo, ker vtikajo svoj nos v Cleveland, kjer jim nič mar ne gre. S pozdravom Bias Papesh, Cleveland, O. Vsem pisateljem "Ameriške Domovine" čast in priznanje. Lepo so pisali, spominjai so nas prošlo-sti, risali sedanjost in kazali v bodočnost. Po mojem mišljenju je pa najboljši članek A. Grdine. Kdor ga dobro razume, temu prinese tolažbo na več načinov. Pozdrav! Jos. Karda. Cleveland, O. Cenjeno uredništvo. V listu "Ameriška Domovina" v velikonočni številki 43 ni nobenega zajčka ne piščanca, kajti vsi so na papirju, ne pa v številki. Tudi mi ni noben članek najbolj ugajal, ker nobenega ni bilo v številki 43, pač pa vsi na papirju. Frank Debelak. Ceveland, O. Jaz sem na štel 8 zajcev, tri deklice z zajčjo kapo, dva piščanca in se dem pirhov. Kar se tiče člankov mi je. najbolj ugajal oni od Miss Josephine Menart, ko piše o napredku v Cleve-landu. Gotovo je to Slovencem v korist. John Bozich Cleveland - Nottingham, O. Tako sem "bizi," da bi se mi kmalu v glavi zmešalo, računam, štejem, pa vse zastonj nikakor mi ne pride prav Enkra't je preveč, enkrat premalo. Ne vem, kam bi prištela tista dva zajčka v človeški podobi. 'Kolikor sem jaz seštela, mora biti 99 piščancev in 9 zajčkov in dva zajčka v človeški podobi, ki se mi najbolj dopadeta. Z največjim zanimanjem sem brala v velikonočni številki "Ameriške Domovine" članek od Mr. Ivan Zormana z naslovom "Moj oče." Z gorkim interesom zasledujem njegove vtise o rojstni domovini. Vesela in ponosna sem, da sem Slovenka. Vesela sem, da imamo Slovenci v Ameriki človeka, ki s čutečim srcem opisuje kras naše rodne domovine. S pozdravom, Mrs. Marion Kuhar Cleveland, O. Tu vam pošiljam število zajcev in piščet. Po mojem mnenju je zajcev 5160, piščancev pa 5562, skupaj 10,722. Najbolj mi je ugajal članek Rev. Jagra, kako moramo spoštovati svoj rod. Sylvia Koprivec. Cleveland, O. Jaz sem naštel 5602 cela piščanca, 46 glavic in osemkrat po dvetretini piščanca in nadalje sem naštel 5173 celih zajcev in 12 glavic. Najbolj mi je ugajal v velikonočni številki "Ameriške Domovine" članek Rev. M. Jagra. Pozdrav! L. Lustig. Cleveland - Collinwood, O. Naznanjam, da sem rešil teš-ko nalogo, ki ste jo dali čita-teljem "Ameriške Domovine." Zmeril sem vse vrste in sem naračunal 5428 zajcev in 5387 piščancev. Cekin bo moj! Kar se tiče člankov je po mojem mnenju najboljši članek Rev. Jagra "Kako moramo spoštovati svoj rod." Drugi boljši članki so: Rev. Gnidovec: "Irhasta obleka." Mrs. Zalokar: "Slovenski Cleveland leta 1900." Kar se pa tiče lepega sloga in pravega literarnega dela je pa naj-, boljši Zormanov "Moj oče." Prav odločiti je seveda teško. S pozdravom, John Trček. Cleveland, O. Naštel sem 5114 zajcev in 5716 piščancev. Prejmite pozdrav in naj še omenim, da se mi je članek A. Grdine najbolj dopadel. Kdor ima srce in dober razum, ta mora odobravati. Pozdravljeni! A. Yurkovich. Cleveland, O. (Finish 5 o'clock.) Cenjeni urednik. To ogromno štetje zajcev in piščancev bi mi kmalu pamet zmešalo. Naštel sem 5168 zajcev, rad bi dobil dolar, da-si je za tak račun premalo. Pa tudi za piščance sem se potrudil in sem jih naštel 5754 vseh skupaj z lupinami vred. In še nekaj napišem, da če nagrade ne dobim, jo vam tudi zasolim. Sedaj pa vse pozdravim in četudi nagrade ne dobim, delo vam pa vseeno naredim. Victor Miklavž, Nickname "shorty." Cleveland, O. Cenjeni mi. Želim, da bi imeli drugo leto še enkrat toliko piščancev in zajcev, samo za mene bi bilo malo preveč za šteti. Jaz mislim, da je 5203 zajcev in 5731 piščancev. Sedaj pa pričakujem onega, ki zna boljše šteti kot jaz. Kar se tiče člankov, so bili vsi jako poučni in zanimivi. Rada sem brala, kar je napisala Mrs. Albina Novak, nadalje "Vrnil se je iz svetovne vojne" od Mr. Tr-čka. Z zanimanjem sem brala članke od Rev. Jagra in Mr. Grdine, pa tudi "Milanska zgodba" je prav lepa. Pozdravljeni! Ivana Oblak. Cleveland - Newburgh, O. V velikonočni številki sem naštel kakor sledi: piščancev 5674, zajcev 5177, skupaj 10, 851. Članek "Kako moramo spoštovati svoj rod" izpod peresa Rev. M. Jagra, me je najbolj zanimal, ker tudi jaz ljubim svoj slovenski rod in ker je članek globoko zamišljen in odgovarja vsaka beseda resnici, kar mora vsak priznati. In prosim, g. urednik, da bi drugič tako drobnarijo teh zajcev in piščancev v naravni velikosti tiskali, ker bi bilo boljše za oči. Safety first! Anton Miklavčič. Cleveland, O. Cenjeno uredništvo. Tudi jaz hočem poskusiti svojo srečo pri štetju zajcev in piščancev v velikonočni izdaji "Ameriške Domovine." Naštel sem skupaj 5136 zajcev, zajcev s sprednjo polovico 32, z zadnjo polovico 24. K zadnjim 24 jih dodam 24 sprednjih, tako da jih dobim 24 celih. Vseh zajčkov je torej 5160. Osem prednjih polovic pa ostane. Piščancev v kolonah je 5719, eden na oglasu Jablonskega, skupaj 5720. Piščancev s sprednjimi polovicami je 52, z zadnjimi pa 10. K desetim zadnjim dam 10 sprednjih in jih dobim tako še 10 celih, kar znese skupaj 5730, ostane pa še 42 prednjih polovic. Vseh piščancev in zajcev je 10.890, ostane pa 50 prednjih polovic. Izmed vsebine mi je najbolj ugajal članek Rev. Jagra "Kako moramo spoštovati svoj rod." S spoštovanjem, John Kaučič. Cleveland, O. Jaz sem naštela 5328 zajcev in 5517 piščancev, skupaj 10,845. Naša mama vedno prečitajo vso "Ameriško Domovino," najraje pa imajo povest "Zaročenca." Moj ata pa prebira novice in oglase. Stella Zabukovec. Cleveland, O. Tudi jaz sem preštel zajce in piščance v velikonočni številki "Ameriške D&movine" in sem naštel 5733 piščancev in 5122 zajcev. Najlepša se mi je zdela povest "Irhasta obleka." Frank Drčar. Cleveland, O. Zelo sem radoveden na kateri farmi ste dobili toliko zajcev in piščancev, in če ste jih vsakemu naročniku poslali toliko kot meni. Po mojem prepričanju ste jih poslali sledeče: Piščancev je 5803, od tega števila se jih vzame 38, ki niso popolni, nekateri imajo samo glave, drugi pa samo zadnji konec, jaz jih pa vseeno za cele računam. Zajčkov je pa 5026 in pa dve zajke, ki sedite na jajcih. Koliko jih bodo izvalile, ne vem. 39 zajcev je nepopolnih, pa sem jih štel za cele. Najbolj mi je ugajal sledeči članek: Pa lušno je po zim, Ko za pečjo sedim. Glažek vinca pijem, Pa tobak kadim. Prav lepa hvala za zajce in piščance, in še lepšo hvalo bom rekel, ko bom prišel po cekin za deset dolarjev. S pozdravom, Ignac Molek. Cleveland, O. Tudi jaz sem se potrudia za nagrado, če jo pa dobim, je pa še vprašanje, kajti znam za dosti boljših računarjev kot sem pa jaz. Malih zajčkov sem naštela 5156, in dva sta na prvi strani lista, 11 jih je v oglasu Grdina Shoppe, ako je potreba tudi te šteti in tiste dve deklici, ki imati zajčja ušesa, potem jih je 5168. Piščancev sem naštela 5752, toda polovičarjev nisem štela, ker je bilo celih zadosti. Mislim, da marsikaterega glava boli od štetja, nazadnje pa še nagrade najbrž ne bo. Dopisi so pa bili vsi brez izjeme dobri. Mrs. Zalokar je tako opisala našo naselbino pred 27. leti. Mr A. Grdina je napisal jako poučen članek glede cvetlic Boljše je dajati cvetlice živim kot mrtvim. Krasno je pa od Mr. Zormana, kako se spominja svojega očeta. Koliko je umrlo naših slovenskih oče tov, pa se jih jako malo spominjamo. Tudi Mr. Kogoj nam je osvežil spomin na le pe dni v stari domovini. Bi še kaj več napisala, pa sem se preveč s štetjem zamudila. Koliko me še dela čaka, pa bo vse zastonj, nagrada bo šla najbrž boljšemu računarju. Vas pozdravlja, Mary Miklavž IZ DOMOVINE. Cigan v vreči. V hiši premožnega viničarja v Daruvar ju se je zglasila stara cigan ka. Našla je doma samo 15 letno domačo hčerko, od ka tere je zvedela, da so odšli starši, bratje in sestre k sorodnikom na krstno slavo in da jih ne bo domov dva dni. Ciganka je odšla in se je kmalu vrnila z vrečo. Prosila je deklico, naj vrečo shrani čez noč v kuhinji. Nič hudega sluteč, je deklica velela, naj postavi vrečo v kuhinjski kot, da bi ostala tamkaj čez noč. Stara ciganka se je priliznjeno zahvalila in odšla. Ponoči pa je dekle zaslišalo ropot v kuhinji. Prižgala je svečo in stekla pogledat, kaj se godi. Prišedša na kuhinjski prag, je videla, da se vreča prevrača. Tako je uganila, da mora biti v vreči živ človek in ker se je bala napada, je snela s stene očetovo puško in dvakrat izpalila kroglo. Vreča se je zvrnila, dekle pa je teklo po sosede in jim povedalo, kaj se je zgodilo. Ljudje so šli takoj po orožnike. Ti so vrečo odprli in našli v njej mrtvega cigana, kakih 20 let starega, ki je bi zadet v glavo in je izkrvavel radi rane na glavi. Cigan je imel v vreči dolg nož in piščalko. Orožniki so se razvrstili okoli hiše, eden od njih je zabrlizgal in kmalu nato je prihrumela pred hišo vrsta ciganskih voz, osem po številu. Orožniki so cigane polovili in jih zaprli. Na zaslišanju so cigani izjavili, da so imeli namen opleniti in izropati vini-čarjevo hišo. Cigan v vreči je bil samo predstraža, ki naj bi pomagal umoriti dekleta, ki jim je bilo pri tem načrtu na potu. Pogumna deklica pride seveda pred sodišče, a bo gotovo oproščena, ker je streljala v silobranu, ciganska tolpa pa je pod ključem in bo izgnana iz daruvarske-ga okrožja. Grozna rodbinska drama v Beogradu. Krvava rodbinska drama, kakršna se l£ redko dogaja v svetu, se je pripetila v Beogradu. Mesar Dušan Vučičevič ni bil v zadnjem času nič kaj zadovoljen s svojim obrtom. Zaslužka ni bilo, kakor bi bilo treba. Njegova žena in hči sta porabili več kakor je on zaslužil. Zaradi tega je prišlo v rodbini pogosto do prepira. Dušan je v jezi zgrabil za mesarski nož ter zaklal ženo in hčerko kakor jagnjeta. Na klicanje na pomoč je prihitela policija, a predno je stopila v sobo, si je Dušan z nožem razparal trebuh in je ležal v mlaki krvi poleg žene in hčerke. Žena Dušanova je bila že mrtva, njega in hčerko pa so prepeljali v bolnico v težkem stanju tako, da ni upanja, da bi ostala pri življenju. -o- Prazgodovinski človek v Postojnski jami. V jamah postojnske kotline dosedaj ni bilo nikakega sledu o naselbinah prazgodovinskega človeka, sličnih onim, ki so se ugotovile v raznih jamah južnozapadnega Krasa. Jama najbližja Postojni, v kateri so se našli ostanki iz prazgodovinske dobe, se nahaja pri Razdrtem ob vznožju Nanosa, katero je raziskal leta 1899 g. Perko. Do zadnjega časa se je domnevalo, da v slavni postojnski jami prazgodovinski človek ni iskal zavetja, čeprav so se v raznih presledkih našla okostja raznih predpo-topnih živali. Da je mnogo pozneje človeška noga stopila v te podzemske prostore, nam pričajo le napisi in letnice od 1213 pa do 1800, ki so na stenah stranske jame "starih imen," levo od "velikega doma." Toda zanimivo odkritje jamskega ravnatelja, g. A. Perka, dovršeno po 20 letnem trudu, dokazuje, da je v tem starem delu jame bival človek že v prazgodovinski dobi. Skoraj popolnoma pokriti po apnencu, so se našli razni deli človeškega okostja: lobanje, prsnega koša, posebno pa dobro ohranjena čeljust s popolnim zobovjem. Okostja so tri: dveh odraslih in otroka. Čeprav so okostja skoraj popolnoma pokrita z apnencem, bi bilo vseeno težko določiti njih starost, ko bi se ne našle ravnotam čepinje prazgodovinske lončene posode. Da je posoda iz prazgodovinskih časov, nam dokazujejo okrasi iste (vdolbe-ne vodoravne in navpične črte). Ostaja le vprašanje, iz katere prazgodovinske dobe je posoda, kar pa je težko dognati iz drobcev, ki so se našli. Čeprav ta negotovost, ostaja le dognano, da je pračlo-vek iskal zavetja tudi v postojnski jami in upanje je, da nova razkritja doprinesejo novih dokazov. -o- Na cestni železnici. V polnem vozu cestne železnice sedi debela gospa, ki tehta svojih 100 kilogramov. Stisnjen poleg nje sedi droben deček. Gospa se razgleduje po vozu in opazi dve mladi gospodični stati v bližini. Zato pravi dečku: "Ti, zakaj pa ne vstaneš, da bi vsaj ena gospodična lahko sedla?" Deček: "Zakaj pa vi ne vstanete, da bi obe lahko sedli?" Podpirajte trgovce in podjetja, ki imajo oglas v našem listu. "Ready?" Click! And the picture is yours to keep. KODAKS $6.5O up Brownies $2.00 up We do our own finishing—we know it's right. Bring us your films. F. BRAUNLICH UKARNA T0G. H, WlMBl* DUH PLAČATE TAKOJ! Dva procent« odbitka, ako takoj plačate za premog. Blue Diamond v kosih, Ohio in Kentucky Lump, Pocahontas, Trd Premog in koks. Mi imamo kredit 2e od leta 1858. Ako plačate vozniku, odtegnite 2%. THE YATES COAL CO. 1261 Marquette St. Rand. 280 Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Telefon: Randolph 5013 wsm- —> PRIPOROČILO! Priporočam ko vsem bratom Slovencem in Hrvatom za vsakovrstna plumberska dela, nova in popravila. Vs.e delo jo prvovrstno in garantirano. Slovenian Plumbing & Heating Co. 4921 ST. CLAIR AVE. Tel. Rand. i^tHt STAN. ir»801 WATERLOO KD-Tel. Eddy 7122 DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK • 131 ST. CI-AIR AVK. V Koau.oT.ra poalopja N.d North Am.rlr.a kaaka Vhod »m« I« •]. culi Govorimo aloT.nako. 1* lot M St. Clair At.. __ POZOR! POZOR! Mi Ixl.lujtrao furn.aa, kl«S»r,k.J del«, .plotu« popMTll«, T>a <■"'»' mmUnlno In hakra. Toflna MjWJJ oh Taakam fa.u. Ha prlporo*»»* obila naroAlla. Complete Sheet Metal Work« F. J. DOLINAR 1403 E. SRth 8T. Randolph 4730 wrtttmtmmnmnrmtmtttmumg******3 Glasilo S.D.Z. ; » I I IH■»♦♦♦»»♦■M. M. H I n. I I Jr 0 ! Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. II. NOV. mo. V DE2AVI OHIO INK. II. MARCA 1114. V DB2AVI OHIO 8«d«i ▼ Clev«l«nd-u, O. C288 St. Clmlr Atadu«. T.l.phont: Pennsylvania 881. Imenik gl. odbora za leta 1926-27-28. UPRAVNI ODBORi Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. CImir At». I. Podpred. FRANK ČERNE, 6038 St. Clair At«. II. Podpred. JULIA BREZOVAR, 1178 K 60th St. Tajniki PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ar*. Blagajniki JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnlkari JAMES DEBEVEC, 6117 St. CUir At«. NADZORNI ODBORi 1) LOUIS J. PIRC, 6117 St. Clair Ave. 2) JANKO N. ROGELJ, 1000 E. 74th St. I) IGNAC SMUK, 6220 St. Clair At«. POROTNI ODBORi 1) MIHAEL LAH, 918 Alhambra Rd. 2) AGNES KALAN, 1007 E. 74th St. 3) ALBINA NOVAK. 1132 E. 71st St. FINANČNI ODBORi 1) FRANK M. JAKŠIC. 6111 St. Clair Ax. 2) LEOPOLD KUSHLAN, 18511 Nottingham Rd. I) JOSEPH LEKAN, 8556 E. 80th St. GLAVNI ZDRAVNIKI DR. J. M. SELISKAR, 6117 St. Clair At«. GLASILO ZVEZE i AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair At«. Vae denarne zadeve in stvari, ki a« tičejo Upravneem odbora, naj se pošilja na vrli. tajnika. Vse pritožbine zadeve, ki jih je reiil druitrani porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Mihael Lah 118 Alhambra Rd. BASEBALL PLAYERS - NOTICE! Owing to the fact that we were unable to get Permits for Gordon Park for Sunday May 1 st, you hereby advised that ALL should be present at &e ball grounds at East 110th St. & New York Central R. R. on Sunday May 1st, at 9:00 A. M. sharp! Frank M. Jakšič, Comm. POZOR KRAJ. DRUŠTVA S. D. ZVEZE! . Kot iz zapisnika zadnje odborove seje razvidno, Je sklenil gl. odbor, da se priredi piknik, na katerega se bo povabilo vse članstvo Slovenske Dobrodelne Zveze. Zato je potrebno, da vsa krajevna društva SDZ. nemudoma naznanijo v gl. urad ako lryia katero društvo odločeno kako nedeljo za svoj Piknik in kedaj.da ne bo kako društvo na ta ali oni ftačin prizadeto! -o- Seja gl. odbora S. D. Z. 24. aprila 1927. Gl. predsednik John Gornik odpre sejo ob 9:30 A. M. Navzoči so vsi gl. odborniki in odbornice. Bere se zapisnik zadnje seje, ki se sprejme kot čitan. Društvena nazna'nila in dopisi: j? društvo Slovenski Doni, št. 6 prosi, da bi gl. odbor kaj ukrenil v zadevi nov^Cs ^a8ar' članice mlad. oddelka, ki je bila črtana iz Zveze, ker na pohot i opomin ni prestopila v odrasli oddelek. Potem ko je bila črta'na, je pa Pra pris,0P't' v odrasli oddelek, a ni prestala zdravniške preiskave. Po bre k'1 ^veze b' b'la lahko prestopila v odrasli oddelek za $500 smrtnine in ko 2 Podpore, brez zdravniške preiskave. Glavni odbor sklene, da potem, le bila črtana, pristopi lahko v odrasli oddelek, ako presta'ne zdravniško »"eiskavo. pr društvo Jugoslovan št. 21 poroča, da je vzelo na redni seji 3. aprila v ^db '?tne Plaže 8'- odbornikov SDZ in se jim zdi, da so bili nekateri gl. ]{a 0rn'ki dvakrat plačani. Sklenjeno, da se jim odgovori, da je gl. odbor na-£osi P° tolmačenju zapisnika zadnje konvencije, ter da se društvu Ju- '°van piše, da naj pojasni, na kak način si oni tolmačijo to zadevo. Sc(. društvo Coll. Slovenke št. 22 se zahvali vsem gl. odbornikom, ki so po- " njih slavnost sprejema novih članic. Se vzame 'na znanje. Sl4 tajnik predloži račun lista Enakopravnosti za oglaševanje, v svoti čus Oklene se, da se plača, obenem pa da se ustavi ta oglas za nedoločen £t Oklene se, da sc ne plača bolniške podpore sobratu Andy Jankovich, c. den i t'r- 'tcr na l's,'n> "i zadostnih zdravniških obiskov nave- žaia Predloži pravilno izpolnjeno bol. listino, se mu bo podpora izpla- Jtc Gl. tajnik poroča, da pridejo v zadnji kampa'nji samo tri društva v po-iel0 dc kuPe- in sicer: Društvo Kras št. 8 je imelo sprejeti 90 članov, spre-iovihPa 'ih 'e 161 • ,orc' s0 dobili 'A. Društvo št. 24 je imelo sprejeti 25 ]0 !1 članic, dobilo pa jih je 58, torei so dobili 232%. Društvo št. 27 je ime-leh t i." - 55 novih članov, dobilo jih je pa 63, torej imajo 114%. Izmed V t. ic dobilo torej društvo Kraljica Miru št. 24 najvefi procentov. ima„ kampanji za pridobitev novih članov od oktobra 1926 do 1. aprila 1927 za poročati sledeče: Hrad odrasli oddelek je pristopilo 962 čla'nov. Zavrženih je bilo 62 in v gl. 11 jc še 39 prošenj, od prosilcev, ki so bili sprejeti, kateri pa niso pla-kute. • neKa asesmcnta. Preiskanih jc bilo vsega skupaj 1063 prosilcev, za y ic Zveza plačala $2126.00 za zdravniško preiskavo. mladinski oddelek je pristopilo nad 700 otrok. Natančnejšega števila nje £ ker je nekaj prošenj še pri krajevnih društvih. Stroški te kampa-Rradl° i: za zdravniško preiskavo, sprejemne shode, najem dvoran in nal ;-ove člane so znašale $4041.00, ali približno $4.11 'na vsakega no- ^zv'irt'11Cd- ,ch' ki so P1"'54'0?'1' v tej kampanji, jih jc z marcem 9 že črtanih. Hitatn 0 'c ,orc'' da niso Pristopili radi potrebe, marveč radi nadležnosti ni2aci?rjcv" ■Iz ,cga slcdi> da 'e še dosti r°ia*<>v> ki ne vedo, da jim jc orga- Xjl", oziroma zavarova'njc potrebno. urad^eza šteje sedaj 5095 članstva v odraslem oddelku in 1654 otrok. V gl. ž«Ie ,, ,c P,a 5e 162 P.rošenj 2a odrasli oddelek, za katere bo prišel asesmont • aprilu. "dobri sc za $20,500.00 posojil na prvo vknjižbo. V?rokrll:. An,on Novak, c. št. 1926, čl. dr. št. 17, umrl 14. aprila 1927. fcvsii A"1"1 P'učnica. Zav. za $500. Dedič: Mary Novak, soproga. Pristopil k '>'• )tiliju 1924. bole^C.!"nci Markov'č. c. št. 783, čl. dr. št. 9, umrl 23. febr. 1927. Vzrok smrti k Zvezi "71 janZK1914h' " $5°°' M"iy Markovie' že,la> pr>st0PH SklenP^loži se račun za prestavo obrednika na angleščino, v svoti $15.00. se',"° >da se plača. Obenem sc da nagrada Janko N. Roglju v z*nesku $25 <-Mavo obrednika. Iadoorra,ik Poroča, da sc jc ustanovila pri Zvezi baseball liga in sicer "Q0or t iv. uaiaiiuviiH pri Z.VCZ1 oascoan una 111 siccr Ie> 18 ™ J klubov in siycr od krajevnih društev S- D. Z. št. 8, 9, Gl jl 41 ■ vsakega igralca bo stroškov približno od $6 do $7. ^800 Si 5'le' da sc Plaea iz Rezine blagajne za baseball do svote tcvai u« JakSiC sc pooblasti, da bo on manager te lige in da bo on pla- vse račune, 'nanašajoče se na Zvezini baseball. pravni USk"' Zveza Priredi v letošnjem letu piknik. Prostore preskrbi bc«o ZujiVi^riodbora, in sicer, če mogoče, na nedeljo, v kateri nima no-u svežino društvo piknika ali veselice. Sklene se, da se v jeseni priredi velik ples vseh Zvezinih članov in članic v S. N. Domu. Gl. tajnik naj preskrbi pravočasno dvorano. Preosta'nek teh prireditev gre v poseben sklad, ki se bo porabil v svrho reklame za Zvezo. Seja se zaključi ob 12 M. JOHN GORNIK, gl. predsednik JAMES DEBEVEC, zapisnikar. -O- Računi med kraj. društvi SDZ. za marc 1927. Asesment št. 161. Društva M T3 O > o . mlad. Ika Čl. mlad. oddelka •C o Q o u tn C M C Doh. odde! 1. Slovenec .................... ...$ 1,297.73 S 385.00 522 $ 27.60 185 2. Svob. Slove'nke ........ 402.34 349.14 205 2.70 18 3. 262.61 104 2.85 20 4. ... 1,542.62 642.09 806 24.90 166 5. Napredni Slovenci .... ... 319.92 1,055.00 134 3.50 30 6. Slovenski Dom ........ 358.46 82.00 171 15.30 103 7. Novi Dom ................. 164.37 69 8. 970.38 562.30 411 24.45 161 9. Glas Clev. Delavcev 474.11 278.00 212 10.95 73 10. Mir ............................... 645.87 195.00 307 24.75 165 11. 315.58 52.43 164 5.25 35 12. Ribnica ....................... 341.81 145 5.85 39 14. Clev. Slovenci ........... 406.43 70.00 165 6.00 40 16. A. M. Slomšek ........... 81.44 45 3.15 21 17. France Prešern ......... 265.66 580.00 113 4.35 29 18. Sv. Ciril in Metod ..... 330.99 92.50 137 4.35 28 20. Bled ........................... 567.60 98.00 258 22.80 149 21. Jugoslovan ................. 326.34 23.57 143 5.10 34 22. Coll. Slovenke ........... 244.01 34.00 112 3.30 22 23. Združene Slovenke ... 144.44 22.00 80 3.00 20 24. Kraljica Miru ........... 98.08 20.00 59 6.15 41 25. 102.48 53 7.50 50 26. 69.52 40.00 30 .30 2 27. Blejsko jezero ........... 403.42 173 8.70 69 28. 99.47 53 3.00 20 29. 109.80 53 3.60 28 30. 53.98 161.00 25 1.20 8 31. Warrensville ............... 64.03 30.00 29 3.90 26 32. Bratska Sloga ........... 66.36 29 2.70 22 33. Državljan ................... 41.79 22 34. 89.01 86.00 38 2.85 19 35. Valentin Vodnik ....... 87.59 46 3.45 21 36. SI. Y. Men's Club ..... 57.18 26' 37. Sv. Cecilija ................. 148.08 143.00 75 1.05 7 38. Martha Washington . 90.28 129.00 48 1.05 7 39. Volga ........................... 34.15 15 40. Clairwood ................... 22.47 18 Skupaj $11,100.40 $5,130.03 5095 $245.60 1658 Bilanca 28. februarja 1927 ........................................................................$445,924.10 Dohodki za mesec marc 1926 Asesmenti krajevnih društev ................................................$11,100.40 Obresti čekovnih prometov .................................................. 52.89 Obresti od posojil na posestvih 6, 7 in 8% ...................... 5,473.87 Prošnje za posojila in 1% bonus .......................................... 70.00 Pristopnine mlad. oddelka .................................................... 3.75 „$16,700.91 Skupni dohodki .................................................................<............... Stroški za mesec marc 1927 Za posmrtnine ........................................................$1,500.00 Bolniške podpore .................................................. 2,760.03 Za porode .............................................................. 120.00 Operacije ................................................................ 750.00 Upravni stroški ...................................................... 997.74 Skupni stroški ....................................................$6,127.77 $ 6,127.77 Odšteti stroški od dohodkov ...........................-...................$10,573.14 $ 10,573.14 Vesti iz Clevelanda. Bila'nca 31. marca 1927 ..............................................................................$456,497.24 P. KOGOJ, gl. tajnik. O-1- Moj očka so rekli ''Oženi se moj sin, tam gori na planinci, oženi se moj sin! Kako se bom oženil, nobene ne poznam. Če eno majhno vzamem, se v postlji mi zgubi, tam gori na planinci, se v postlji mi zgubi. Ce eno suho vzamem, objemal bom kosti, tam gori na planinci, objemal bom kosti. Če eno mlado vzamem, kdaj pa bodem spal, tam gori na planinci, kdaj pa bodem spal?" Ta smešna pesmica je sedaj na rolah za piano. Dobi se pri V. Lisjak v Slovenskem Narodnem Domu 6419 St. Clair Ave. Tam dobite tudi druge najlepše slovenske role in plošče. Player pianos so pa naša posebnost na lahka odplačila. Odda se — Ta teden je namenjen čiščenju. Glejte, da storite svojo dolžnost. — V pondeljek večer je dospel v Cleveland nemški poslanik v Washingtonu, Ago von Malzan. Bilo je to prvič od leta 1913, da se je mudil nemški poslanik v Clevelandu. Sprejel ga je mestni župan Mr. Marshall. — John Oltersdorf, svičman pri N. Y. C. železnici v Col-linwoodu je bil takoj ubit od vlaka, ko je šel z ene proge na drugo, ne da bi se ozrl prej, ako prihaja kak vlak. — Frank Palivoda, 54 let star, 8714 McComb Ave. se je obesil, ker je bil neozdravljivo bolan. — Oltarno društvo fare sv. Vida je pretečeno nedeljo ob priliki prvega sv. obhajila dvesto šestnajstih mladih ob-hajancev slednjim priredilo tečen zajtrk ter tako pogostilo otroke. Zvečer pa so sta-riši otrok prišli na vrsto, in je bil v novi šoli sv. Vida lep sestanek članic Oltarnega društva ter starišev prvo-ob-hajancev. Servirala se je okusna večerja in vršila se je prav prijetna zabava. Ob pol dvanajstih zvečer so pa prišli še "Orli" s svojimi tamburi-cami od koncerta v javni knjižnici ter so par poskočnih zaigrali. Bil je prav prijeten večer. Soba se da v 'najem za enega ali dva fanta. 6702 Bonna Ave. (51) Štiri sobe jako čedne, se dajo v najem družini. 922 E. 7flth St. (51) V najem sc dajo tri čedne in velike sobe. Rent $15.50 na mesec. 989 E. 63rd St. (50) Iščejo se štiri sobe s kopališčem med 61. in 76. cesto. Kdor ima kaj enakega, naj sc zglasi na 6303 St. Clair Ave. Tel. Rand. 3896. (50) MALI OGLASI Soba se da v najem za enega fanta. 1372 E. 45th St. (51) Dva stanovanja sc dasta v najem: eno obstoječe iz 3 sob za $15.00, drugo iz 4 sob za.$18. mesečno. Oglasite sc pri John Gornik 6217 St. Clair Ave. (x) Dve sobi sc odda za dva ali več fa'ntov, s kopališčem. 6306 Edna Ave. (51) Več moških dobi delo za en teden oa farmah. Zglasite se pri Frank Mervar, 5921 Bonna Ave. (50) Perica dobi takoj delo. Oglasite sc pri dr. Neuburgerju, 6430 St. Clair Ave. (50) Naznanilo. Naznanjam ce'njenim članicam dr. sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. J. da sem se preselil iz sedanjih prostorov na 1140 Norwood Rd. v nove prostore na 1206 E. 74th St. Prosim, da članice to upoštevajo in v društve nih zadevah pridejo na novi naslov. MARY HOČEVAR, taj'nica, 1206 E. 74th St. v najem tri prostorne sobe za malo družino, spodaj je kopalnica. Garaža na razpolago. Poizve se po 6. uri zvečer, v soboto popoldne in v nedeljo ves dan na 436 E. 158th St. (49) Naprodaj je hiša, 7 sob, takoj $1500. Blizu ulične železnice. Vprašajte na 391 E; 163rd St. (49) Hiše naprodaj V slučaju, kadar kupujete ali prodajate hišo, lote, farmo ali trgovino, ali če hočete isto zamenjati, se vseh slučajih obrnite za pošteno in zanesljivo postrežbo s popolno zaupnostjo do 'nas. Frank Preveč in John W. Spahrt, 15712 Waterloo Rd. Eddy 6502. (Wed. x) Naprodaj je hiša za eno družino, 7 sob, garaža za dva avtomobila ob tlakani in plačani cesti, prav blizu cestne železnice, v trgovskem delu Collinwooda. Lastnik gre iz mesta in proda to hišo, vredno $7000 za samo $6500. Vprašajte pri Hribar, 954 E. 144th St. (49) Naprodaj je hiša .s 7 sobami, moderno opremljena, blizu Euclid Beach. Se zamenja tudi za hišo za dve družini. Aug. Kaušek Realtor 1020 E. 185th St. Ken more 335 Louis Petrich Peč naprodaj, na plin ali premog, se proda zelo poceni. V najboljšem stanju. Anton Ogrinc, 440 E. 158th St. (50) Stanovanje obstoječe iz treh sob, se da v najem. Spodaj. Pozvejte na 1133 Norwood. __(49) Papiranje sob Se priporočam za lepo in okus'no delo. Jako zmerne cene. Se priporočam rojakom za obila naročila. George Bole 6803 Bonna Ave. _(X-Wed) Naznanilo. Kadar želite imeti vaš avto popravljen pravilno in po nizki ceni, pridite k nam. Mi popravljamo vsakovrstne avtomobile, ravnamo in varimo fen-derje, bumperje in ogrodja, osi in sploh izvršujemo vsa avtomobilska popravila. Vse 'naše delo je tudi garantirano. Rojakom se priporočamo v obila naročila. Zuzek & Bradly's Garage 1343 E. 105th St. blizu Superior Ave. Tel. Cedar 1284 (49) Auburn avtomobil se proda, touring kara za 7 oseb, v jako dobrem stanju. Jako poce'ni. 18603 Chapman Ave. (49) Proda se hiša za 2 družini, vsaka 4 sobe, jako moderno zidana, garaža za 2 avtomobila. Istotam je naprodaj tudi pohištvo, skoro novo, za štiri sobe, piano in pre-ša za grozdje. Naprodaj je tudi lot 50x150 na E 232nd St. Euclid Village. Proda se tudi več hišnega orodja in drugih stvari. Vse to mora biti proda-ho v dveh tednih, toraj se dobi jako poceni. Vprašajte na 898 E. 141st St. blizu Fisher Body Co. (49» POHIŠTVO NAPRODAJ P 0 H 1 S T V O se proda zelo poceni dve postelji, fedre in modroc, dresser, ši-fonir, miza ter gu-galnik. Vse v dobrem stanju in zelo poceni. 1470 East 134th St. Tel. Glen-vile 1676 W. (51) P 0 H 1 Š T V O POHIŠTVO NAPRODAJ Prodam pod ceno 1923 Chevrolet touring avto, v najboljšem stanju. Samo $65.00. Proda se tudi 1924 Ford truck, ena tona, v zelo dobrem stanju. Cena S35.00. Vprašajte na 1343 E. 105th St. Tel. Cedar 1284. (49) Hiša naprodaj za dve družini, 4 sobe zgorej, štiri spodaj, jako nizka cena, samo $7500. Vprašajte pri Hribar, 954 E. 144th St. Tel. Glenville 2500. (49) Soba se da v najem pri mirni družini po-štenemu fa'ntu. 1068 E. 67th St. zgorej. (49) Priporočilo! Nad dvajset let sem že redno in pošteno posloval z rojaki v Clevelandu glede pošiljanja denarja v staro domovino ali pri prodaji parobrodnih kart za vse linije. Uljudno se priporočam rojakom še za-naprej, ker so lahko prepričani, da bodo pri meni vsak čas najbolj pošteno in točno postrežem, kar se tiče pošiljanja denarja v staro domovino ali prodaje parobrodnih listkov. Se priporočam. Anton Bobek 6104 St. Clair Ave. Cleveland, O. (X) Mi financiramo in zgradimo za vas hišo za eno ali dve družini, ako imate plačan lot. Ni vam ' treba tri leta plačati nič na prvo1 vknjižbo. Zavarovalnina proti ognju in tornadu prva tri leta prosta. R. S'. Colman, 6605 Theota Ave. Tel. Shady-side 0503-J. (60) Naprodaj je čeden bungalow, štiri sobe, na E. 171st St. na lahka odplačila. Pokličite last'nika na Eddy 4122-J. (51) The Community Welfare Club priredi V SOBOTO, 30. APRILA, 1927 SVOJ letni PLES v veliki dvorani Slov. Narodnega Doma, 641 1 St. Clair Ave. Igra Silverton orchestra. Vstopnina 75c v t'i WACH Cl C S D E PT. STO RE Dry Goods and Mens Furnishings, Ladies and Childrens Ready-to-wear 152 ndSt. ~ Cleveland Ohio Suknje obleke žensko perilo Nogavice za otroke ženske in može Platno posteljna oprava Blago za obleke Spodnje obleke za vso obitelj Ženski klobuki Naznanilo. Tri dni -- v četrtek, petek in soboto, 28., 29. in 30. aprila se vrši pri Wahčič trgovini v Collinwoodu ENAJSTLETNICA OBSTOJA TE TRGO-VINE S POSEBNO RAZPRODAJO Ravno sedaj je minulo enajst let, odkar smo odprli našo prvo modno trgovino v Collinwoodu. Našim ljudem v Collinwoodu je dobro poznano, kako »mo začeli z malo prodajalno pred enajstimi leti. Danes se pa nahajamo v lastnem poslopju, kjer se nahaja velika slovenska department trgovina. Na stotine naših odjemalcev se še spominja prve otvoritve naše trgovine, in vselej so bili zadovoljni z našim blagom, postrežbo in cenami. Ostali so nam ves čas naklonjeni. Kadarkoli potrebujejo kaj, .bodisi za moške, ženske ali otroke, gotovo se radi oglasijo pri nas. Opominjamo vas, da dobite ravno sedaj v tem času, ob priliki praznovanja enajstletnice vse blago po jako znižanih cenah. Prihranite si mnogo denarja.. Mi smo pripravljeni vam postreči in vas vabimo k obilnemu obisku Zapomnite si dneve prične se v četrtek, 28. aprila in se zaključi v soboto, 30. aprila. WACHCIC'S DEPT. STORE 725 E. l52n<) ST. CLEVELAND OHIO ....-----—...-----...—............---j: ZAROCENCA MILANSKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA Poslovenil Dr. Andrej Budal. (Nadaljevanje) Toda skrit denar drži zlasti človeka, ki ga ni vajen imeti mr.ogo po rokah, v večnem sumničenju, da drugi kaj sumijo. Ko je zdaj tudi ona skrivala tu in tam, kolikor se je dalo, česar ni mogla vzeti s seboj, in mislila na zlatnike, ki jih je imela zašite v život-niku, se je spomnila, da ji je bil neimenovanec obenem z njimi poslal tudi najširše ponudbe svojih uslug; spomnila se je vsega, kar je slišala praviti o njegovem gradu, ki stoji na tako varnem kraju, da proti gospodarjevi volji samo ptiči lahko prilete do njega, in sklenila je, da pojde tja gor prosit zavetišča. Pomislila je, kako bi se mogla dati spoznati onemu gospodu, in brž ji je prišel don Abbondio na misel; ta se ji je po tistem svojem pogovoru z nadškofom kazal vedno zelo prijaznega, in sicer tem bolj od srca, ker se mu zdaj ni bilo bati, da se komurkoli zameri, in ker je s tem, da sta bila daleč oba mlada človeka, bila daleč tudi možnost, da bi kdo zahteval od njega kaj takega, kar bi postavilo njegovo dobrohotnost na trdo preizkušnjo. Domnevala je, da mora biti ubožec v taki zmešnjavi še bolj v zadregi in še bolj preplašen nego ona ter se bo ta načrt morda zdel tudi njemu prav dober; zato je prišla, da mu ga predloži. Našla ga je s Perpetuo ter napravila predlog obema. "Kaj pravite, Perpetua?" je vprašal don Abbondio. "Pravim, da je to navdah-njenje iz nebes, da ne smemo izgubljati časa, temveč vzeti brž pot pod noge." "In potem. . ." "In potem, in potem, ko bomo tam, bomo prav zadovoljni. O tistem gospodu je znano, da zdaj noče drugega kakor izkazovati usluge svojemu bližnjemu; gotovo bo tudi sam zelo zadovojen, da nas sprejme pod streho. Tja na mejo in v tako višavo gotovo ne pridejo vojaki. In potem, in potem: tam dobimo tudi jesti; kajti v gorah bi nam huda predla, ko bi použili te borne darove božje." Rekši jih je uredila v košu vrh perila. "Izpreobrnjen, ali je res izpreobrnjen, kaj?" "Kako je še mogoče dvomiti po vsem tem, kar vemo, in po tem, kar ste videli tudi vi? "In če bi šli sami v kletko?" "V kakšno kletko? Z vsemi temi vašimi pomisleki, oprostite, ne bi prišli nikoli do nobenega sklepa. Prav tako, Neža! Prišla vam je res dobra misel." Postavila je košaro na mizo, vtaknila roke v pasove ter jo zadela na rame. "Ali ne bi mogli," je rekel don Abbondio, "najti kakega človeka, ki bi šel z nami in stražil svojega kurata? Če srečamo kakega malopridneža, kakor jih žal mnogo kroži po deželi, v kakšno pomoč mi bosta vedve?" "Nov pomislek, da izgubljamo čas!" je vzkliknila Perpetua. "Kje naj iščemo človeka sedaj, ko mora vsakdo misliti nase? Pogum! Vzemite brevir in klobuk in pojdimo!" Don Abbondio je odšel, se vrnil čez trenotek z brevirjem pod pazduho, s klobukom na glavi in s popotno palico v roki in vsi trije so šli ven skozi vratca, ki so vodila na mali trg. Perpetua je zaklenila bolj zato, da ne zanemari neke formalnosti, nego radi vere v ključavnico in duri, in vtaknila ključ v žep. Don Abbondio je pogledal mimo grede proti cerkvi in rekel med zobmi: "Dolžnost ljudstva je, da jo varuje, kajti cerkev služi ljudstvu. Če imajo malo srca za svojo cerkev, bodo že skrbeli zanjo; če pa nimajo srca, naj se jim zgodi, kakor se more." Ubrali so čisto tiho pot čez njive, vsakdo je razmišljal o svojih zadevah ter se oziral naokrog, zlasti pa don Abbondio, ali se ne prikaže kaka sumljiva oseba ali kaj nenavadnega. Srečali niso nikogar, ljudje so bili ali po hišah, da so jih stražili, vezali prtljago in kaj skrivali, ali po cestah, ki so vodile naravnost na višine. Ko je najprej vzdihoval in zopet vzdihoval ter nato izpustil par medmetov, je začel don Abbondio bolj po vrsti godrnjati. Jezil se je na vojvodo iz Neversa, ki bi bil prav lahko ostal v Franciji, se veselil življenja in igral kneza, pa hoče biti vojvoda v Man-tovi vsemu svetu na rovaš, na cesarja, ki bi bil moral imeti pamet mesto drugih, pustiti vodo, naj teče navzdol, ter se ne povsod usajati, kajti končno ostane on vsekdar cesar, naj bo Peter ali Pavel vojvoda v Mantovi. Jezil se je zlasti na guvernerja, ki bi bil moral vse poskusiti, da odvrne šibe od dežele, dočim jih je še sam klical nad njo, iz golega veselja do vojne. "Treba bi bilo," je govoril, "da bi tisti gospodje bili tu in izkusili, kakšno veselje je to. Lep račun bodo dajali! Medtem pa jih dobiva po plečih, kdor ni vsega prav nič kriv." "Pustite vendar te ljudi na miru; saj ti nam ne pridejo na pomoč," je dejala Perpetua. "To so, oprostite, vaše navadne čenče, ki nič ne odločujejo. Kar pa mi vzbuja res nevoljo . . ." "Kaj pa?" Perpetua, ki je na tem kosu poti lahko vse lagodno premislila o skrivališču,'napravljenem v naglici, je začela tožiti, da je to pozabila, da je ono slabo skrila, da je tu pustila sled, ki bi lahko pokazala pot tatovom, da je tam . . . "Lepa je ta!" je rekel don Abbondio, ki je bil Ž£ toliko varen življenja, kolikor je bilo dovolj, da se je mogel prepustit, skrbem za blago. "Lepa je ta! Tako ste to naredili ? Kje ste imeli glavo?" "Kako?" je vzkliknila Perpetua, obstala za hip na mestu in dela pesti na boke, kolikor ji je košara to dopuščala. "Kako? Zdaj pridete in mi delate take očitke, ko ste bili vendar vi krivi, Če nisem imela glave, namesto da bi mi bili pomagali ter mi dajali poguma? Mislila sem morda bolj na hišne stvari nego na svoje; nikogar ni bilo, da bi me bil podprl; biti sem morala Marta in Magdalena; če pojde kaj po zlu, si nimam kaj očitati; storila sem celo več nego svojo dolžnost." Neža je prekinila to pričkanje s tem, da je tudi ona začela govoriti o svojih jadih: ni se toliko žalostila radi ne-prilik in škode, kolikor zato, ker je zdaj splavalo po vodi vsako upanje, da kmalu spet objame svojo Lucijo; kajti, če se še spominjate, računali sta, da se snideta prav to jesen, zdaj pa ni bilo pričakovati, da se bo doni Praksedi ljubilo priti v takih okoliščinah v te kraje na letovišče; raje bi odšla, če bi bila tu, kakor so odhajali vsi drugi le-toviščniki. Pogled na te kraje je še bolj živo vzbujal v Neži take misli in njeno nezadovoljstvo je postajalo še bolj pekoče. Zapustivši steze so se napotili po glavni cesti, po isti, koder je uboga žena za tako malo časa privedla hčerko spet domov po onem bivanju v krojačevi hiši. In že se je videla tista vasica. "Saj pozdravimo seveda te dobre ljudi?" je rekla Neža. "Tudi zato, da se malo od-počijemo, kajti ta koš mi začenja pošteno presedati; in končno, da požvečimo kak grižljaj," je dejala Perpetua. "S pogojem, da ne izgubljamo časa, ker ne potujemo za zabavo," je zaključil don Abbondio. Sprejeli so jih z odprtimi rokami in z velikim veseljem so jih zopet videli, kajti domači so se ob njih spomnili svojega dobrotljivega dejanja. Izkažite dobrot, kolikor jih morete, pravi na tem mestu naš pisatelj, in pripeti se vam tem pogosteje, da srečate obraze, ki vas vzradostijo. Ko je Neža objela dobro, domačinko, jo je premagal bridek jok, ki ji je bil velika uteha, in odgovarjala je ihte na vprašanja o Luciji, ki sta jih stavila oba domača zakonska. "Bolje ji je nego nam," je rekel don Abbondio. "Ona je v Milanu, izven nevarnosti, daleč od tega vražjega šun-dra." "Ali bežite, kaj, gospod ku-rat, s svojim spremstvom?" je dejal krojač. "Kako pa," sta odgovorila hkratu kurat in njegova služabnica. "Pomilujem vas." "Namenjeni smo," je rekel don Abbondio, "v grad." "Dobro ste si izmislili; tam boste varni kakor v cerkvi." "In tu se nič ne bojite?" je vprašal don Abbondio. "Povem vam, gospod kurat: prav na "hospitacijo," kakor veste, d & se pravi, če se hoče dobro povedati, ti ljudje najbrž ne pridejo sem; predaleč smo od velike ceste, hvala Bogu. Kvečjemu ?e takole zatelebanijo malo stran, česar Bog ne hoti; vsekakor pa je še čas; čuti moramo prej še druge vesti iz ubogih krajev, kjer se ustavijo." Sklenili so, da se tam malo odahnejo, in ker je bil čas obeda, je rekel krojač: "Gospoda, počastiti morate mojo revno mizo; takole po domače; postrežemo vam tudi s tem, da boste dobro sprejeti." Perpetua je rekla, da ima s sabo nekaj takega, da lahko post prelomi. Po nekaj ceremonijah na tej in oni strani so se pobotali, da pritaknejo lončke k skupnemu ognju, kakor se pravi, in pripravijo skupen obed. Otroci so se z velikim veseljem razpostavili okrog Neže, svoje stare prijateljice, in brž, brž je krojač ukazal deklici (tisti, ki je bila nesla oni grižljaj vdovi Mariji — Bog ve, ali se je še spominjate!), naj olušči štiri zgodnje kostanje, ki so bili v nekem kotu, tei jih speče. "In ti," je rekel dečku, "pojdi na vrt in stresi breskev, da jih nekaj pade na tla, ter jih prinesi sem — pa vse, veš! In ti," je rekel drugemu, "zlezi na smokev tev jih utrgaj par najbolj zrelih. Saj to obrt še preveč poznate." Sam je šel nastavljat neki svoj sodček, gospodinja pa je šla pc nekaj namiznega perila. Perpetua je privlekla svoje zaloge na dan; pripravili so mizo: prtič in majolikast krožnik na častnem mestu za don Abbondija, z jedilno pripravo, ki jo je Perpetua imela v košari. Sedli so k mizi in obedovali, če že ne z velikim veseljem, pa vsaj z mnogo večjim, nego bi ga bil katerikoli omiznik pričakoval za ta dan. "Kaj pravite, gospod kurat, k taki zmedi?" je dejal krojač. "Zdi se mi, kakor bi bral zgodovino Mavrov v Franci- • • n Ji- "Kaj naj rečem? Tudi to me je moralo zadeti!" "Vendar pa ste si izbrali dobro zavetišče," je povzel oni. "Kdo bo po sili hotel priti tja gori? In našli boste druščino; čulo se je že, da se je tja zateklo mnogo ljudi in še zmerom dohajajo." "Upam," je rekel don Abbondio, "da bomo dobro sprejeti. Poznam tistega dobrega gospoda; ko sem že ob neki drugi priliki imel čast biti pri njem, je bil tako vljuden!" "In meni," je rekla Neža, "je dal sporočiti po gospodu presvetlemu monsignorju, da mi ni treba drugega nego iti k njemu, če bi česa potrebovala." "Lepa izpreobrnitev!" je povzel don Abbondio. "In vztraja v njej, kajne, vztraja • > v njej r Krojač je začel obširno govoriti o svetem neimenovan-čevem življenju in kako je iz šibe vse okolice postal vsem zgled in dobrotnik. "In tisti ljudje, ki jih je imel pri sebi? . . . Vse tisto služabništvo? . . ." je povzel don Abbondio, ki je že večkrat slišal kaj o tem, a se ni mogel nikoli dovolj pomiriti. "Največ jih je izgnal," je odvrnil krojač; "kar jih je pa ostalo, so spremenili svoje življenje — pa še kako! Skratka, njegov grad je postal prava Tebaida; vi poznate te stvari." Nato je začel govoriti z Nežo o kardinalovem obisku. ' Velik mož!" je dejal. "Velik mož! Škoda, da je tako naglo odšel od nas, da mu nisem mogel niti izkazati malo 3asti. Kako zadovoljen bi bil, če bi mogel še enkrat govoriti z njim, a malo bolj lagodno!" Ko so nato vstali od mize, jim je pokazal kardinalovo sliko, ki jo je bil pritrdil na eno durnico v počaščenje visoke osebe in tudi zato, da bi lahko povedal vsakomur, kdor bi prišel, da mu ni podobna, kajti on si je lahko od blizu in lagodno ogledal kar dinala samega prav v tej sobi. "Njega naj bi kazala tale slika?" je rekla Neža. "Po obleki mu je podoben, toda. .." _ "Kajne, da mu ni podoben?" je dejal krojač. "Tudi jaz vedno tako pravim. Nas ne bodo osleparili, kaj? A če drugega ne, vsaj njegovo ime je spodaj — za spomin." Don Abbondiju se je mudilo; krojač se je obvezal, da najde dvokolnico, ki jih po-vede do vznožja strme poti; šel jo je takoj iskat ter se kmalu nato vrnil rekoč, da že gre. Nato se je obrnil k don Abbondiju: "Gospod kurat, če bi morda želeli vzeti tja gori kakšno knjigo s seboj za kratek čas, vam s svojo revščino lahko postrežem; kajti tudi jaz se malo zabavam s či-tanjem. To niso stvari za take ljudi, kot ste vi, to so poljudne knjige; vendar pa. . ." "Hvala, hvala," je odvrnil don Abbondio; "v takih okol-nostih človek jedva zbere svoje misli za to, kar je predpisano." Medtem ko se zahvale iz- Naznanilo! Ta teden imamo naso veliko letno razprodajo žimnic ali mo-drocev. Mnogo naših ljudi se je že poslužilo te prilike ter so kupili nove žimnice po skrajno znižanih cenah. Kot vsa znamenja kažejo, bo to naša največja razprodaja, kar smo jih še kdaj doživeli, in želimo le, da vsakdo, ki še ni kupil, da pride v našo trgovino ter si ogleda vrednosti, katere sedaj nudimo. Le zapomnite si: ako morete sploh kje drugje ceneje kupiti kot pri nas, tedaj nam to povejte, in dobili boste pri nas še ceneje. V naši glavni prodajalni imamo ta teden izvrstno kuharico, ki vam kaže kakšne dobrote se lahko skuhajo ali spečejo "GRAND" pečeh. A. Grdina & Sons 6019 St. Clair Ave. 15301-07 Waterloo Rd. Odprto zvečer. na rekajo in odklanjajo, ko se menjavajo pozdravi in voščila, vabila in obljube za nov obisk pri povratku, je dvokol-nica dospela pred cestna vrata. Naložijo košare, zlezejo gor in začno malo udobneje in z večjim dušnim mirom drugo polovico poti. Krojač je bil povedal don Abbondiju resnico o neime-novancu. Od dne, ko smo ga zapustili, je ta neprestano vršil, kar je bil takrat sklenil: povračal je škodo, prosil mir, podpiral reveže, skratka, delal je vedno le dobro, kjerkoli se je nudila prilika. Pogum, ki ga je druge krati kazal, ko je napadal ali se branil, je zdaj kazal s tem, da ni delal ne tega ne onega. Hodil je vedno sam in brez orožja, pripravljen na vse, kar bi ga moglo zadeti po tolikih nasilnih dejanjih, ki jih je že sam zagrešil, in prepričan, da bi pozor!!! Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po širni j Ameriki, v Canadi in v starem kraju, kate- ! re prodajam že nad 1 20 let, kakor Alpen-tinktura, proti izpada nju in za rast moških ; in ženskih las. Brus- ' lin tinktura zoper j sive lase od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid zoper Reumatizem, trganje in kostibol v rokah nogah in križicah. Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, mozulca, solnčnate pike in drugo na koži, srbečico, lišaje, rane, opekline, bule, turove, kraste, kurje oči, bradovice, prašek za potne noge itd. Pišite takoj po cenik ga pošlem zastonj. Vsaka družina bi mo- i rala imeti moj bresplačni cenik, za svo- j jo -lastno korist. JACOB WAHCIC 1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio. near Superior and Wade Park Ave. zagrešil novo nasilje, če bi uporabljal silo v obrambo onega, ki je bil toliko ljudem in za toliko na dolgu, prepričan, da bi bilo vsako zlo, ki bi ga zadelo, krivica pred Bogom, glede njega pa le pravično povračilo, in da ima on manj pravice kaznovati krivico nego kdorkoli drugi. (Dalje prihodnjič) PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR 6628 ST. CLAIR AVE. Če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene. Pennsylvania 1006.