Ured n i & v o in uprav-"(jÄtvo v O. Radgoni, Spodnji Gri?. štev. 9, priti. Telefo : št. 7.
khai* vsak petek z i üVfftj šn strine s V'ošinmo vred za 5 oiipiei.o24Di»i, za poj .iti 12 Din, ž.a cen t ata G Din.
, C UP t U-	j § ^
Poštnina

%i. m.
plačana v gotovini.
p»
ipr
1 #Ü
* i I
*& i «b ‘as,»»-1
V
€9 &vl
* r»tt*warw‘,
Serri;?? Mnm, »Ise ll
Rokopisov ne vrača.
Naročnina in insegati se plačujejo in otožii-jèjo v Gornji Radgoni.
Inserats : Ena šest-stolpna netitvrsta siane 1 Din 25 para. Pri večkratni objavi
primeren popust.
?6SS8füSBä StüEÜÖ ?5 p
f. Ml
„ Murska
Našim dobrotnikom, sotrudnikom in -prijateljem so namenjene te vrstice. Na Vaša zlata srca trkamo: pogum nam daje gornje bodrilo slovenskega apostola, ki je sebe celega dai Cerkvi in narodu, ki je tej Cerkvi udan. Urednik lista se ne sramuje priznati, da je te bodrilne besede namesti! v svoji delavnici tako, da mu lahko v trenutkih, ko slaba človekova volja peša — da novega poguma. Soglasno nas bodrijo tudi drugi prijatelji — bodisi s podporami, bodisi z nasvetom in prijateljsko besedo, da ne omagamo pod pezo včasih navidez nepremagljivih žrtev. Nepremagljivih žrtev ni, če je volja močna. Vsem: Hvala iskrena!
Na naš zadnji, rekli bi predsmrtni apel se je zbralo dokaj milodarov, ki so rešili „Mursko Stražo“, sicer neizogibne smrti.
Iz te krize srno zaplavali v mirnejše vode in sedaj prosimo dalje. Kaj hočemo drugo? Nekaterim sicer ni všeč naš list, ki je v pravem pomenu besede živa straža naših interesov na neposredni severni državni in narodni meji; zato pa je tembolj všeč nam, ki smo list mrcvarili iz krize v krizo ter kljub žrtvam in draginji vztrajamo pri za-početem delu
Leto se bliža koncu, zato že sedaj vabimo naše prijatelje, da poagitirajo za list, da pridobi še večji krog naročnikov. To ne bo težko. List nam se priporoča s svojo pestro vsebino : Uvodniki so navadno splošno političnega značaja, potem sledi članek iz lokalne politike, ali pa članek, iz katerega črpajo korist vsi sloji naroda. Uvedli smo zelo priljubljen „Pregled političnih in drugih važnih dogodkov“, v katerem je nanizanih toliko zanimivih in t enih vesti iz dnevnikov celega tedna, da ti nadomeščajo držanje dragega dnevnika. Zelo zanimivi in senzacijo vzbujajoči so domači dopisi | in potem še pestre tedenske vesti, da ne pozabimo podli-stka, ki je vedno zelo zanimiv. Cela zadnja stran prinaša oglase raznih tvrdk, katerih se čitatelji najrajše j poslužujejo. Pripomniti je treba, da upravi i
Straža“
„Ne opešajte v čfelur
Dr. Ant. B, jeglič, knezoškol ljubljanski v pismu našemu konzorciju
ni več potrebno loviti inseratov, kakor v onih težkih dneh, ko smo list reorganizirala; sami pridejo, ker vedo, da je list razširjen in da imajo od njega ie korist. Ako se nam posreči z žilavim, vstrajnim delom list razširiti, povečati njegovo obliko in obseg, bomo uvedii zelo cene male oglase, skratka list vsestransko spopolnili.
„Murska Straža“ je potrebna na meji. Zakaj? Ime ji pravi, da je straža: Varovati mora obmejno ljudstvo pred krivimi preroki, braniti ga pred korupcijo, napadati mora narodne in verske sovražnike, če tudi onemogočiti, politično (ne telesno!) ubiti. To je naloga straže ob meji, ako hoče biti dobra straža.
„Murska Straža“ je učitelj. Razširja duh prave krščanske prosvete. Ako vzame v roke neizprosni bič, se ravna po vzgledu Učenika ljubezni, ki je menjalce in verižnike z bičem pregnal iz Hiše svojega Očeta!
„Murska Straža“ razširja duševno obzorje, poučuje, bodri in daje javnemu mnenju vedno prostora. Ona je dobronapet samokres (revolver) za razne mameluke, moralne propalice, izsiljevalce, ljudske pijavke in goljufe, ki varajo naše pošteno slovensko in verno obmejno ljudstvo. Da bo pa ta revolver imel dovolj municije, naj skrbi vsak poštenjak, ki misli z nami.
Zavedajte se vsi velikega pomena časopisa, ki je naša bojna moč. Podpirajte nas; pišite nam pridno, a vedno vse resnično in podprto z pričami. Le z ognjenim mečem resnice bomo pregnali hudiča laži, nepoštenosti in korupcije od naše severne meje. Obilo tožb je bilo naperjenih na uredništvo, ali še nobene nismo izgubili, še ničesar preklicali, ker vse, kar zapišemo ----- drži ! —
Zato pa na delo! Društva in zasebniki naj nas podpirajo bodisi z denarjem ali blagom. Zavest, da podpirate dober časopis vam bo vsem bogato plačilo.
Konzorcij „Murske Straže“.
„Hptijstaü iisiu“ m Motri i
Zelo nas veseli, da posvečate našemu listu toliko pozornosti, da še številke in notice, katere črpamo iz najmanj toliko informiranih listov kakor je napr. „Kmetijski list“ kritizirate. Kar se pa tiče dostojnosti, posebno žurnaiistične se iste ne bomo iz Vaših koion naučili, ker toliko laži Irt surovosti, kakor jih včasih najdemo v „Kmetijskem listu“ je težko najti kje prugod. Samo avstr, republikanski list „Grobian“ se lahko meri z Varni. To je eno. — Če smo napisali „Pucelj-Žerjavov centralizem nam je požrl dva edina generala“ s tem nismo rabili tega „strašnega“ izraza, za o-sebi gg. Puclja in Žerjava, ki sta osebno zelo simpatična gospoda; ker stapa mnogo pripomogla k temu, da se je porodil zloglasni centralizem, to nezakonsko dete
srbske hegemonije, sta kot očeta odgovorna za vse, kar je dosedaj ta centralizem „požrl“.
Poslušajmo, kaj nam je požrl.ta centralizem !
.1. Požrl je slovenski materi in slovenskemu očetu nebroj nadebudnih sinov, ki vsi ušivi in raztrgani ter dušno demoralizirani prihajajo domov.
2.	Požrl nam je žalostno število vojakov, ki so radi centralistične reakcije — pomrli vsled pomanjkanja in bede.
3.	Požrl nam je slovensko samostojnost in pravico samoodločevanja na lastnih tleh. — '
4.	Požrl je in požira rriiljarde. ljudskega denarje, ki ne pride v korist celokupnosti, ampak le enemu privilegiranemu narodu v državi.
5.	Požrl je našemu uradništvu pošteno eksistenco, s tern, da uporablja miijarde drž. denarja za dispozijo eni priveiigirani oficirski kasti v državi. -
6.	Požrl je poštenost v javni upravi in uveljavil načelo korupcije, nasiistva, pod-* milovanja in koritarstva.
7.	Požrl nam je koroške in primorske Slovence, ker centralistična gospoda v Beogradu nima za nas smisla ter nas sistematično ubija, boječ se, da bi avtonomno združeni Slovenci s svojo kulturo nadkrilili kulturo opank, bombe in bajoneta. Avtonomna Slovenija ne bi nikdar dopustila take amputacije našega narodnega telesa. Nezmožno centralistično diplomatsko zastopstvo nas je tako grdo razkosalo.
8.	Požrl nam je in še požira našo milo slovensko govorico ter nam povsod vsiljuje svojo srbščino s cirilico.
9.	Požrl nam je ono svobodo, za katero smo se borili in katero smo vživali prvo leto našega osvobojenja.
10.	Požrti nam je hotel slovensko u-niverzo oz. jo je že požrl, pa mu jo je odločen protest našega naroda izdrl iz nenasitnega žrela.
Glejte kmečka gospoda pri „Kmet. listu“ : Vse to in še mnogo več nam je požrl in še požira nesrečni centralizem, to nezakonsko dete gg. Puclja in Žerjava, katerih prizadevanje je bilo osredotočno v eni točki: Zmagati mora centralizem. S pomočjo prodanih duš je res zmagal in zgodovina je zapisala s trdimi in debelimi črkami, da so gg. radikali in demokrati za skledo leče kupili turške in samostojne glasove ter tako omogočili sprejetje zloglasne centralistične ustave ... Ne poučujte nas o dostojnosti v žunialistiki. Dobro smo vzgojeni, zato boste težko našli napad na ugledno osebo kot tako, ampak na njeno delo. Prepričani smo, — saj z nami se da govoriti — da bi gg. Pucelj in Žerjav ne glasovala za centralizem, ako bi vnaprej vedla, kaj' nam bo — požrl, hi če bi bil dr. Korošec s svojimi poslanci navdušen centralist, bi bila brezdvomno gg. Pucelj in Žerjav največja avtonomista .... To smo Vam povedali tako: Sine ira et studio. Nam je namreč sveto načelo: Nasprotnik načela, a prijatelj osebe.
Sedaj pa malo glede naših novic ! Ne iščite dlake v jajcu! Tudi ob tiskovnih napakah se ne spodtikajte; kajti če bi hoteli registrirati razne kozlarije ali oslarije, katere nam Vi servirate, bi tupatam porabili za to celo kolono. — Potniški vizumi iz Čehoslovaške v Francijo so ukinjeni. Dalje: Na Poljskem je bila splošna stavka z izgredi, če dovolite. — Dr. Korošec je res interveniral že neštetokrat za naše slov. šolstvo. Zagotovljen mu je uspeh, ako zopet centralistični minister ne bo svoje besede — požrl. Po vašem je tako: Ce intervenirata gg. Pucelj ali Žerjav, potem zaleže, seveda. Saj se poznamo po knofih. — Mi tudi radi čitamo „Kmetijski list“; včasih dobimo vtis, ko pridemo do Vašega „Turškega Pavliha“, da smo to čitali že nekje na uvodnem mestu. Menda bo za danes zadosti. Veselilo nas bo, ako se še kaj oglasite!
Pridite v soboto, dne 24. in v nedeljo, dne 25. novembra giedat veseloigre jj
pijata
II
gospodu, kl je tudi prijatelj našega lista, iskrene čestitke ! Ad multos annosi — Prekmurje dobi kniet, šolo. Določenih je v ta namen 50.000 din. Vendar .drobtina za nas iz naše mize! — Žalostno obletnico rapalske pogodbe smo obhajali 12. tm. Večji listi smo prinesli obširne komentarje, ki pa ne bodo centralističnih „Katzelbuckelnov“ pred kalijo zravnali! — Novo samostojno (?!) prosvetno upravo dobe razne pokrajine v naši državi. Tudi Slovenija. Vendar sprevidijo, da se ne da vse strpati v en lonec.
—	Za dunajskega župana je bil izvoljen soc. dem. Seitz. — Razdelitev Slovenije, V notranjem ministrstvu so sklenili, da se Slovenija končno razdeli, ker se bodo spomladi vršile volitve v oblastne skupščine. Poslanca dr. Kulovce in dr. dr. Hohnjec sta šia v notranje ministrstvo in odločno protestirala proti razdelitvi Slovenije. Za mariborskega velikega župana bo imenovan dr. Ploj. — Pasica je nekdo prestrašil, da pripravljajo nanj atentat in takoj je nekronani kralj SHS stari Pašič zboiel in se ni več prikazal. Se pozna, da ni dolgo služil pri vojakih. — Nove topove za 300 mijjonov dinarjev so v Beogradu naročili. Še bo hišno pri nas! — „Demokrati ja" glavni organ demokratske stianke, je začei 11. trn. zopet izhajati v Beogradu.
—	Na Bolgarskem so zopet ubili enega ministra in sicer Duparinova, pristaša pok. Stambulijskega. — Min. trgovine Kojič je pisal dr. Hohnjecu, da Slovencev in Hrvatov namenoma ne pošilja v komisije in delegacije za trg. pogajanja z Avstrijo, ker nimajo ugleda. No, opankarska kultura povzdiguje naš ugled posebno na drž. meji. Nesramnost ministra je v pekel smrdeč škandal. Zato povsod „dobimo“. (Po grbi namreč. Op. stavca). — Radič piše v angleško časopisje, ki vzbuja polemiko. — Naš kralj pride v kratkem v Slovenijo na lov, streljat divjih kozlov. Lovski revir nam še ni znan. — G.‘ stavec! Pazite, da se kje ne zmotite v črki ali številki. „Kmet. list“ vse zapiše in potem prideva oba v „cajtenge“ !
Tedenske novice
Doslednost „Kmet. lista“. Na 3. strani zadnje kolone in na 4. strani 1. kolone si je „Kmet. list“ privoščil „Mursko Stražo“ ter se obregnil ob'točnost neke notice, (3. vrsta zgoraj), češ, da na Poljskem ni bilo splošne stavke, kakor piše „M. Straža“, ampak le delna. Bi bilo lepo, in bi končno verjeli, da „Lwowsky Kurier“ laže, ako ne bi „Kmetijski list“ na isti strani (4. stran, 5. kolona, zgoraj) prinesel naslednje notice:
„Krvave borbe v Krakovu“. Ker s e je
splošna stavka na Poljskem ponesrečila, so hoteli oboroženi komunisti vdreti v mesto
Krakov in prisiliti delavce, da prenehajo delati. Komunistom se je postavila nasproti policija, ki pa je bila preslaba. Priti je moralo vojaštvo, ki je streljalo s strojnicami v demonstrante. Prišlo je do hudega boja in je bilo nad 60 ljudi ubitih.“
Doslednost pa taka! Kdor zna, pa zna, kajne gg. kmetijaci ? !	— Ker tako
vestno citate „Mursko Stražo“, bomo tudi mi boi j vestno čitali „Kmetijski list“, ki je včadh zelo zabaven kakor njegov „Pavliha“ — samo to napako ima, da se tu-patam zlaže in da neznosno smrdi po kar bolu ali nekem sličnem smradu.
Bivša cesarica irr kraijica Zita živi v nekem malem mestu na Španskem. Listi poročajo, da se ženi. Ženin je baje bivši bolgarski kralj Ferdinand, ki je ob prevratu leta 1918 zbežal iz Bolgarske v tujino, ker se je zbal ljudske sodbe. Dokier je živel bolgarski ministrski predsednik Stambulijski, je Ferdinand molčal. Sedaj pa je zače! zopet „sanjariti“ o lepši bodočnosti. Na Bolgarsko več ne more, ker je tamkajšnji kraljevski pi estui že zasedel njegov sin Boris. Zato so si njegovi najboiši prijatelji zmislili, da bi bilo dobro, če bi moža izrabili zato, da zopet vpostavi Avstro-Ogrsko monarhijo. Pokojnega cesarja in kralja najstarejši sin Oto je namreč še premlad, da bi sam kaj začel. Kakor poročajo listi, so šli 10. novembra Zito in Otona o-triskat grof Aponš, škof Mikeš in grof Sečen. Ti bije kralji se pojdejo poklonit Otonu, „nekronanemu kralju madžarskemu“ na Špansko, kakor so se pred 1923. leti .hodih trije kralji iz jutro-vega pokloniti Jezusu Kristusu. Pričakovati torej sinemo, da se v kratkem „kralj“ Oton prikaže ria Madžarskem (morda pride z aeroplanom !) in da bo zopet nekaj komedije. Res čudno ! Nekateri ijudje si mislijo, dà so narodi in države samo zato na svetu, de se tem ljudem, ki se imenujejo kralje, dobro godi. Vsi narodi bivše Avstro-Ogrske so še naveličali Habsburžanov in bi jih vse povprek pobili ob prevratu, da niso pravočasno zbežali. Sedaj pa, ko so se ljudje že nekoliko pomitih, pa že zopet kujejo načrte, kako bi prišli do mastnih korit na Dunaju ali v Pešti. Menimo pa, da madžarski narod in avstrijski Nemci danes niso več tako otročji, da bi mislili, da brez kronane grave država ne more živeti. Da, gotovo ne! Danes, ko. ima veliku večina držav že republikansko državno obliko, nemški in madžarski kmetje in dalavci pa tudi niso več tako neumni, da bi na kolena popadali, če bi iz Španske prispel kak deček, ki ga je ravno tako, kakor rodijo druge žene, rodila žena, ki je slučajno bila nekoč cesarica in kraljica.
Madjarsko zopet napraviti tako veliko, kakor je bila leta 1914 so hoteli člani bavarskega in madjarskega ljudskega nacijonalnega akcijskega odbora v Pešti. Pa se jim ni posrečilo, ker so jih prej zaprii. Vsebina dogovora med temi Bayard in Madžari je, da Bavarska prizna Madžarsko v mejah, kakor jih je ta imela pred vojno. Madžarska in Bavarska morata dati drug drugemu na razpolago vojsko, topove, municijo, aeroplane, živila, itd. Ker so te „rešitelje“ Bavarske in Madžarske v Pešti zaprli, seve še sedaj ne bo nič s povečanjem Madžarske.
V Pragi ustanovijo šolo za pilote. Vsako leto bode v njej popolnoma izvež-banih do 20 pilotov, ki bodo vodili civilne in vojaške aeroplane.
„Kmetijski list" — kontrolira točnost teh vesti. Zato jamčimo za pristnost še tri leta po naši smrti. Čitajte 2. članek. — Šest miljard kron plačuje Slovenija v nenasitno žrelo centralizma. — Proti slov. univerzi so ponovno nastopili demokrati in radikali ter odklonili vse nujne zahteve radi neobhudnega povišanja nekaterih kreditov. Meminisse iuvat ! Kakor izgloda nam bo Pucerj—Žerjavov centralizem požrl še univerzo in kosti, katere bodo ostale od Slovenije, si bodo razdelili. — Ostavka .orjunskega mučenika radikala dr. Lukana, vel. župana v Ljubljani je sprejeta. — Nemci bojda ne bodo več pomagali vladi. Jezni so na radikale, ker jim je centralizem požrl lepo mesto Žomboljo. Zanj so pa agitirali. Prav se jim godi; bodo vsaj polagoma prišli k pameti. — Šolski proračun za Slovenijo je na prizadevanje dr. Hohnjeca znatno povišan. — „Slovenec" je markantno povedal v članku „Vse za Srbijo“ te besede: „Nas ni uničilo 70 mi-Ijonov Nemcev, pa nas tudi beograjska čaršija ne bo ..." Podpišemo. — 1000-letnica hrv. kraljestva se proslavi sept. 1925. Vrše se velike priprave. -- Angl. list „Observer" piše, da stojimo Slovenci v SHS glede ljudske izobrazbe na prvem mestu. — V Poruhrju se vrše ponovni boji. Anarhija je vedno večja. — V Nemčiji je položaj naravnost obupen. — V Avstriji so rudarji v mezdnem gibanju. Pogajanja se vrše. — Velika ententa (Anglija, Italija, Francija itd.) je pred likvidacijo. Tako se spreminjajo časi . . . Anglija je namreč odločno proti vsaki politiki nasilja. — Hohenzoilernci bi zopet radi zavladali. Kronprinc se je vrnil, ekskajzer Viljem tudi še sanja in kakor javljajo iz Monakovega, pride tje baje še Cita. O te kronane glave, koliko računijo z ljudsko neumnostjo! —- Ogrska stoji v tesnih zvezah z monarhisti na Bavarskem in ljubkuje tudi z Macedonci na eni ter z Italijani na drugi strani. Mala ententa se sestane 12. januarja 1924. v Belegradu. V prvi vrsti gre za madž. posojilo. — Atentator Nikolov, Macedonec, ki je ubil ministra Das-kaiova ie bi! pred praško poroto oproščen. Baje so ga na „višji“ pritisk zopet zaprii.
—	Herman Wendel, znani nemški publicist je postal častni član „Matice Srpske“. Wendel je velik prijatelj Slovencev. — Jugoslov. časnikarji so odšli v Varšavo. Potovanje je dalekosežnega pomena. — Dr. med. Pregelj, Ljubljančan je bi! odlikovan z medicinsko Nobelovo nagrado.
—	Zlatomašnik in župnik na Kapeli pri Radincih vlč. g. Martin Meško je postal častni kanonik. Plemenitemu duhovnemu
Čudotvorna pijača.
(Nekaj pojasnila k premijeri moje burke „Čudotvorna pijača“ dne 24. in 25. novembra 1923 na odru kmet. bralnega društva v Gornji Radgoni).
Čuden naslov igre daje mnogim različne misli. Morda zanima cenj. čitatelje, kako je igra nastala. Odgovor je enostaven: Slučajno in iz potrebe. Rezišer podeželskega odra pride v stik z ljudmi različnega temperamenta, navad in zmožnosti. Po večini so delavni ljudje, ki po truda-polnem dnevnem delu z veseljem in navdušenjem stopijo na deske domačega odra. — Nekoč mi pripovedujejo o igralcu, ki je bil izvrsten, prvovrsten v stvarjenju značajev, dovzeten za vsak migljaj režiserja; imel pa je to smolo, da mu je njegova boljša polovica delala pri njegovem „u-inetniškem stremljenju“ strašne zapreke. Vse mogoče pretveze si je izmislila in kljub močno na-
predujoči starosti ga je končno začela mučiti z ljubosumnostjo.
Slučaj je hotel, da sem nekje čital kratko humoresko o nekem tipičnem „Pantoffelheldu“, kakoršnih životari mnogo med našim spolom. Naenkrat, bilo je ob predpripravah za neko igro, ko sem s svojo prošnjo za prevzem vloge naletel na izrazit odpor njegove zakonske boljše polovice, — se odločim: Vzemi jih na muho! Ti junaki so tudi povabljeni na igro; morda pomaga predstava, razčistiti pojme o potrebi ljudskega odra za na naše ljudstvo. To je torej motiv, vzet iz naroda in postavljen na oder v kratkih štirih dejanjih, da z živo besedo, odeto v trpko ironijo, mestoma v sarkazme, osmeši držanje tistih, ki komu branijo sodelovati na društvenem odru.
1.	dejanje: Miha Mevžič, najboljši igralec, ki igra vedno junaške vloge je žrtev sitnosti svoje zakonske polovice. A vstraja, kljub raznim šikanatn njegove žene Urše.
2.	dejanje: Peter Kljukec je istotako tip, vzet iz našega naroda. Star, visokospoštovan „padar“ (mazač), kateremu je življenska parola „Vulgus vult decipi. ergo dicipiatur!“ (Ljudstvo hoče biti varano, zato ga varajmo 1)
3.	dejanje: Miha Mevžič — se pokaže v svoji igralski rutiniranosti in po nasvetu — Petra Kljukca — zmaga.
4.	d e j a n j e : Moralna pridiga. Sprava. Nauk: Odnehati je treba, to je vsa skrivnost.
Konstrukcije priproste, a skrbno in z dobrim namenom ustvarjene burke, ki naj pričara v skrbipolne duše salve neprisiljenega smeha in tiho a vendar dosti glasno zašepeta vsem prizadetim, da je vsa skrivnost srečnega zakona v medsebojnem odnehanju ; kakor tudi dikcije in vsega, kar spada k kritiki, seveda ne bom opisoval, ker kot avtor burke nisem v to poklican To je stvar gledajoče publike. S pred-stoječimi vrsticama sem hotel dati le pojasnilo v svrho lažjega razumevanja igre. Veselilo me bo, ako občinstvo napolnilo dvorano. R. B.
Rnnat CUPrnlmi ^c’^acÜa zel° tepih, koristnih predmetov se vrši DUyill ul ubUIUlr v nedeljo, 25. novembra po igri „Čudotvorna pijača“.
Volk in medved se v naših krajih ie poredkoma prikažeta. V Rusiji pa jih je še mnogo, i e dni poročajo iz Rusije, da se je pojavilo iz ponekod toliko te zverine, da je že na tisoče in tisoče domače živine pa tudi ijudi postalo njih plen. Vlada je poslala velo vojaštvo v boj proti tem zverinam.
Srečna Češka. Pet let po vojni bo že vse dobro in tako bomo zopet živeli kakor smo pred vojno. Danes pa pri nas vidimo, da ne pridemo kaj posebno z mesta. Siia počasi. V mnogem oziru pa gre vse rakovo pot. Na Češkem je mnogo boljše. Znamenje temu je zlasti to, da so ceni sedaj izdali dukate (zlatnike). Dukat stane 120 čeških kron, torej okoli 300 dinarjev.
Sii sem porami narašnius?
Ja^rto vprašanje. Kaj je na naši državni in narodni meji najbolj potrebno, da bo zavladal red, gospodarski procvit in sporazumno življenje? To vprašanje slavimo na cenj. čitatelje in sotrudnike lista po vzoru drugih časopisov. Odgovori se naj vpošljejo bodisi s polnim imenom in naslovom, bodisi pod šifro, v katerem slučaju se naj v zaprti kuveiti javi pravi naslov. Za tajnost jamčimo, kakor za druge dopise. Pametni in dobri odgovori se bodo po zaključku te ankete objavili v „Murski Straži“. Odgovore je vposlati do 30. novembra.
Gornja Radgona. Poziv! Dotienika, ki si je drznil trditi, da burka „Čudotvorna pijača“ ni kot igrokaz moje izvirno delo pozivam, da mi javi svoje irne radi obmčuna na mestu, ki je za kaznovanje podiih obrekovalcv kompetentno. — Roman Bende.
Vabilo. Vse prijatelje naše „Murske Straže“, ki je v J5. številkah objavljala veselo kmečko burko „Čudotvorna pijača“, katere snov je vzeta .iz resničnega življenja, uljudno vabimo k prvi predstavi, ki se vrši v soboto, dne 24. t. m. ob ,po! 8. url zvečer v dvorani Posojilnice. Vsak, kdor se rad smeje, bo prišel na svoj račun ! — Uredništvo.
Gornja Radgona. Najsigurnejša prihka za štedenje je brezdvomno Posojilnica, ki daje za vloge primerno visoke, zadnji čas povišane o-bresti. Ker neki neodgovorni elementi razširjajo vesti, da se vloženi denar javlja davčni oblasti, ki potem odmerja za vloge dohodnino, objasnu-jemo, da je to čisto navadna farbarija in laž. Razširjevalce takih vesti, ki se širijo v okolici, nam naznanite, da z njimi obračunamo. Res je, da ninth nikdo razven zvezinega revizorja pravico vpogleda v poslovne knjige in pa plačuje Posojilnica vse davke (od obresti hranilnih vlog rentni davek) sama, ne da bi ga odtegovala vlagateljem. Poslužujte se nad 30 let starega, denarnega zavoda!
Gornja Radgona. Pred tedni smo poročali o ugodni rešitvi vprašanja obmostne stražnice, kar je dosegel naš poslanec g. dr. Hohnjec. Prišel je tozadevni odlok, ki pa je po črnožoltih metodah uradnega „šimelna“ in po sakrosanktnih določilih sv. Birokracija, ki kleči pred hudičem Centralizmom — romal dalje „na nadležnost“. November gre h koncu, ubogi stražniki zmrzujejo in tako nujna zadeva zopet spi. — Je pa lep, za našo državno upravo značilen škandal še to: Naše avstr, sosede je v srce zabolelo, da morajo stražniki bivati v tistem nestvoru, ki naliči T< večjemu zelo polomljenemu vaškemu stranišču ne pa SHS obmejni državni stražnici. Našli -so se, da so poleg občine, ki je hvalevredno darovala opeko sa najnujnejšo streho, Avstrijci is. gg. Macher, Trümmer in Kleinoschegg ter darovali večje število desk in tramov, da se vsaj zasilno zbije skupaj oz. popravi ta tipična balkanska koliba. Kateri državijan brez razlike političnega mišljenja se ne zgraža nad to neodpustljivo malomarnostjo naše državne uprave!? Ve-Jikodušui čin Avstrijcev pa je krepka moralna zaušnica sedaj veljavni centralistični drž. upravi, ki ima za razni nepotrebni humbug obilo denarja, za varstvo svojega ugleda in svojih uslužbencev pa „nema para“. Skrahirana Avstrija, ki je stala na robu groba je postavila na celi obmejni črti lepe stavbe s stanovanji za svoje u-službence; zato so obmejne razmere v Avstriji znatno bolj urejene kakor žalibog pri nas. In kdo je tega kriv? — Prokleti centralizem, ki je vse torbe dirigiral v Beograd, ki se potem za Slovenijo ne briga! Škandal!
Ljutomer. Smešno in neumno. Poslano. Z ozirom na častno izjavo od Antona Erjavca iz
Podgradia v „Murski Straž;“ z dne 15. oktobra 1923 izjavljam, da bon; proti povzročiteljem te izjave nastopi' sodno pot. — Ign. Lipovec. Tako sc sedaj glasi „Poslano“ prot! izjavi Ant. Erjavca, ki ni nič druzega zagrešd, kakor to, da je vposlal sledečo :
Častna i z j a v a. Podpisani obžalujem, da sem s pisavo in govorjenjem žabi gg. Drago Novak, Alojza Rakovec, Ivana Perbd ; n Fr. Trstenjak ter gg. Marijo Pernii jn Elizabeto Trstenjak, zapeljan po napačnih informacijah Ignacija Lipovec iz Podgradja. Zahvaljujem se imenovanim nedolžno prizadetim, da so na mojo prošnjo odstopili od kazenskega preganjanja. Pod-gradje, da- 15. oktobra 1923. Anton Erjavec, kolar.
■ Na to izjavo pa smo dobili sledeči siovniški nesni isei :
„Poslano podpisani izjavljam rov zadnjo častno izjavo Ant. Erjavca, njene neresničnosti da bom proti povzročiteljem Utega in niže podpisanemu nastopil sodno zledovanje. — Ign. Lipovec. (Pod rokopis
i.	L. pa je zapisano : P. S. „Vrag naj to to razume! Hoče Erjavca, dr. Grossmanna, Novaka ali sebe tožiti ! — Bende).
Ta izjava, katero je g. I. Lipovec vposlal nam, je stilistično nepravilna, mestoma nesmiselna. Isto smo zgolj slovniško popravili in iz cele kolobocije spoznali, da je mislil menda tako :
Poslano. Podpisani izjavljam, da bom proti g. Antonu Erjavcu, kolarju iz Podgradja pri Ljutomeru, kateri je v predzadnji številki „M. Straže“ priobčil izjavo glede znane pravde nastopil pot tožbe in si bom pri sodišču poiskal zadoščenja, ker podatki v Imenovani „Izjavi“ ne odgovarjajo dejstvom.
Ignac Lipovec, Ljutomer. Smešno je tedaj, ako I. L, četudi po odv. g. dr. Stanjku — ugotavlja, da proti A. E., ni naperil tega „Poslanega“ ampak „proti povzročiteljem“ te izjave. — Kdor hoče imeti dobesedno vse natisnjeno, kar napiše, naj se gre učit slov. slovnice ; stilistično pravilni članki razveselijo itak preveč obremenjenega urednika, ki mora po največkrat zbirati najbolj neumne otrobe kakega „Prozesshanselna“ — in dati celi doposlani kolobociji smisel, besedno obliko in slovniško pravilnost vsaj od daleč. Grožnje s tožbami bodisi posredno po kakem odvetniku ali neposredno pa se nas ne primejo. Pribijemo le eno: Dokler bodo na svetu neumni ljudje, tako dolgo se bodo advokatje smejali, sodnije pa jezile. Pika.
Gornja Radgona. Zadnji Leopoldov sejem je kljub deževnemu vremenu naš trg zelo oživil. Nebroj kramarjev je dospelo. Najboljši dobiček so ta dan napravili gostilničarji. Bog jim blagoslovi ! — Trgovina z živino je bila v očigled previsokih cen precej medla, dasi je bila udeležba velika. V mestu Radgona je cel dan vladalo tipično mrtvilo. Upamo, da bo prihodnji sejem zavzel večji obseg.
Gornja Radgona. Srečolov je topot zelo bogat. Za licitacijo so določeni izredno lepi komadi. Vrši se po nedeljski igri ob pol 5. uri v gostilniških prostorih Karbaša. Svirajo tamburaši. Pridite! — Naše ceste naličijo na one v Blatogradu (Ljutomer). Ali bi se ne dale tupatam nasipati? — Obmejni most je že zopet tako skvarjen, da si jilovek lahko zlomi nogo ali pa pade v Muro. Čas bi bil, da se podere in napravi novi sporazumno z Avstrijo. — Zaplenjen denar. Zadnjič smo enkrat poročali, da je carina zaplenila večjo svoto, kar pa ni točno. To je zasluga fin. straže, ki večkrat ujame kakega tihotapca, kar se pa navadno registrira kot vspeh cannarne. Toliko v pojasnilo, da ne bi bil kdo užaljen. — Čudni nazori motijo tistega gospoda, ki se je izrazil, da bo skratka vrgel neko stranko na cesto in rikviriral stanovanje, katero se mu zljubi ter se vselil vanj. Polagano, nismo v Piškopeji.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Po dolgem času zopet nastopijo diletanti našega bralnega društva. Dne 25. novembra nam uprizorijo v Slomšekovi dvorani zgodovinsko igro: „Dekle z biseri“, posneto po povesti enakega imena, ki nas povede v dobo razdejanja jeruzalemskega mesta. S pevskimi in tamburaškimi točkami vred utegne biti ta prireditev prav zanimiva. Pridite v obilnem številu!
Ljutomer. Dne 30. septembra t. 1. se je vršil v nekdanji (stari) šoli ustanovni občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za Ljutomer in okolico. V odbor so bili izvoljeni: šolski vodja g. Fr. Zacherl za predsednika, mešč. ravn. g. J. Baukart za podpreds., nadučiteljica gdč. M. Kocuvanova za tajnico, pos. g.
Jak. Rajh iz Stročje vasi za blag., dreves-ničar in pos. g. Mat. Smodiš' (Cven), oskrbnik g. J. Perbil (GrezovŠčak), oskrbnik g. J. Vrbančič (Radomerje) za odbornike. Priglasilo se je takoj 30 članov, katero število se naj v kratkem podvoji. Pristopajte posebno mladeniči in mladenke k temu prekoristnemu društvu. Članarina znaša letno 25 Din, za katero prejmeš vsak mesec eno štev. Sadjarja in vrtnarja. V kratkem pride predavatelj iz Ljubljane, ki nas bode še posebno vnemal za to panogo kmetijstva. Čas predavanja se objavi pravočasno.
Apače. G. dr. Potzinger in njegovi zagovorniki, čitajte današnji uvodnik, da boste vedeli, kako važno misijo zasleduje „M. Straža" tu na meji! Lahko tožite tisočkrat, vselej se bodo smejali advokati in pa uredništvo. Naš namen je ta: Z ostro kritiko, brez najmanjše primesi osebne animoznosti skušati konsolidirati razdrapane, koruptne razmere na meji. Ali ste tožili tudi „Tabor“, ki je o Vas isto poročal? Imamo še dovolj materijala, (nič manj pikantnega!) da Vas naučimo „moreš“. Ako kot kristjani molčimo k grehu — storimo nov greh; to bi morali Vi kot župnik vedeti. — Ker pa pridno govoričite naokoli (priče na razpolago), da je uredništvo zgubilo proces, katerega ste radi Vašega lanskega nepatriotičnega obnašanja naperili proti listu, Vas imenujemo navadnega lažnjivca, ker vedoma govorite neresnico, dasi dobro veste, da proces ni bil končan, ker je sodišče sprejelo od nas precej novih, tehtnih dokazov. — Mirovali pa bomo takrat, ko izginete iz Jugoslavije! Pika! — Uredništvo.
Ustnica uredništva.
Gornja Radgona. Pismo F. J. je predano v izvirniku tuk. sodišču. Tudi mi smo mnenja, da se nastoja obnova postopanja glede znane lumparije z galico. — Kot verodostojne priče, na katere se F. J. celo opira pa bi ravno prišla v poštev gg. WraČko in Adanič, potem gg. Hödl in Fürst (Apače). Slednji je dal g. poštarju Ivanuši (drž. uradniku) znesek 6.000 K za isti račun; Ivanuša je namreč bil takrat pomagač te moralne zvezde in je z njim prekolovratil tudi v radikalijo. — Apače. Pismo izsiljevalca F. J. pisano v krasni nemščini si lahko njegov moralno enakovredni radikal dr. Potzinger vtakne za klobuk. — G. Radgona: Da se o moralnih propalicali, ki imajo danes žalibog vplivno besedo, ki pa je hvalabogu minljiva toliko piše — je v interesu dobre stvari. Proč z gnojem ! to je naše geslo. V kratkem objavimo na merodajne naslove cel „Sündenregister“ teh tičev. — Ljutomer: Priobčimo danes. Drugo ni vredno. -- Glede „Prozesshanzelnov“ ne bomo več pisali. To je naša zadnja beseda; se ne splača in škoda prostora. Morda sreča vse prizadete pamet. Glede „peka, ki se v špegelj gleda, kadar svoje žemlje dela“ — (ker so najbrž tako sloke,) ob priliki. Še ni zrelo. — A. B. & Comp., istotam: Glede zadeve Ahrenberg so naše informacije pravilne. Jasno je, da ne želimo nikomur delati krivice. — Veržej: „Čudotvorna pijača“ se na Vašo željo lahko vprizori pri Vas. Samo preskrbite v večji lokal oder s priprosto kmečko sobo. Druga navodila da uredništvo. Javite dan, kedaj želite predstavo. — Radine!: Sporazumno igramo torej „Mlinar in njegova hči“ — 9. decembra pri Maršeku. Priskrbite za reklamo. Drugo ustmeno. — Drugi, istotam: Predmetno pismo izročeno sodniji; morda je topot zanj usodno. Zdravi! — Ljutomer: V Kmet. listu smo čitali. Hvala. Odgovor je itak danes. Pazno čitajte! — Sv. Jurij: Hvala Ti za velikodušni dar ob tako skromnih sredstvih. Bog plačaj Tebi stotero, nam pa pošlje sto posnemovalcev. Potem bi šlo delo izpod rok. Pa še kaj pišil — Križevci: Kaj je vzrok, da ste postali vsi tako tihi?! Oglasite se kaj! — Murska Sobota: Ne znam hvalabogu madžarski. Kitajski razumem nekoliko in pa našo „domačo špraho“. Kot radikal bi mi vendar lahko pisali v cirilici 1 Nisem tako ozkosrčen. S pismom sem zakuril peč. — Beltinci: Nima stvarne podlage. Brez dokazov pa principijelno ne objavljamo takih težkih stvari. Ali pa vpošljite kot „poslano“ z Vašim podpisom. Danes niti ne vem, kdo ste ; pri anonimnih dopisih imam vtis, da so klevete.
HRANILNICA IN POSOJILNICA v RADINCIH
tr 2. z n. z.
etastuje Bini pp najvišji atesfai S
e bo Vam žal,
éo pridete e nedelje popoldne po sežerniceh s deoim Posojilnice!
Vezallse,
baterije, nogavice, biserne gumbe, lasne sponke, glavnike vsako množino po tovarniških cenah, jednako razne druge v to stroko spadajoče predmete se dobi samo pri tvrdki
J. Baloh, Maribor, Grajski trg 3.
Hiša v Hariboru
enonastropna, z 11 stanovanj in trgovinoj, blizu Koroškega koldovora, se proda. Več se izve pri Franc Horvat, Črešnjevci, pošta G. Radgona.
fmk........
tffO iCP0&P?fMß&! i
Zahtijevajte od Vašega postolara stručnjačko pričvršćen je' i Vi ne če^e nijedne ci.ee c nabiti be* BERSON-guRšeiiih potplata! Prištedi : i ćete skupe popravke, Vara će* obuća bi i trajao elegantna, očuvati ćete noge od inoltrine i ne. ćete se umoriti u hodanju.
-v,- -	:.,,VA,	.. r_.0 ■'
Ìa^\Tv\\v'■■■	x ' v '.v-- /dX.3 ..-bN
I

račun ček. urada št. I2.168-
Sna-te I f
na vlak v Celje v vele- § trgovinoR.Stermecki •
kjer kupile letos
sukno
1
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje.
Trgovci engros-cene.
mtaommaa mmmm
rt"
Hiša

Obrtna banka pliiiio liflilP
Int. telefon št. 2	Račun ček. urada št. 12.726
Sprejema Vloge na tekoči račun in vložne knjižnice Financira trgovska obrtna in industrijska podjetja izvršuje borzni naročila in izplačila na vsa tu- in inozemska tržišča POSpeiuje izvoz in uvoz SlVfluje vse bančne transakcije najkulantneje
R5?
Prodaja srečk državne razr. loterije	||
enonadstropna, nova, z lepimi kletmi ter precejšnjim vrtom v Ljubljani, se zamenja za Maribor eventualno tudi proda. Tozadevna natančnejša pojasnila daje tvrdka J. Baloh» Maribor, Grajski trg štev. 3.
večjo množino, kg 25 Din, ima na prodaj Franc Horvat v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni.
Med
Proda se lìllà
v Trbovljah na najbolj prometnem prostoru, 8X10 m, velika pritlična, podkletena in z podstrešnim stanovanjem. Pripravna za trgovino ali vsako drugo obrt. ! Cena 1,100.000 kron in se lahko polovica zneska počaka. Natančnejši podatki se dobijo pri last-i niku Juriju Ferenc, zid. mojster v Trbovljah..
5 4"*? sili B n r is v °b-segu 1200 m2 na najboljš H! ffll OfSSjIi legi za banko, trgovino ali indu-I M M23JMW strijo v Gornji Radgoni se proda.
Cena 55.000 Din. Več se izve pri Janko-tu Cizej, trgovec, Gornja Radgona.
Počne
izredno močne s furami in brez ture prodaja najceneje J. Postružnik, klobučar Sv. Jurij ©b Ščavnici.
ŠIPE
KIT
STEKLO
PORCELAN
KAMENINE
ima v vsaki velikosti in množini v zalogi
Janko Cize!, Gornja Radgona
trgovina z mešanim blsgom
Sodi
za vino vedno v zalogi
pri FRAN REf»lC, Ljubljana, Trnovo.
Stanovanje
s kuhinjo m Hrtom dobi
v Studencih pri Mariboru, kdo mi posodi 40.000 Din. Zraven je spodnja klet, svinjski hlevi, lepi vrt itd. Tozadevne ponudbe poslati „Ugodna prilika“ na upravništvo „Murske Straže“.
Najboljše se proda pri
Ratnih-u
9
I
&<^msmsßmerm &msssmm
v.GORNJI RADGONI * SPODNJI GRIS «ev. 12 I
m@ESBS®@@«rasBS@B ® eaBB®6Baa«BEB f
Za jajca, masla fesa najlepše sene! j
Zato vse jajčarice rade grejo j na Spodnji Gris— do méne!
Ker R a t n i k res najboljše m plača, se konkurenti vsi jezijo, zato pa vse .jajčarice k meni na Sp. Gris hitijo? ... gp §
.J
m « m ® * - ft •> ft -ft

Posojilnica v
jg^SSte,
R^’fS

dgoni
r. satir«,
* n, z.
hranlSlte Illoge ter- jih obrestuje po najvišji -obrestni' meri. Obrest; prk>i kega leta, h- kapitalu;, sprejema od svojih strank, kot J|oge hranilne knjižice i n c
na vknjižbo, na poroštvo, menice, tekoče račune, vrednostne papirje, rasno
ft
*
sprejema
«lijB'šinil pogoji in najnlfji obrestni’ men; dela prošnje za vknjižbo, posojil . bjrj$Zf»?ačno;
nje' , brez posebnega naročila koiitem decembra, vsa-
uje za nje terjatve drugih denarnih zavodov ;
ne trgovske kredite,, akreditive pod najugodnej-, gtedtat i« invalidski davek plačuje p©sr@d.uj@ pri izmenjavi tišjih' valut (tujega- denarja), vno.včuje čeke ter izvršuje všako-stroko .spadafoča pojasnita in kreditne informacije brezplačno.
Mài m ìÉfe delsmik § 8. k il li.	Uradni prostori s lastili hlšj, piayna cesta štss. ab luMaro.
Račun poštnega čekovnega urada, v' Ljubljani štev. 101593. — Telefon štev. 3.
posojilnica sama ter ga ne odteguje -vi a ga tei] eni ;
-vrstna nakazila: daje vsa v denarno
Izdaja Konzorcij r Murska Straža“. — Urejuje Ć Ufednišp ođiCr. ■'Oblastem' odgovoren : j. Ko-
-a c :
Tisk.: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.