Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih Janez Keber V članku obravnava avtor pojavljanje in menjavanje živalskih nazivov v pomensko enakih, ustreznih ali sorodnih frazeologemih v slovenskem in drugih evropskih jezikih. Za izhodišče mu služi lastno delo Živali v prispodobah 1, 2 (1996, 1998). The appearance and the changing of animal names in synonymous, equivalent or related phraseological expressions in Slovene and other European languages are discussed here. The article is based on author s book Animals in Language Imagery 1, 2 (1996, 1998). V delu Živali v prispodobah in njegovih 55 zgodbah je obravnavano nešteto frazeologemov. Ko skušam iz njih zbrati najbolj bistvene in pomembne ugotovitve in dognanja, se med drugim zelo očitno kaže pojav, da se v pomensko enakih, ustreznih ali sorodnih frazeologemih v slovenščini in drugih jezikih kot bistvene sestavine pojavljajo enaki ali različini živalski nazivi. Za prikaz tega pojavljanja ali menjavanja sem večinoma uporabil gradivo iz dela Živali v prispodobah. Izhodišče mojega prikaza so slovenski frazeologemi, kijih primerjam s pomensko in strukturno enakimi, podobnimi ali sorodnimi frazeologemi v slovenščini ter v drugih evropskih jezikih. V uvodni predstavitvi tega pojava navajam tri primere. V slovenski pogovorni primeri gledati kot tele v nova vrata v pomenu 'gledati zelo neumno ali začudeno' se lahko tele zamenja z živalskima nazivoma bik in krava, ki pa sta kot sestavini nekoliko manj običajna. V ustreznih nemških primerah sta sestavini krava in vol - gucken wie die Kuh das neue Tor; stehen wie der Ochs vorm Scheunetor (tj. 'stati kot vol pred vrati skednja'); v češčini tele - koukat jak tele na nova vrata; v ruščini oven - smotret' kak baran na novye vorota; v angleščini krava - to stare at sth. like a cow at a five-barred gate (tj. 'gledati kot krava v petkrat zapahnjena vrata'); v francoščini kura - être comme une poule qui a trouvé un couteau (tj. 'biti kot kura, kije našla nož'); v bolgarščini tele, krava, koza mačka, osel, ovca, vol, bivol - gledam kato tele pred šarena vrata; gledam kato tele pod vol; gledam kato bivol (krava) v železnicata; gledam kato kotka (koza) v kalendar; gledam kato magare vparaklis (tj. 'gledati kot osel v cerkvico'); stoja kato magarepred Ikonostas (tj. 'stojim kot osel pred postavkom za ikone'); gledam kato krava v paraklis; stoja kato tele pred Ikonostas; itd. V naštetih frazeologemih se torej brez bistvenih sprememb pomena menjavajo živalski nazivi tele, bik, krava, vol, bivol, ovca, oven, koza, mačka, Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih 1 Frazeologem kupiti mačka v žaklju (v vreči) je splošnoevropski. Podrobneje o njegovem izvoru glej pri mačka v knjigi Živali v prispodobah V. 2 Slon je kljub svoji velikosti in teži zelo spreten in hiter, zato je predstava bolj situacijska kot stvarna. 3 V pomenu 'neroden, štorast človek' sta slon in bik poosebljena v poljskem slon w skladzie porcelany in angleškem a bull in a china shop. Podrobneje glej pri slon v knjigi Živali v prispodobah 2\ osel, kokoš. Pri večinoma enakem ali podobnem stavčnem vzorcu se menjavajo tudi druge sestavine frazeologemov, kar je ob veliki izbiri živalskih nazivov opazno zlasti v bolgarščini. Nekoliko izstopa le francoski frazeolgem. Drugi primer je slovensko kupiti mačka v ž a kiju (v vreči)1 v pomenu 'kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl', ki mu ustrezajo: v hrvaščini kupiti mačka u vreči; v srbščini kupiti mačka u džaku; v nemščini die Katze im Sack kaufen', v francoščini acheter chat en poche; v ruščini kupit ' kota v meške; v poljščini kupowac, targowac kota w worku; v kašubščini kup 'ic kota v m 'ehu; v slovaščini kupit ' (kupovat) mačku vo vreči (v mechu); v češčini kupovat zajice vpytli (tj. 'kupiti zajca v vreči'); v angleščini to buy a pig in a poke (tj. 'kupiti prašička v vreči'); v španščini comprar (vender) gatopor liebre (tj. 'kupiti, prodati mačka za zajca'). Zamenjava živalskega naziva je izpričana v angleščini (prašiček) in v češčini (zajec), kar kaže predvsem na način prinašanja teh živali na trg, medtem ko španski primer naravnost kaže na to, da so nekdaj pri kupčiji zelo redko mačko včasih kupcu podtaknili namesto zajca (Podrobneje o tem glej pri mačka v knjigi Živali v prispodobah 1). Kot zadnji primer navajam slovensko obnašati se kot slon v trgovini s porcelanom v pomenu 'zelo nerodno, nespretno se obnašati'2, ki mu v drugih jezikih ustrezajo: nemško sich benehmen wie ein Elefant im Porzellanladen', francosko être comme un éléphant dans un magasin de porcelaine; rusko on kak slon v posudnoj lavke; češko byt/motat se/počinat si (v nečem) jak slon (vporcelanu); angleško like a bull in a china shop? Sestavina slon se pojavlja v večini evropskih jezikov, samo v angleščini se pojavi bik. Kot smo že videli pri frazeologemu kupiti mačka v žaklju, nekaj primerov pa bo še v nadaljevanju, se v angleščini dokaj pogosto pojavijo drugi živalski nazivi v primerjavi s tistimi v srednjeevropskih jezikih. Podobno bi lahko rekli še za španski in bolgarski jezik. V uvodnih primerih sem nazorno pokazal na pojav, ki bi ga lahko imenoval menjavanje živalskih nazivov v frazeologemih in ga bom v nadaljnjem celovito predstavil. Ker gre tu le za sintezo, izvleček iz ugotovitev pri posameznih živalskih zgodbah v delu Živali v prispodobah, se bom pogosto skliceval na te zgodbe. V teh so obravnavani frazeologemi podrobneje razloženi in dokumentirani. Zato bo moj prikaz razmeroma skop in zgoščen. Nekatere asociacije in širše povezave bom navajal v opombah. Ker se pogosto ponavljajo, bom za oznake jezikov uporabljal okrajšave, in sicer: angl.=angleško, bolg.=bolgarsko, češ.=češko, fr.=francosko, hr.=hrvaško, it.=italijansko, kaš.=kašubsko, lat.=latinsko, nem.=nemško, pol.=poljsko, rus.=rusko, sln.=slovensko, slš.=slovaško, srb.=srbsko, ukr.=ukrajinsko. Na koncu vsakega frazeološkega niza bom v oklepajih povzel živalske nazive in jezike, v katerih se ti v obravnavanem frazeologemu pojavljajo. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih BIK, KONJ, MEDVED, VOL Sin. (=slovenskemu) biti močen4 kot bik, kot konj, kot vol, kot medved 'zelo močen' ustrezajo: angl. to be as strong as a horse, as an ox; češ. by t silny jak kun, jak by k, jak lev, jak medvëd; fr. être fort comme un boeuf, comme un buffle; hr. ali srb. biti jak kao medvjed; nem. so stark sein wie ein Bär, wie ein Pferd; pol. byc silny jak byk, jak lew, jak wôl; rus. byt ' silnyj kak byk, kak lev. BIK Sin. zgrabiti bika za roge5 'odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela' ustrezajo: angl. to take the bull by the horns; fr. prendre le taureau par les cornes; bailler le chat par les pattes (tj. 'zgrabiti mačka za tace'); nem. den Stier bei den Hörnern packen; rus. vzjat'/brat' byka za roga. ČEBELA, ČRV, MRAVLJA, KONJ, VOL Sin. biti priden kot čebela, kot črv6, kot mravlja 'biti zelo priden'; garati kot konj, kot vol ustrezajo: angl. to be as busy as a bee; to work like a beaver; bolg. Ijava(ta) pčela; rabotja kato k"rt, kato mravka, kato bivol, vol; češ. bytpracovityjakvčela/včelička, jak drak, jak lev, jak mravenec /mraveneček; pracovat jak kun, jak mezek, jak soumarjak vùl; byt do prâce jako hrt; byt v nečem zahrabany/zahrabat se do nečeho jako krtek1; nem. mit Bienenfleiß arbeiten; wie ein Wiesel arbeiten; pol. bycpracowity jak pszczola, jak mrowka; hr., srb. biti marljiv (radin) kao pčela, kao mrav; biti radin kao crv; raditi kao mrav,poput mrava; slš. byt do roboty ako osa, ako sršen; ukr. rytysja jak hrobak (cerv'jak). <ČEBELA: sin., angl, bolg., češ., hr., srb., nem., pol.; BOBER: angl.; ČRV: sin., hr., srb., ukr.; HRT: češ.; KONJ: sin., češ.; KRT: bolg., češ.; LEV: češ.; MEZEG: češ.; MRAVLJA: sin., bolg., češ., hr., srb., pol.; OSA: slš.; OSEL: češ.; PODLASICA: nem.; SRŠEN: slš.; VOL: sin., bolg., češ.; BIVOL: bolg.; ZMAJ: češ.> DIHUR, KOZEL Sin. smrdeti kot dihur; smrdeti kot kozel 'zelo smrdeti'8; ustrezajo: 4 Iz primere močen kot bik izhaja preneseni pomen izraza bik 'zelo močen in orjaški moški', pomen 'neumen, omejen, zabit človek' pa je možno povezati s primero gledati kot bik v nova vrata. 5 Iz predstave o nevarnem biku in njegovih rogovih izhaja frazeologem bosti se z bikom 'nasprotovati človeku, ki ima večjo veljavo, moč; prepirati se s trmastim človekom'. Predstavo o načinu, kako ugnati žival z rogovi, pa vsebuje frazeologem odbiti roge komu 'doseči, daje bolj miren, manj zahteven'. 6 Dejavnost črva je glede prizadevnosti vredna pohvale, na žalost pa je s stališča človeka negativna, uničevalna. 7 Med več živalmi, ki se jim v češčini pripisujeta pridnost, delavnost, sta v primerah vsaj lev in zmaj brez stvarne utemeljitve. 8 Tudi živalski naziv dihurje povezan s smrdenjem. Izhaja iz glagola *d"hnqti 'smrdeti' (Glej F. Bezlaj, ESSJ I, 101). Iz glagola smrdeti je nastala sopomenka smrduh, ki pa je tudi eno od mnogih poimenovanj za ptico smrdokavro: smrdovrana, smrdovranka, smrdat, smrdela, smrdojerica, usrana Jerica, ta usrana katrea. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih angl. to stink like a polecat; to smell like a goat; češ. smrdet jak tchor, jak prase; fr.puer comme une cochon; hr., srb. smrdjeti, zaudarati kao tvor; kaš. sm 'erdzec jak kozel; lat. hircum olere9; nem. stinken wie ein Bock; stinken wie ein Schwein; rus. vonjaet kak o t kozlu. KAČA, GAD Sin. imeti kačo, gada v žepu 'biti brez denarja; biti skop'10 ustrezajo: bolg. vljazla mi e zmija v kesijata; svila se e zmija v kesijata; hr. imati kohru u džepu11; it. avere ilgranchio alla borsa, alle mani, al borselino, alla scarsella; pol. mieč weza w kieszeni, w kalecie. KRAVA Sin. nisva krav skupaj pasla 'nisva enaka, iste starosti, izobrazbe' ustrezajo: fr.je n'ai gardé des cochons avec vous; hr., srb. nismo skupa krave pasli; nismo mi zajedno ovce čuvali; nem. wir haben nicht zusammen Schweine gehütet. KRAVA, SVINJA, ZAJEC Sin. podati se komu kot kravi sedlo, kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben 'nič se mu ne podati' ustrezajo: angl. to suit like a saddle on a pig; bolg. priliča mi kato na svinja sedlo (botuši, obica, zv"neč), kato na kamila koprinarstvo (svinarstvo), kato na magare sedlo; fr. aller comme tablier à une vache; aller comme une bague à un chat; češ. sluši mu to jak praseti forematka/nâprsenka, jak psovi uši; hr., srb. pristajati kao magarcu sedlo; rus. idti kaksobake ermolka; šp. le esta como a la burra las arracadas (tj. 'poda se mu kot oslici uhani')12 KRAVA Sin. kravo s svedrom dreti 'lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki' ustrezajo: angl. to put the cart before the horse; fr. brider le cheval par la queue; écorcher l'anguille; nem. den Gaul beim Schwänze aufzäumen. 9 Tu omenjam še lat. hircus in alis (tj. 'kozel pod pazduho') v pomenu 'smrad pod pazduho'. 10 Razlaga 'biti brez denarja' je v SSKJ, medtem ko sta v Pleteršnikovem slovarju še obe razlagi. Pri ustreznih frazeologemih v drugih jezikih prevladuje pomen 'biti skop'. 11 Hrvaški izrazje iz slenga, sicer pa so znani pomensko sorodni izrazi z živalskim nazivom žaba: imati para koliko žaba dlaka, pun para kao žaba dlaka itd. Češka primera z nasprotnim pomenom se glasi: je bohatâ jak koza rohatâ 'je zelo bogata'. 12 Izbor stvari, ki se različnim živalim ne podajo, je pač narejen tako, daje neustreznost v primerah kar se da očitna. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih KOZA, SVINJA, CUCEK, VOLK Sin. kozo biti, zbijati (pasti, podirati, stražiti) 'otroška igra, pri kateri igralci mečej o v stoj eč predmet kamne, da bi ga prevrnili ' ; svinjko biti, zbij ati (tudi svinjkati, svinjkanje); svinjo v hlev zganjati; prašička vganjati (tudi prašičanje); pikuzo goniti; cucka zbijati; volka vganjati (tudi volčkati)13 KOZEL Sin. streljati kozle 'delati velike napake, neumnosti'14 ustrezajo: angl. to catch a crab; fr. faire le canard; nem. einen Bock (Pudel) schießen; pol. palnqc, strzelic byka. MAČKA Sin. to niso mačje solze15; to niso mačkine solze; to ni mačji kašelj 'to ni majhna, nepomembna stvar, zadeva' ustrezajo: hr., srb. kokošji kašalj; mačji kašalj; nije netko mačji (kokošji) kašalj; kaš. tele, co sroka na og 'one unese; nem. das trägt die Katze auf dem Schwanz fort; pol. tyle, co kot naplakal. MIŠ Sin. igrati se, loviti se slepe miši 'otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi lovi druge; govoriti, ravnati neodkrito; skrivati namere in misli pred drugim' ustrezajo: Angl, to play at blind man's buff6; bolg. igraem si na kriš-miš; fr. jouer au colin-maillard; hr., srb. igrati se slijepog misa; it. giocare gatta cieca; nem. die blinde Kuh spielen; slš. hrat'sa na slepého mačka; šp.jugar a la gallina ciega, a la abubilla. 13 Zanimiv izraz v primerjavi z dvobesednim volka vganjati, podobno kot prašičanje in prašička vganjati. V frazeologiji je tako pocnobesedenje pogost pojav. Prim. npr. glagol opehariti', glej tudi moj članek (O)PEHARITI '(o)goljufati, (pre)varati (s pomočjo peharja)' IN SINONIMI, Jezikoslovni zapiski 1, 1991, str. 99-112. 14 Ustrezno nemško einen Bock schießen povezujejo z lovskim običajem, po katerem je najslabši strelec kot tolažilno nagrado dobil kozla (Glej Duden 11, Redewendungen, 120!). 15 Slovenski frazeologemi so v zanikani obliki, tako da se osnovni pomen 'malo' zanika in se na ta način prek 'ne malo' relativno približuje pomenu 'veliko'. V nezanikani obliki se pomen 'majhen' pridevnika mačji izkazuje še v izrazu mačji skok. M. Cigale (I, 840) ga pri iztočnici Katzensprung razlaga takole: mačji skok, kar pes čez prag skoči, kar bolha zine itd. ter po Šuleku primerja zajčji skok. V poljščini mu ustreza barani skok. 16 Sestavina -buff pomeni 'bivolja koža', izimenska sopomenka pa je blind Tom (tj. 'slepi Tom'). Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih MIŠ Sin. videti bele miši 'imeti halucinacije, blodnje, ki spremljajo delirium tremens' ustrezajo: angl. to have (to see) rats; to see pink elephants; pol. widziec biale myszki. MIŠ Sin. potiti se kot miš v kopi17 'zelo se potiti' ustrezajo: angl. to sweat like a horse (pig); češ. byt spoceny jak myš; potit se jak kùn; nem. schwitzen wie ein Bulle (Pferd). MUHA, MUŠICA, KOMAR Sin. delati iz muhe slona 'močno pretiravati'; delati iz muhe konja; delati iz mušice konja; delati iz komarja slona ustrezajo18: bolg. pravja ot muhata slon; pravja ot muhata bivol; pravja otb"lhata bivol; pravja ot b"lhata slon; pravja ot mravkata slon; fr. faire d un mouche un éléphant; faire d'un oeuf un boeuf (t), 'delati iz jajca vola'); češ. udêlat z komara velblouda19; hr., srb. praviti (činiti, graditi) od muhe slona; činiti, graditi od muhe konja (medvjeda, vola); (najpraviti od muve magarca; (najpraviti od komarca magarca; (najpraviti, (s)tvoriti od komarca slona; praviti od (iz) mušice slona; činiti, praviti od (iz) buhe slona; kaš. zrob 'ic z mës'è jelena; nem. aus einer Fliege Elefanten machen; aus einer Mücke Elefanten machen; aus einem Laus ein Kamel machen; rus. sdelat' iz muhi slona; slš. zrobic od komara somara20; šp. hacer de unapulga un camello (un elefante). 17 Slovenska primera potiti se kot miš v kopi nazorno kaže na okoliščine, v katerih se poti miš, lahko pa bi se tudi katera koli druga žival. V češki primeri byt spoceny jak myš okoliščine niso več navedene, zato je tudi motivacija te primere manj razvidna. V povezavi s primero potiti se kot miš v kopije bolj znana primera biti moker kot miš 'zelo, popolnoma moker'. Vendar pa ni resničnih dejstev ali lastnosti, ki bi utemeljevali njeno navzočnost v tej primeri. V pomensko enaki primeri je miš še v nem. naß wie eine gebadete Maus (tj. 'moker kot skopana miš') in v hr. ali srb. mokar kao miš. V angl. je v enaki vlogi podgana - as wet as a drowned rat (tj. 'tako moker kot utopljena podgana'), v fr. pa raca -mouillé, trempé comme un canard (tj. 'moker kot raca'). Podgana, zlasti v velikih mestih, se veliko giblje po mokrih kanalih, zato je kar ustrezna za obravnavano primero, prav tako bi lahko rekli za raco, ki je najraje v vodi. V primero moker kot... lahko v sin. pride tudi cucek, npr. moker kot cucek 'zelo moker, moker do kože', čemur v nem. ustreza izraz pudelnaß (tj. 'moker kot koder'), a tudi mačka, npr. v nem. naß wie eine ersäufte Katze (sein) (tj. 'biti moker kot utopljena mačka'). Pes in mačka sicer nista živali, ki bi kar naprej mokri hodili okoli, sta pa človeku najbolj pri roki. 18 Značilnost frazeologemov tipa delati iz muhe slona je, da v njih nastopajo živalski pari, in sicer majhna: velika žival. Iz te opozicije izhaja tudi pomen teh primer. Številni primeri v posameznih jezikih dokazujejo, da je bila ta predstava nekoč zelo produktivna. Na nasprotju velika: majhna žival, a z drugačnim pomenom temeljijo frazeologemi: sin. Orel muh ne lovi, lat. Aquila non captât muscas, nem. Adler fangen keine Fliegen. 19 Češ. udélat z komara velblouda, nem. aus einer Laus ein Kamel machen, šp. hacer de una pulga un camello (un elefante) kažejo, da se v vlogi velike živali ne pojavlja samo za naše razmere eksotični slon. 20 V slš. frazeologemu zrobic od komara somara (tj. 'narediti iz komarja osla') se rimata oba živalska naziva, enako tudi v ustreznih fr. frazeologemih faire d'un oeuf un boeuf qui prend un oeuf peut prendre un boeuf (i), 'kdor vzame jajce, lahko vzame vola'). Pojav rime je v frazeologiji precej pogost, od nje pa je odvisen tudi izbor živalskih nazivov v sestavi frazeologemov. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih OSA, SRŠEN Sin. dregniti v osje gnezdo (v osir) 'dati povod za hudo, množično razburjanje'; dregniti v sršenovo (sršenje) gnezdo ustrezajo: angl. to stir up wasp's nest; to stir up hornet's nest; fr. tomber dans un guêpier; il a ému les frelons; lat. crabrones irritare; nem. in ein Wespennest stechen; rus. popast' v osinoegnezdo; šp. hurgar en un avispero; metterse en un avispero. OSA: sin., angl., fr., šp.; SRŠEN: sin., angl., fr., lat.> OSEL Sin. prepirati se (pravdati se) za oslovo senco21 'prepirati se za nepomembne, ne važne stvari' ustrezajo: angl. to disput about a goat's wool (tj. 'prepirati se o kozji volni'); češ. hâdat se o kozi chlupy; hr., srb.prepirati se o kozju vunu; lat. de asini umbra disceptare; de lana caprina (rixari); nem. um des Esels Schatten zanken. OSEL: sin., lat., nem.; KOZA: angl., hr., srb., lat.> OSEL, KOZA, KOZEL Sin. osla biti 'družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici'; kozo biti; kozla biti22 OSEL: KOZA: KOZEL: vse sln> PES, KRAVA, SVINJA Sin. biti len kot pes, kot krava23, kot svinja 'zelo len' ustrezajo: angl. to be as lazy as Ludlam's dog, as Hall's dog; to be a lazy pig (swine); češ. byt liny jak krava, jak kanec, jak veprjak prase, jak stenice, jak veš, jak kapr24; fr. être paresseux comme une couleuvre, comme un loir; hr., srb. biti lijen kao pas, kao buba, kao puh; nem. faul wie ein Dachs, wie ein Schwein sein; rus. byt' lenivyj kak borov; slš. byt' lenivy ako voš. 21 Frazeologem je nastal po Ezopovi basni Osel in njegova senca (Podrobneje glej pri osel v knjigi Živali v prispodobah 1 !). 22 Običajncjši izraz brez živalskega naziva je rihtarja biti. 23 Iz primere len kot krava je verjetno nastal glagol kraviti 'lenariti, ležati v postelji. 24 Izbor živali, ki se jim pripisuje lenost, je dokaj pisan. Posebno to velja za češčino. Seveda je za vse izbrane živali težko reči, da so lene. Očitno je, daje človek označil za lene tiste živali, ki veliko ležijo ali mirujejo ali se zelo malo gibljejo. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih POLH Sin. spati kot polh 'trdno spati'25 ustrezajo: češ. spät jakdudek; fr. dormir comme un loir; dormir comme une marmotte; hr., srb. spavati kao puh; kaš. spac jakznija, co mišpolkla (tj. 'spati kot kača, ki je požrla miš'); nem. schlafen wie ein Dachs (Murmeltier, Bär, Ratz); pol. spac jak susel; rus. spat ' kak sur ok. PRAŠIČ, SVINJA Sin. biti debel kot prašič, kot svinja 'zelo debel' ustrezajo: angl. to be fat as a pig; to be as plump as a partridge; češ. byt tlusto jak prase, jak vepr,jak čune; fr. être gros comme un cochon, comme un boeuf; hr., srb. biti debeo kao prase; ms. byt ' tolstyj kak svin 'ja; byt ' zyrnyj kak borov. RAK, PURAN Sin. biti rdeč kakor kuhan rak, kot puran26 'zelo rdeč' ustrezajo: angl. to be as red as turkey-cock; to be as red as a coocked lobster; byt cerveny jak krocanjak kohoutjak (oparené) prase; fr. être rouge comme écrevisse, comme un coq; hr., srb. biti crven kao rak; kaš. bée červonijak rek, jak bocônè nog'i; nem. rot sein wie ein gesottener Krebs, wie ein Zinshahn, wie ein gestochener Bock; pol. byc czerwony jak rak; rus. byt' krasnyj kak rak; slš. byt cerveny ako moriak. RAK, KRT, PES Sin. iti rakom žvižgat 'propasti, umreti'27; iti v krtovo deželo; iti krtom pomagat28; priti na psa ustrezajo: angl. it š gone goose with him; to go to the dogs; to go to the pigs and whistless29; hr. dotjerati do pasa; it. mandare alia gallina; nem. zum Kuckuck gehen; auf den Hund kommen™. 25 Med živalmi, ki trdno spijo, so večinoma tiste, ki so znane po zimskem spanju. Zanimiv je nemški izraz Siebenschläfer (tj. 'sedmerospalec') 'polh', med ncživalskimi primerami pa bi omenil sin. spati kot top in angl. to sleep like a top. 26 Primera rdeč kot kuhan rak je brez dvoma bolj v veljavi, čeprav si to že redkokdo predstavlja, saj so raki zaradi onesnaženih vod že skoraj izumrli. 27 Podrobneje glej pri rak (Živali v prispodobah 2)\ 28 Glej L. Karničar, Der Obir-Dialekt in Kärnten, 175! 29 Žvižgi v angl. pomenijo slabo, kar se ujema s sin. /// rakom žvižgat in tenko piskati 'slabo se goditi'. 30 Pes je zadnja, najnižja stopnja v vrednostni hierarhiji živali, ki se začne s frazeologemoma pasti s konja na osla in S konja se je usedel na kozo v pomenu 'priti iz boljšega v slabši položaj' Glej še pri konj in pes (Živali vpripodobah 1)\ Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih O*- RIBA, PTIČEK, VRABEC, ČRV Sin. živeti kakor riba v vodi 'ugodno, prijetno, brezskrbno'; živeti kakor * ptiček na veji, kakor vrabec v prosu, kot črv v loju ustrezajo: angl. to live, to be (like a pig) in clover; češ. mit se jak prase v žite/na krmniku; mit se jak lui s a na krmniku; fr. être comme un rat dans un fromage; être comme rats en paille; hr., srb. zivjeti kao crv u hrenu; nem. leben wie die Made im Käse (im ^ Speck); Hahn im Korbe sein (tj. 'biti petelin v košari'); pol. czuč sic, plywac w czym jak ryba w wodzie; slš. mat sa ako červik v syre. ^ N RIBA Sin. biti zdrav kot riba (v vodi) 'biti zelo zdrav' ustrezajo: w angl. to be as sound as a roch, as a trout; fr. se porter comme un poisson dans Z / 'eau; hr. biti zdrav kao riba, kao bik, kao srna; kaš. bec zdrôv jak rëbajak bik; kocè ;> zdrov'e31; nem. gesund wie ein Fisch (Hecht) sein; pol. byc zdrowy jak byk,jak ^ kon32, jak ryba; rus. byt ' zdorov kak by k, kak kon \ SRAKA, OPICA, PTIČ Sin. dreti se, vreščati kot sraka, kot opica, kot ptič v precepu 'zelo kričati, vreščati'33 ustrezajo: češ. kričet, rvat, vreštet Jakopiče (pavian); fr. crier comme un putois; hr., srb. derati se kao voP4; kaš. dre sq, skrečijak sroka; nem. schreien wie eine gestochene Sau. fes? VOLK, KRAVA Sin. jesti kot volk 'hlastno; z velikim tekom'; jesti, zreti kot krava ustrezajo: angl. to eat like a horse; bolg. najazdam se kato popovo prase; češ.jist jak vlkjakčunejakprase; zrâtjakdobytek; fr. manger, dévorer comme un loup; manger 31 Kaš. kocè zdrov'e (tj. 'mačje zdravje') pomeni 'železno zdravje' in se ujema z mačjo simboliko, po kateri ima mačka sedem ali devet življenj (prim. angl. a cat has nine lives, tj. 'mačka ima devet življenj ' v pomenu 'mačka je trdoživa'). 32 Za velike in močne živali se navadno domneva, da so tudi zdrave. 33 V angl. in fr. se sraki pripisuje bolj klepetavost (npr.: angl. to chatter like a magpie; fr. jaser comme un pie borgne, nem. schwätzen wie eine Elster), podobno tudi papigi (npr. angl. to chatter like a parrot, fr. bavarder comme un perroquet). 34 Po značilnem oglašanju je poimenovana južnoameriška opica vriskač, strokovno Alouatta. Sicer pa so poimenovanja živali po njihovem oglašanju precej pogosta. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih ^ comme un cochon (tigre); nem. essen, fressen wie ein Wolf; essen wie ein Dachs; šp. ^ comer como un buitre.35 N 9n O VRABEC-GOLOB, JEREBICA Kfi Sin. Boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi 'koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti'; Bolje je vrabec v roki kakor O jerebica na veji; Bolje je danes kos kakor jutri gos*6 ustrezajo: ^ angl. One bird in the hand is worth two in the bush; fr. Mieux vaut moineau 2» en cage que poule d'eau qui nage; Moineau à la main vaut mieux que grue qui vole; ^ Un voiseau dans la main vaut mieux que deux dans la haie; hr. Bolje vrabac u ruci nego golub na krovu (grani); lat. Est avis in dextra melior quam quattuor extra; N nem. Besser ein Vogel in der Hand als zehn über Land; pol. Lepszy wröbel w reku > niz cietrew na seku, niz golqb na dachu; rus. Lučše sinica v rukah, čem žuravV v ^ nebe; Ne suli zuravlja v nebe, a daj sinicu v ruki (tj. 'ne obljubljaj žerjava na nebu, ^ ampak daj sinico v roke'); slš. Lepši vrabec v hrsti ako zajec v chrasti; srb. Bolje je & svračak u ruci nego soko u planini; šp. Mas vale pajaro en mano que buitre volando. P* < VRABEC-GOLOB : sin., hr., pol.; VRABEC-JEREBICA: sin.; KOS-GOS: « sin.; VRABEC-FAZAN: pol.; VRABEC-RACA: fr.; VRABEC-ZAJEC: slš.; VRABEC-ŽERJAV: fr.; PTICA-2 PTICI: angl.; PTICA-4 PTICE: lat.; PTICA-10 ^ PTIC: nem.; PTIČ-JASTREB: šp.; SINICA-ŽERJAV: rus.; SRAKOPER-SOKOL: ♦ srb> ZAJEC "° Sin. spoznati se na kaj kot zajec na boben 'nič se ne spoznati' ustrezajo: w češ. rozumet nečemu jak koze, jak koza petrželi; hr., srb. razumjeti se kao koza u peršin; razumjeti se u što kao magarac (magare) u kantar; pol. znač sic na czyms tyle, co koza na pieprzu; rus. razbirat sja kaksvin'ja v apeVsinah?1 ŽABA Sin. metati, vreči žabico 'metati, vreči majhen, ploščat kamen, da se odbije, odbija od vodne gladine' ustrezajo: angl. to play (make) ducks and drakes; češ. delatzaby; hâzetïabky; delat (na vode) kacery; kaš. kack'i k'idac; pol.puszczac kaczki. <ŽABA: sin., češ.; RACA: angl., kaš., pol.; RACAK: angl., češ.> Običajna predstava o pticah (vrabcih) je, da pojedo zelo malo, npr.: angl. to have apetite of a sparrow, češ. fist jak vrabec/vrabeček; nem. essen wie ein Vögelchen (Spatz). V resnici pa je vrabec glede na svojo velikost velik požeruh. Golob in vrabec sta tudi v frazeologemu Golobe spuščajo iz rok, vrabce pa lovijo 'zaradi malenkosti, nepomembnih stvari izpuščajo iz rok pomembnejše'. Podobno še Muhe lovi, bike izpušča. Obstaja še precej pomensko sorodnih izrazov, npr.: biti komu kaj španska vas 'biti popolnoma neznano'; fr. (pour lui) c 'est du chinois', nem. von etwas Ahnung haben wie die Kuh von Sonntag. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih To je kratek prikaz sopomenskih, pomensko ustreznih ali sorodnih 00 frazeologemov, v katerih se pojavljajo ali izmenjujejo različni živalski nazivi, ki so °s večinoma obravnavani v delu Živali v prispodobah. V slednjem je mogoče najti še veliko takih primerov, vendar po mojem mnenju tudi navedeni dovolj nazorno prikazujejo veliko sorodnost, obenem pa presenetljivo raznovrstnost in različnost v • izbiri in razporeditvi živalskih nazivov v frazeologemih v evropskih jezikih. Ker je za izhodišče postavljen slovenski jezik, se da iz prikaza ugotoviti njegovo mesto med drugimi jeziki. Vsekakor je dobro razvidna njegova vpetost v srednjeevropski ^ oziroma evropski jezikovni in kulturni prostor, opazne so številne sorodnosti z drugimi M slovanskimi jeziki, a tudi vplivi stoletja dolge politične in kulturne povezanosti z ^ nemštvom. Mogoče pa je najti tudi izvirno slovenske frazeologeme, kot je npr. iti J. rakom žvižgat 'propasti, umreti' (Glej pri rak v delu Živali v prispodobah 2\). Tako & obravnavani frazeologemi skupaj z opombami omogočajo tudi plodno razmišljanje ^ o motivih njihovega nastanka, o tvorbi, obliki, izvirnosti, skratka o njihovem izvoru. ^ Pri raziskovanju izvora frazeologemov, ki vsebujejo nazive živali, je treba upoštevati, da ti izhajajo iz resničnih, domnevnih, pogosto tudi čisto izmišljenih *** lastnosti živali. Različni narodi so tako isti živali lahko pripisovali zelo različne Z lastnosti, različnost v pojmovanju teh lastnosti pa lahko najdemo celo v frazeologiji enega jezika. Tako npr. nemško Dachs 'jazbec', ki se mu poleg požrešnosti (essen wie ein Dachs, tj. 'jesti kot jazbec') in zvitosti {schlau wie ein Dachs sein, tj. 'biti zvit kot jazbec') pripisujeta tako pridnost {arbeiten wie ein Dachs, tj. 'delati kot jazbec') kot lenoba (faul wie ein Dachs sein, tj. 'len kot jazbec'). Po številu lastnosti, zlasti slabih, je v mnogih jezikih na prvem mestu pes. Kot najstarejši in človeku najbližji domači živali so mu ljudje, sodeč po frazeologiji, naprtili skoraj vse, kar je slabega. V tem oziru prekaša grešnega kozla, saj bi ga upravičeno lahko zamenjal grešni pes, včasih tudi grešna mačka. V sopomenskih frazeologemih se pogosto pojavljajo predstavniki določene živalske družine, kot so govedo, ptice, ribe. Primerjani frazeologemi imajo praviloma enak ali podoben stavčni vzorec38. Med njimi imajo velik delež primere - glagolske {spati kot polh) in pridevniške {biti močen kot bik), močna skupina pa so tudi glagolski frazeologemi z živalskim nazivom kot predmetom {streljati kozle; zgrabiti bika za roge) ali s prislovnim določilom {dregniti v osir). Z živalskimi primerami je tesno povezana prenesena, metaforična raba živalskih nazivov, s katerimi se lahko slikovito označujejo osebe z lastnostmi, ki jih posamezni narodi pripisujejo živalim.39 Obravnavo pojavljanja in menjavanja živalskih nazivov v frazeologemih končujem z ugotovitvijo, daje to le eden od mnogih pojavov, z razkrivanjem katerih je možno odkriti bistvo nastajanja frazeologemov, s tem pa bolje razumeti nekdanji in zdajšnji način bivanja in mišljenja določenega naroda. Ti vzorci so lahko tudi samo izhodišče, zdajšnja sestava frazeologemov pa je drugačna, npr. močen kot bik - bikovska moč, bikovsko močen, biti pravi bik. Tc metaforične oznake so lahko postale vzdevki, iz teh pa so se razvili tudi t.i. živalski priimki, ki so v slovenskem jeziku zelo številni. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih Viri in literatura ANDREJČIN, L., GEORGIEV, L., itd., B "Igarski t "Ikoven rečnik, Sofija 1955. APRES JAN, J. D., Leksičeskaja sinonimika, Moskva 1974. BAJEC, A., Besedotvorje slovenskega jezika III, Zloženke, Ljubljana 1952. BEINHAUER, W., 1000 spanische Redensarten, 1989. BEZLAJ, F., Slovensko kos biti komu parem esse, superare', JiS 24, Ljubljana 1978/ 79, št. 7, 193-195. BOJC, E., Pregovori in reki na Slovenskem, Ljubljana 1987. BÖTTCHER, K., itd., Geflügelte Worte, Lepzig 1981. BUCHHOLZ, M. B., Metapher analyse, 1993. BURGER, H. , Buhofer, A., Sialm, A., Handbuch der Phraseologie. Berlin. New York 1982. CAS ARES, J., Diccionario ideolôgico de la lengua espanola, Barcelona 1988. CHEVALIER, J., GHEERBRANT, A., Rječnik simbola, tretja razširjena izdaja, Zagreb 1989. DROSDOWSKI, G., SCHOLZE-STUBENRECHT, W., Redewendungen und sprichwörtlichen Redensarten, Wörterbuch der deutschen Idiomatik, DUDEN, Band 11, Mannheim/Leipzig/Wien/Zürich 1992. ERJAVEC, F., Rak, LZ 1881, 47-52, 116-122, 183-188, 240-245, 307-311. FELICYNA, V P., PROHOROV, J. E., Russkie poslovicy, pogovorki i krylatye vyrazenija, lingv o stranovedčeskij slovar', Moskva 1979. FELICYNA, V P., MOKIENKO, V M., Russkiefrazeologizmy, lingvostranovedčeskij slovar', Moskva 1990. FLEISCHER, W., Phraseologie der deutschen Gegenwartsprache, Leipzig 1982. FRIEDRICH, W., Moderne deutsche Idiomatik, München 1976. GAK, V G., itd., Francuzsko-russkij frazeologičeskij slovar ', Moskva 1963. GLONAR, J., Slovar slovenskega jezika, Ljubljana 1936. Gradivo za Slovar slovenskega knjižnega jezika na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša. HROVAT, M., Človek v luči pregovorov, Trst 1983. JENKO, E. M., Sich aufdie Socken machen/vzeti pot pod noge, Deutsch-slowenisches Wörterbuch der Redewendungen, Klagenfurt/Celovec 1994. KARNIČAR, L., Der Obir-Dialekt in Kärnten, Wien 1990. KASSIERER, E., itd., Teorija metafory, Moskva 1990 (zbornik). KEBER, J., Živali v prispodobah 1, Celje 1996, in poglavje Najpomembnejši viri in literatura, str. 379-386. KEBER, J., Živali v prispodobah 2, Celje 1998. KOCBEK, F., SASELJ, L, Slovenski pregovori, reki in prilike, Celje 1934. KOPALINSKI, W., Slownikmitôw i tradycji kultury, Warszawa 1987. KRŽIŠNIK, E., Zbirka Mali frazeološki rječnici in Hrvatsko-slovenski frazeološki rječnik, J/S, Ljubljana 1995/96, št. 3, 157-166. KRZIŠNIK-KOLŠEK, E., Prenovitve kot inovacijski postopek, Slava I, Ljubljana 1987, 49-56. Janez Keber: Raziskovanje slovenske frazeologije: živalski nazivi v frazeologemih KUNIN, A. V.,Anglo-russkijfrazeologičeskij slovar I, A-Q, II, R-Z, Moskva 1967. KÜPPER, H., Wörterbuch der deutschen Umgangssprache, Stuttgart 1987. MATEŠIČ, J., Frazeološki rječnik hrvatsko ga ili srp sko g jezika, Zagreb 1982. MENAC, A., ROJS, J., Hrvatsko-slovenski frazeološki rječnik, Zagreb 1992. METELKO, F. S., Lehrgebäude der Slowenischen Sprache, Laibach 1825. MLACEK, J., Slovenska frazeologia, Bratislava 1984. MOKIENKO, V. M., Slavjanskaj a frazeologija, Moskva 1980. MOKIENKO, V. M., Zagadki russkoj frazeologii, Moskva 1990. MRAZOVIČ, P., PRIMORAC, R., Nemačko-srpskohrvatski frazeološki rječnik, Beograd 1981. NIČEVA, K., SPASOVA-MIHAJLOVA, S., ČOLAKOVA, K., Frazeologičen rečnik nab'jgarskija ezikl, A-N, II, O-Ja, Sofija 1974, 1975. MUKIC, F., Madžarsko-slovenski frazeološki slovar, Magyar-szlovén frazeologiai szotar, Szombathely 1993. PAVLICA, J., Frazeološki slovar v petih jezikih, Ljubljana 1960. PETRAK-MEISER, H., Slownik frazeologicny czesko-polski, Lublin 1993. PLETERŠNIK, M., Slovensko-nemški slovar I, II, Ljubljana 1994, 1995. PREK, S., Ljudska modrost - trden je most, Ljubljana 1974. RODE, M., Semantični odnosi v frazeologiji, Slavistična revija 23, 1975, št. 3-4, 439-442. RÖHRICH, L., Lexikon der sprichwörtlichen Redensarten 1, 2, Dritte Auflage, Freiburg/Basel/Wien 1974. SKORUPKA, S., Slownik fr azeologicznyj ezykapolskiego 1, 2, Warszawa 1967,1968. Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V,^b\]ïm