vreden kot oseba? Ne sme nam nikdor zapečatenega lista  odpreti, ne hiše preiskati brez sodnijskega povelja, tudi  opravljivci in žalivci osebne časti so kazni podvrženi, mejaši  in žetva iu vse je po postavi zavarovano. Delajo se tudi po^ stave, kako se sme voda napeljati, da travnik moči in se sosedu ne odtegne in ne dela škode i. t. d. 0 naroduosti  pak še nimarno skoro nobenih zapisanih postav. Menjši na] rodi se od tako imenovanib vladajočih narodov tlačijo in še pOieg tega obrekujejo in državni zagovorniki ravnajo le po mislih državnikov, če molčijo misleči, naj se s časoin menjši narodi vtopijo v vladajočih narodib in z zemlje minejo. Ravna se tedaj po mislib ia željab posameznih ljudi, ki so ravno v naj viši službi in brez postave iu brez pravice. In  vendar vidimo idejo narodnosti, kako prestole podira in nove  države stavi. Državniki si vedno ne bodo mogli proti narod nosti ušes zamašiti, bodo morali začeti se ozirati in marati |za narodnost in za ujo tudi meje in postave postaviti, da j ona mofc narodnosti, ki indi zmagonosno države ruši in  stavi, pri nas v naši ljubi Avstriji, postane tnoč državina, ^ja jj0(je v piavičnib postavah ograjcna ia zaježena Avstriji v srečo in slavo, ne pa v nevarnost. Vsaj to spoznanje in te skušnje, ki jih imamo do zdaj, naj državniki poberejo in naj postavijo iz njib postave, ki bodo vsem veljale vsem prebivalcem naše države, saj bi bile vsem narodom ne samo manjšinam v korist. Saj so v Avstriji ludi Neinci v menjšini na Českem, Ogerskem, Kranjskem, naj se jim tedaj tudi narodnost varuje po posebni postavi, Madžari tudi naj si svojo Iastno narodnost obvarijo s pravično postavo o narodnosti, ki jim jo zdaj ponujajo Slovani iu Romuni. Prišel bo čas, kdar bode take postave roeč stavil, če jih ob pravetn času pamet ne postavi. Tako je tudi za brambo Slovencev na Koroškem in Stajerskem in Primorskem in Ogerskem, ki ž njimi večina neruška laška Madžarska ravna bezobzirno, treba postave o narodnosti, tako tudi za Rusine na Gališkeni, poprek za vse narode v Avstriji je treba zapisane postave o narodnosti. Kedar bode vse razmere med narodi vredila pravična posrava, ne bode noben narod več tožil proti nadvladi, noben narod se ne bo bal za svojo narodnost, vsi bodo zadovoljui in bodo ljubili svojo vsem občno doraovino Avstrijo in jo bodo branili složni med seboj proti zvunanjim napadom do zadnje kaplje krvi. In mnogojezična Avstrija je kakor navlašč stvarjena, da bi spoznanje te pravice širila in postavo o narodnosti ustanovila. Naš svetli cesar saru so šli z lepitn izgledom naprej zagotovivši vsem narodom svojim ravnnpravnost. Naj tedaj postavodajni zbor; ki se vendar ima kedaj sniti iz poslancev vseli kraljeviu in dežel cele Avstrije, se pogodi tudi za postavo o narodnosti pravično vsern narodom, po kteri se bodo ravnali potem vsi deželni zbori, da večine menjšinam krivice ne delajo, da ne bodo narodi več trepetali za svoje življeuje, za svoj obstanek, da država, kar je jeua dolžnost, tudi na to straa krivico brani in pravico varuje. Postava o naroduosti. i. Sedaj ko se večkrat nagodi, da naši slovenski kmetje od nasprotnikov zapeljani podpisujejo prošnje zanemškcšole in pisarne, je treba tudi včasi besedico spregovoriti o narodnosti. Jezik šege naprave pradedov, t. j. uarodnost Ijudje povsodi v časti imajo, tudi mi Slovenci ne smemo biti nezvesti svojirn očetom, dcdom, pradedom. Vsak narod se je boril za vero, za svoje naprave, za svoj dom, za svoj jezik, tudi naši očetje so se borili in se slavno borili proti Turkom in Madžaroin, proti Obrom in pesjakom, proti Longobardom, Frankom in Bavarcem in mi jihovi vnuki ae snieruo svoje iiarodnosti prodati dober kup, ali celo zastonj, ampak jo tudi inoraiuo braniti kakor branimo svoje življenje, svojo čast, svoje blago proti napadnikom. Življenje in blago si vsak brani brez vsega opomina, ne tak vsak in vsikdar duševnih iinetkov. Braniti pa si moranio tudi duševne imetke; to je tudi uaša dolžnost, in čc te dolžnosti ne spolnimo, tudi grešimo, sicer ne z djanskim grehom anipak z zanemarjenjem. Če vojak odbeži iu ne brani domovine, se vstreli po postavi s vso pravico, kajti domovina in sosedi in družiua in vsi tirjajo, da bo krcpek in so ga za to poslali v brambo svojo in blaga^ svojega. Pri časti tudi spoznamo, da jo imamo braniti. Če nas kdo razžali, ga tožimo in postava in sodnik naui pripravita zadostilo. Tako ima biti tudi z uarodnostjo, ta je tudi duševen imetek in jo tudi moramo braniti kakor branimo čast in domovino živIjenje in blago. Kdor inače stori, krivo stoii, sebi in svojioi krivico dela in je naroden odpadnik. Bramba narodnosti je tedaj nravno (moraluo) prizadevanje iii izobraženega človeka dolžnost. Res pride človek braneč narodnost včasi v zadrego, državniki (politikarji) namreč včasi zahtevajo, da se ta ali ta narod uniči. Tak p. Angleži proti Ircem, Francozi v Elsas-u proti Neracem, Rnsi proti Poljakom, in spet Poljaki proti Rusinom, Madžari proti Slovauom in Romunom na Ogerskem, Turki proti Grkom in Slovauom na Tarškem i. t. d. Cesar avstrijskih dežel Jožef II. je btel celo Avstrijo zjednačiti, tedaj vse neuemške narode poncmčiti, kar mu je pa poznej, ko se je krivice prepiičal, žal djalo. Isto tako so poznej namerjavali Meternich, Bacb, Scbmerliug. Da se takim poskusom v okom pride, je treba postave o narodnosti. Postava je mirno orožje izobraženca, tega orožja se tudi mi imamo lotiti. Postava bo naj moČDejša in naj stalnejša bramba narodnosti in take postave je nam v Avstrije posebno treba. Postave se vedno le s časom in po svoji potrebi in z rastočim spoznanjem pravice razvijajo. Pravica je večna, al mi pozemljaki jo še le v teku časa spoznamo. Spomnimo se robstva (suženstva), rabote, sežiganja čarovnic (copernie), preiskave s težavnico, človeka groza obhaja zarad take nevednosti in zarad tak krivega spoznaDJa pravice. Enako bodo potomci sodili o naši dobi, v kteri narod narod tlači in se še imamo boriti o narodnosti. Imamo postave za brambo osebe, ne bili smeli imeti tudi postav za brambo naroda, jeli uarod menj