Narodna in univerzitetna knjižnica _ v Ljubljani 113472 llTRO Laški. Mali jezikovni vodnik za najobičajnejše rečenice vsakdanjega življenja Najhitrejši način .. priučiti se laškemu razgovarjanju. a a c=j Založil: M. QUIDDE. poprej: F. H. SCHIMPFF, TRST. J •—A' v ■ Kako se izgovarjajo laške črke. 1. C. ec se izgovarja pred soglasniki pred a, o, u kot k (caldo kaldo). C, cc se izgovarja pred e, i kot č (cinque činkve). 2. ehe j chi | chia j chie ] chio j chiu j , , , cehe | cehi J cchia J cchie J cchio j cchiu J va v01 e ’ *’ kja, kje, kjo, kju (occhio oltkjo, ocche okke). 3. cia | cie j cio j ciu j ccia J cciej ccioj cciu 4. g, gg pred soglasniki in pred a, o, u kot g (gola gola). „ ,, „ e, i kot dž (giro džiro). 5. ghe j ghi | ghia j ghie j ghio \ ghiu ( k gghe J gghi J gghia J gghie J gghio J gghiu j 8 ’ s ’ gja, g je, gjo, gju (vaghe vage). kakor ča, če, čo, ču (faccia fačča). 6. gia j gie \ gio | giu j ggia J ggie j ggio J ggiu J (gioia džoja). 7. glia, glie, gli, glio, gliu kakor lja, Ije, lji, Ijo, (voglia volja). 8. gn kakot nj (sogno 9. gu kakor g v (guisa 10. h nima glasu (hai kakor dža, dže, džo, džu IJu sonjo). gviza). aj). 11. qu se izgovarja kot kv (qualche kvalke). 12. ss se izgovarja kot slovenski s (messa mesa). 13. s se izgovarja med samoglasnikoma in pred b, d, g, 1, m, n, r, v kot slovenski z (svenire zv., riso — rizo). s se izgovarja v vseh drugih položajih kot slovenski s (fischio fiskjo, soci — soči). 14. sce, sci se izgovarja kot še, ši (sciocce šoko). scia, scie, scio, sciu se izgovarja kot ša, še, šo, šu. 15. sehe, sehi se izgovarja kot ske, ski (mosche moške). 16. z, zz se izgovarja : včasih kot slovenski c, včasih pa kot dz. — 4 — Ne hudujte se na¬ me, saj je tudi me¬ ni žal. Kaj je zdaj storiti ? Jaz sem v veliki za¬ dregi. Zdaj mi pride na um. Menim, da bi bilo najboljše. Kaj pravite o tem ? Zares. Neverjetno. To je nezaslišano. Nimam nič zoper to. Zdi se mi nemogoče. Ne vem nič o tem. Tega ne ume jem. Ali je prav res ? Čisto gotovo je. Mojo častno besedo. Zagotavljam Vam. 0 tem sem popolno¬ ma prepričan. Kako ? Kaj pravite ? Kaj je ? Škoda ! Na pomoč ! ' Stoj ! Stojte ! Pridite sem ! Odidite ! Počakajte malo ! Izvolite me sprem¬ ljati ! Pozdravi. Dober dan, gospa ! Klanjam se. Dober dan, gospod ! Vstopite ! (Prosto ! Naprej !) Kako se imate l . Dobro došli ! Non vada in collera con me, dispiace pu¬ re a me assai. Che c’ e da fare ora ? Mi trovo molto im- barazzato. Ora mi viene un’i- dea. Čredo che sarebbe la miglior cosa. Che cosa ne dice ? Difatti. £ incredibile. £ inaudito. Non ci ho nulla a ri- dire. Mi pare impossibile. Non ne so nulla. Non lo capisco. £ proprio vero ? I £ certissimo. j Le do la mia parola d’onore. Le assicuro. Ne sono pienamente persuaso. Come ? Che diceva ? Che c’e ? Peccato. Aiuto! Fermo ! Si fermi! Venga qui. Vada via! Aspetti un poco! Favorisca di accom- pagnarmi. Salutare. Buon giorno, signora. Ho P onore di salu- tarla. Buon giorno, signore. Entrate ! Come sta Lei ! Sia il benvenuto ? Non vada in kollera kon me, mi dispjače pure asaj. Ke če da fare ora ? Mi trovo molto im- baraccato. Ora mi vjene in men- te. Kredo, ke sarebbe la miljor koza. Ke koza ne diče ? Difatti. £ inkredibile. E inaudito. Non či o nulla a ri- dire. Mi pare imposibile. Non ne so nulla. Non lo kapisko. £ proprijo vero ? £ čertisimo. Le do la mija parola d’ onore. Le asikuro. Ne sono pjenamente persuazo. Kome ? Ke dičeva ? Ke če ? Pekkato. Ajuto !- Fermo ! Si fermi ! Venga kyi! Vada vij a ! Aspetti un poko ! Favoriska di akkom- pan jarmi. Salutare. Buon džorno, sinjo- ra ! O 1’ onore di salu- tarla. Buon džorno, sinjo- re ! Entrate ! Kome sta Lej ? Sija il benvemito ! Kaj pa je novega ? Ali je gospod doma ? Da, tu sem ; veseli me, da Vas vidim. Ali sovsiVaši zdravi. Hvala Vam, prav zdravi. Kako kupčujete ? Izvolite sesti! Ali me boste spremili na postajo ? Ali me ne poznate ? Pišem se . . . Precej časa se nisva videla. Moje stanovanje je tukaj blizu. Tega mesta ne po¬ znam prav nič. Pridete le jutri k meni ? Zal mi je, a ne uteg¬ nem priti. Jaz se ne čutim do¬ bro. Z Bogom, dragi pri¬ jatelj ! Na svidenje ! Piši mi kmalu ! Pozdravite mi svo¬ jega brata ! Lahko noč, gospo¬ dična ! Klanjam se Vam. Sluga sem ! Na železnici. Kje je postaja ? Kje se dobivajo vozni ~ 'listki ? Pri tem-le okencu. Prosim, vozni listek ! Listek za tja in nazaj. Krožni vozni listek. Clie c’ e di nuovo? E in časa il signore? Si, eecomi, mi ralle- gro di vederla. Stanno bene tutti i Suoi ? La ringrazio, benis- simo. Conie vann<#gli af- f ari ? Prego, s’ accomodi! Mi accompagnera do- mani alla stazione ? Non mi conosce ? Mi cliiamo . . . Noi non ci siamo visti da un bel pezzo. La mia abitazione e qui presso. Non conosco punto questa citta. Vetra domani a tro- varmi ? Mi rincresce, ma non posso venire. Io non mi sento bene. Addio, daro amico ! Arrivederci ! Scrivimi presto ! Mi saluti Suofratello! Buona notte, signo- rina ! La riverisco. Servo suo ! In ferrovia. Dov’ e la stazione ? Dove si prendono i biglietti. A questo sportello. Favorisca un bigliet- to ! Un biglietto d’ anda- ta e rit orno. Un bigliettocireolare. Ke če di nuovo ? E in kaza il sinjore ? Si, ekkomi, mi ral- legro di vederla. Starino bene tutti i Suoj ? La ringracjo, beni- simo. Kome vanno lji af- fari ? Prego s’ akkomodi ! MI akkompanjera do¬ mani alla stacjone ? Non mi konoše ? Mi kjamo .... Noj non či s jamo vi¬ sti da un bel pecco. La mi j a abitacjone e kvi prešo. Non konosko punto kvesta citta. Verra domani a tro- varmi ? Mi rinkreše, ma non posso venire. Io non mi sento bene. Addijo, karo arniko ! Arrivederci! Skrivimi presto ! Mi saluti Suo fra- tello ! Buona notte, sinjo- rina ! La ri ver iško. Servo suo ! In ferrovia. Dov’ e la stacjone ? Dove si prendono i biljetti ? A kvesto sportello. Favoriska un bi- ljetto ! U11 biljetto d’ anda- ta e di ritorno. Un biljetto čirkolare. — 6 — Prvi razred, dragi razred, tretji ra¬ zred. Poštni vlak, brzo- vlak. Spalni voz. Jedilni voz. Jaz se peljem v Go¬ rico. Jaz odpotujem vTrst. Tudi jaz se peljem tjekaj. Torej bova potovala skupaj. Kedaj pa odide vlak v Benetke ? Požurite se, vlak o- dide takoj. Ali greste Vi po list¬ ke ? Tam zadaj je bla¬ ga j niča. Rad bi oddal svojo prtljago. Nosač ! Imamo še časa. Pojdimo v restav¬ racijo. Vzel sem listek tudi za Vas. Hvala ! Ali imamo še čas, da bi jeli ? Imate, toda morali bi hiteti. Prosim, sedite ! Vstopiti ! Pregorko mi je. Ali mi dovolite, da odprem okno ? Prosim, ženski od¬ delek ! Ali je to mesto za¬ sedeno ? Ne, te dve mesti sta prosti. Prosim, zaprite okno. Prima elasse, seconda classe, terza elasse! Treno postale, treno diretto. Vagone a letti. Vagone ristorante. Io vado a Gorizia. Io parto per Roma. Io ci vado pure. Allora viaggeremo insieme. Quando parte il tre¬ no per Venezia ? S’ affretti, il treno parte subito. Va lei a prendere i bi- glietti ? Li dietro c’e la cassa. Vorrei spedire il mio bagaglio. Pacchino. Abbiamo ancora tem- P°- Andiamo nel risto¬ rante ! Ho prešo un biglietto anclie per lei. Grazie. Abbiamo ancora il tempo di mangiare ? Si, ma dovrebbe af- frettarsi. I Prego di accomodarsi. In vettura ! Ho troppo caldo. Mi permettete di a- prire la finestra ? Favorisca un coupe per signore. E occupato questo pošto ? No, questi due posti sono liberi. Per favore, chiuda la finestra 1 Prima klase, sekon- da klase, terca klase ! Treno postale, treno diretto. Vagone a letti. Vagone ristorante. Io vado a Goricja. Io parto per Trieste. Io či vado pure. Allora vjadžeremo in- sjeme. Kvando parte il tre¬ no per Venec j a ? S’ affretti, il treno parte subito. Va lej a prendere i biljetti ? Li djetro če la kasa. Vorrej spedire il mijo bagaljo. Fakkino ! Abbjamo ankora tempo. And jamo nel risto¬ rante ! O prežo un biljetto anke per Lej. Gracje. . Abbjamo ankora il tempo di mandžare ? Si, ma dovrebbe af- frettarsi. Prego di akkomodarsi In vettura! O troppo kaldo. Mi permettete di a- prire la finestra ? Favoriska il kupe per sinjore. E okkupato kvesto pošto ? No, kvesti due posti sono liberi. Per favore, k j uda la finestra ! 7 - I Le da noia, se fumo ? | Le da noja, se fumo ? Alla prossima stazio- ne dobbiamo cam- biar treno. Quanto dura la fer¬ mata in questa sta- zione ? Favorisca di aprirmi lo sportello. Come si chiama eo- desta citta ? II paese mi e noto.. Le piace qui ? Eccoci giunti alla meta. Soendiamo. 1 Alla prosim a stacjo- ne dobbjamo kam- | bjar treno. Kvanto dura la fer- i mata in kvesfa sta- cjone ? Favoriska di aprirmi lo sportello ! ! Kome si kjama ko- j desta citta ? II paeze mi e noto. Le pjaee kvi ? Ekkoči džunti alla meta. Šendjamo. Ali Vas nadleguje, če kadim ? Na prihodnji postaji moramo presto¬ piti. Koliko časa stoji vlak na tej postaji ? Izvolite mi odpreti vrata (pri vozu) ! Kako se imenuje ono mesto ? Kraj mi je znan. Ali Vam ugaja tukaj'? Dospeli smo k cilju. - Izstopimo ! Potovanje in ca¬ rina. Ali pridemo kmalu do italijanske me¬ je ? Urez pol ure bomo že v Italiji. Kedaj se bo pregle¬ dovala prtljaga ? Čez četrt ure. Kimam nič carini podvrženega. Izvolite odkleniti svoj kovčeg ! Iščem ključek. Nimam druzega kot nekaj smotek. Rabim jih le za-se. V svojem kovčegu imam samo perilo in obleko. Carinski uradnik. Nimamo nič zamude. Imamo zamude več kot eno uro. Bojim se, da ne bi zamudil zvezo. II viaggio ed il dazio. Arriviamo presto al confine italiano ? Entro .mezz’ or a sia- mo gia in Italia. Quando si fa la visita dei bagagli ? In un quarto d’ ora. Non ho nulla da da- ziare. Prego di aprire il Suo baule. Cerco la chiave. Non ho che pochi sigari. Sono per il mio uso personale. Nella mia valigia non ho altro che biancheria e vestiti. Il doganiere. Non abbiamo alcun ritardo. Siamo in ritardo di piu di un’ ora. Ho paura di perdere la coincidenza. Il vjadžo ed il dacjo. Arrivjamo presto al konfine italjano ? Entro medz’ ora sja- mo dža in Italja. Kvando si fa la vi¬ zita dej bagalji ? In un kvarto d’ ora. Non o nulla da dacja- re. Prego di aprire il Suo baule. Čerko la kjave. Non o ke poki sigari. Sono per il mijo uzo personale. Nella mija validža non o altro ke bjan- kerija e vestiti. Il doganjere. Non abbjamo alkun ritardo. Sjamo in ritardo di pju d’ un ora. 0 paura di perdere la koinčidenca. s Koliko časa imamo, še do glavnega me¬ sta ? Prosil bi Vas, da bi mi priporočili do¬ ber hotel. Poznam enega, ki Vam bo gotovo všeč. Ali je daleč od po¬ staje ? Ni; prav blizu po¬ staje je. Hotel je v središču mesta. Želim le čedno sobo in dobro hrano. Ali bo omnibus na postaji ? Storili boste dobro, če vzamete voz. Nosač. Nosač, nate moj listek za prtljago ! Nesite mi prtljago k vozu ! Koliko zahtevate, če mi nesete moje kovčege na posta¬ jo ? To je preveč. Dal sem Vam dovolj. Lepa hvala, gospod. Hotel. Dober večer ! Ali mi lehko daste sobo ? Izvolite, tukaj je o- premljenja soba. Lehko Vam dam mirno sobo v dru¬ gem nadstropju. Quanto si mette an- cora fino alla capi- tale? Vorrei pregarl a di raccomandarmi un J buon albergo. Ne conosco uno che le commodera certa- mente. E distante dalla sta- zione ? No, e proprio accanto alla stazione. L'albergo si trova nel centro della citta. Io non domando che una stanza pulita e buona cucina. Ci šara un omnibus alla stazione ? Fara bene a prendere una carrozza. Facchino. Facchino, ecco il mio scontrino. Mi porti miei baga- gli alla carozza! Quanto vuole per portare i miei bauli alla stazione ? Questo e troppo. Le ho dato abba- stanza. Tante grazie signore. Albergo. Buona sera! Puo dar- mi una stanza? S’accomodi, qui c’e una camera ammo- bigliata. Posso darle una stan¬ za tranquilla al se- condo piano. Kvanto si mette an- kora fino alla kapi- tale ? Vorrej pregarla di rakkomandarmi un buon’ albergo. Ne konosko uno ke le komodera čerta- mente. E distante dalla sta¬ cjone ? No, e proprijo akkan- to alla stacjone. L’ albergo si trova nel čentro della čitta. Io non domando ke una stanca pulita ed una buona kučma. Či šara un’ omnibus alla stacjone ? Fara bene di prende¬ re una karrocca. Fakklno. Fakkino, ekko il mijo skontrino ! Mi porti i mjej baga- lji alla-karrocca ! Kvanto vuole per portare i mjej bauli alla stacjone ? Kvesto e troppo. Le o dato abbastan- ca. Tante gracje. Albergo. Buona sera ! Puo dar- mi una stanca ? S’akk6modi, kvi če una kamera ammo- biljata. Posso darle una stan¬ ca trankvilla al se- kondo pjano. Koliko stane na dan ? Rad bi dobil sobo z dvema posteljama. Rad bi imel sobo z razgledom na mo¬ rje. Prosim, zakurite mi dobro v sobi! Prinesite mi oglja in drv ! Peč ni dobra. Odprite okna ! Kadi se. Pregorko je. Prinesite mi gorke vode ! Ukažite mi prinesti sveže vode in nekaj obrisač ! Pripravite mi kopel! Krtača za obleko , kr- tačica za zobe. Izpraznite umivalni¬ co ! Ta voda je uma¬ zana. Koliko stane oskrba (hrana) na dan 1 Ali je postrežba všteta ? Prosim, pozvonite natakarju ! Pokličite mi soba¬ rico ! Ali je električna luč v vseh sobah hotela ? Kje je hlapec ? Janez, skrtači mi obleko ! Želim zajutrkovati v sobi. Prosim, dajte mi luč ! Kekdo trka na vrata. Prosto ! Quanto costa al gior- no ? Vorrei una camera con due letti. Vorrei una stanza con la vi sta sul mare. Prego di riscaldarmi bene la stanza. Mi porti carbone e le- gna. La stufa nonebuona. Apra le finestre. Puma. Pa troppo caldo. Mi porti deli’ acqua calda. Mi faccia portare del- ]’acqua fresca ed alcuni asciugamani. Mi prepari un bagno. Spazzola da vestiti. Spazzola per i denti. Vuoti la catinella. Quest’ acqua e spor- ca. Quanto costa la pen- sione al giorno 1 C’ e compreso il ser- vizio ? Per favore, suoni il campanello, perchia- mare il cameriere. Chiami la cameriera. C’ e la luce elettrica in tutte le stanze deli’ albergo ? Dov’ e il domestico ? Giovanni, pulisca i miei vestiti ! Desidero di far cola- zione in stanza. Mi favorisca un lume. Quaicuno bussa alla porta. Avanti! Kvanto kosta al džorno ? Vorrej una kamera kon due letti. Vorrej una stanca kon la vista sul ma¬ re. Prego di riskaldarmi bene la stanca. Mi porti karbone e len j a. La stufa non e buona. Apra le finestre ! Puma. Pa troppo kaldo ; Mi porti deli’ akkva kalda ! Mi fačča portare del- 1’ akkva freska ed alkuni ašugamani. Mi prepari un banjo ! Spaccola da vestiti, per i denti. Vuoti la katinella. 4 Kvest’ akkva e spor- ka. Kvanto kosta la pen- zjone al džorno ? Če komprezo il servi- cjo ? Per favore, suoni il kampanello, per kja- mare il kamerjere. K jami la kamer jera ! Če la luče elettrika in tutte le stance del- 1’ albergo ? Dov’ e il domestiko ? Džovanni, puliska i m jej vestiti! Dezidero di far kola- cjone in stanca. Mi favoriska un lu¬ me ! Kvalkuno busa alla porta. Avanti ! 10 Neka dama želi go¬ voriti z Vami. Neki gospod V as čaka. Recite dami vsto¬ piti v mojo sobo ! Ali želite gospa, ča¬ šico čaja ? Ob kolikih se kosi (obeduje ) ? Ali je hotel odprt vso noč ? Ali je tu vratar ? Ali so moji črevlji osnaženi ? Ivje pa je telefon v hotelu ? Hočem telefonirati prijatelju. Jedi in pijače. Ali mi lehko poveste za dobro restav¬ racijo, ne pre¬ drago ? Popeljem Vas v pri- prosto gostilnico. Kakšne jedi imate ? Ali lehko dobim dobro kosilo ? Rad bi jedel kaj malega. Imamo kruh in si¬ rovo maslo. Dobim-1 i lehko sira in na trdo kuhanih jajc ? Natakar, pripravite nam mizo za tri osebe. Dajte mi jedilni in vinski listek. Rad bi jedel po listku. Una signora desidera di parlarle. Un signore 1’ attende. Faccia entrare la si¬ gnora nella mia stanza. La signora desidera prendere una tazza di te ? A che ora si pranza ? L’ albergo e aperto tutta la notte ? C’ e un portiere ? Sono State pulite le mie scarpe ? Dov’ e il telefono nel- 1’ albergo ? Voglio telefonare ad un arnico. Cibi e bevande. Mi puo indicare un buon ristorante, non troppo caro ? La condurrb in una sempliee trattoria. Che c’e da mangiare? Posso avere qui un buon pranzo ? Vorrei mangiare una piccolezza. Abbiamo del pane e del burro. Posso avere del for- maggio e delle uova sode ? Cameriere, ci appa- recchi una tavola con tre coperti. Mi dia la lista dei cibi e la carta dei vini ! Vorrei mangiare ali a carta. Una sinjora dezi- dera di parlarle. Un sinjore 1’ attende. Fačča entrare la si¬ njora nella mi j a stanca. La sinjora dezidera prendere una tacca di te ? A che ora si prandza? E aperto 1’ albergo tutta la notte ? Če un portjere ? Sono state pulite le mi je skarpe T Dov’ e il telefono nel- 1’ albergo ? Voljo telefonare ad un arniko. Čibi e bewande. Sli puo indikare un buon ristorante, non troppo karo ? La kondurro in una sempliče trattorija. Ke če da mandžare ? Poso avere kvi un buon prandzo? Vorrej mandžare una pikkolecca. Abbjamo del pane e del burro. Poso avere del for- rnadžo e delle uova sode ? Kamerjere, či appa- rekki una tavola kon tre koperti. Mi dija la lista dej čibi e la karta dej vini. Vorrej mandžare alla karta. —# 11 — Ukažite prinesti na mizo ! Prinesite mi cvrtje ! Ta-le jajca niso sveža. Na trdo in na mehko kuhana jajca. Mešana jajca. Prinesite mi kokoš¬ jo juho ! Riževa juha. Pečena gos bi mi zelo teknila (šla v slast). Tudi pečene race in pečeni golobje so izvrstni. Fazan. Srnje hrbtišče. Zelite-li jerebice z gomoljikami ? Ne. rajši mi prine¬ site dunajski iz¬ rezek ! Telečja pečenka s krompirjem. Kakšno sočivje i- mate ? Grah, karfijolo, ku m are in pa repo. Ali bi radi imeli špar- glje ali artičok ? Prinesite mi glav¬ nato salato ! Lahi jedo sila radi fižol v salati. Treba mi je soli, popra, kisa in j Nimam žlice. Ali imaš nož ? Vilice. Jed je čisto mrzla. | Faccia portare in j tavola ! Mi porti una frittata. Queste uova non so- no fresche. Uova crude e uova da bere. Uova strapazzate. Mi porti una mine¬ štra di pollo ! Una zuppa di riso. Un’ oca arrosta mi piacerebbe molto. Anche anitre e pic- cioni arrosti sono eccellenti. Fagiano. Schiena di capriolo. Desidera una pernice con tartufi ? No, mi porti piutto- sto una braciolina alla viennese. Arrosto di vitello con patate. Che legumi ha ? Piselli, cavolfiore, ce- triuoli e rape. Vorrebbe degli aspa- ragi o dei carciofi ? Mi porti un’ insalata di lattuga. Gli italiani mangiano molto volentieri in¬ salata di fagiuolini. Mi occorre del šale, del pepe, deli’ aceto e deli’ olio. Cipolla. Mi manca il cuc- chiaio. Hai un coltello ? La forchetta. II mangiare e comple- tamente freddo. Fačča portare in ta¬ vola. Mi porti una frittata Kveste uova non sono freske. Uova krude e uova da bere. Uova strapaccate. Mi porti una mineštra kon pollo ! Una zuppa kon rizo. Un’ oka arrosta mi pjačerebbe molto. Anke delle anitre e dej piččoni arrosti sono eččelenti. Fadžano. Skjena di kaprijolo. Dezidera una pernice kon tartufi ? No, mi porti piutto- sto una bračolina vjenneze. Arrosto di vitello kon patate. Ke legumi a ? Pizelli, kavolfjore, če- trijuoli e rape. Vorrebbe delji aspa- radži o dej karčofi ? Mi porti un’ insalata di lattuga. Lji italjani mandža- no molto volentjeri insalata di fadžuo- lini. Mi okkorre del šale, del pepe, deli’ ačeto e deli’ oljo. Čipolla. Mi manka il kukkja- jo- Ai un koltello ? La forketta. Il mandžare e com- pletamente freddo. « — 12 Ta krožnik ni čist. Prinesite mi prtič in namizni prt ! Solnicam zobotrebci. Ste-li izbrali, go¬ spod ? Ali je kaj svežih ostrig ali rakov ? Jejte rajši morsko ri¬ bo ; imamo izvrstnih. Morske mrene so rav¬ nokar prišle z rib¬ jega trga. Tudi sipe (črnice) in morski raki so jako dobri Questo piatto non e pulito. Mi porti un tova- gliuolo ed una tova- glia. Saliera e stuzzica- denti. Ha scelto, signore % Ci sono delle ostriche fresche o dei gam- beri ? Mangi piuttosto un pešce di mare ! ne abbiamo degli eccel- lenti. Le triglie vengono or ora dalla pescheria. Anche i calamari ed i gamberetti sono molto buoni. Morski okun (bran¬ cin). Vretenice (lokarde). Tun, kambala. Morski jezik. Jastog. Slanik (sled). Ocvrte ribe. Imamo tudi po¬ strvi. Ščuke in prekajena jegulja. Losos. Prinesite mi limono h kavjarju ! Ribja sala ta je pre¬ kisla. Kuhana in sirova gnjat (šunka). Ta-le bržola je pre¬ trda in preslana. Ta govedina ni do¬ volj mehka. Pescelupo (branzino). Sgombri. II tonno, il rombo. La sogliola. Aragosta. Un’ armga. Frittura di pešce. Abbiamo pure delle trote. Dei lucci e deli’ an- guilla affumicata. Salmone. Mi porti un limone pel caviale. La maionese e troppo acida. Del prosciutto cotto e crudo. Questa čarne alla gratella e dura e troppo salata. Questa čarne di nian- zo non e abbastanza tenera. Kvesto pjatto non e pulito. Mi porti un tovaljuo- lo ed una to val j a ! Saljera e stuccika- denti. A šelto, sinjore ? Či sono delle ostrike freske o dej gamberi. Mandži piuttosto un peše di mare ; ne ab- bjamo delji eččel- lenti. Le trii je vengono or ora dalla peskerija. Anke i kalamari ed i gamberetti sono molto buoni. Pešelupo (brancino). Zgombri. j II tonno, il rombo. La soljola. Aragosta. . | Un’ aringa. | Frittura di peše. Abbjamo pure delle trote. Dej lučči e deli’ an- guilla affumikata. Salmone. Mi porti un limone pel kavjale. La majoneze e troppo ačida. Del prošutto kotto e | krudo. Kvesta karne alla gratella e dura e troppo salata. Kvesta karne di man- dzo non e abba- stanca tenera. 13 — Natakatr, imate-li kaj svežih klobas in nare zanega mrz¬ lega mesa? Bravina. Telečja rebrca s praženim krompir¬ jem. Sloka s slanino. Ocvrti možgani z je¬ tri. Svinjska rebrca s špinačo. Imate-li kaj močna¬ tih jedi ? Kaj pa ; ali želite gorko ali pa mrzlo? Rezance ali cmoke ? Prinesite mi kos pogače (kolača) in nekaj sadja ! Tudi žejen sem ter bi rad dobil kako pijačo. Precej , gospod ! Tu so slaščiče. Hočete-li jagod, čre- šenj ali jako dobrih fig ? Jabolka in pomeran- če. Prosim, dajte mi ste¬ klenico piva in ne¬ kaj kozarcev. Rad bi dobil mine¬ ralno vodo. Če imate dobrega ba¬ varskega piva, pri¬ nesite mi ga ko¬ zarec ! Ne bi vzeli še sadja ? Hruške in češplje. Grozdje. Maline. Cameriere, ha delle salsicce fresche e dei piatti freddi ? Čarne di castrato. Una costoletta di vi- tello con patate ar- roste. Una beccaccia con lardo. Un fritto di cervella e di fegato. Una costoletta di ma- iale con spinacci. Ha delle paste ? Certamente ; ne de- sidera delle calde oppure delle fredde? Fettuccine oppure gnocchi ? Mi porti un pezzo di focaccia e delle frut- ta. Ho anche sete e vor- rei qualche cosa da bere. Subito, Signore ! Ecco dei dolci. Vuole delle fragole, delle ciliege o dei buonissimi fichi ? Delle mele e degli a- ranci. Mi favorisca una bot- tiglia di birra e dei bicchieri. Vorrei -un’ acqua mi¬ nerale. Se ha della buona birra di Baviera, me ne porti un bicchie- re. Non prenderebbe an- cora delle frutta ? Pere e susine. Dell’ uva. Lamponi. Kamerjere, a delle salsičče freske e dei pjatti freddi ? Karne di kastrato. Una kostoletta di vi- tello kon patate ar- roste. Una bekačča kon lardo. Un fritto di eervella e di fegato. Una kostoletta di ma¬ jale kon spinačči. A delle paste ? Čertamente, ne dezi- dera delle kalde op¬ pure delle fredde ? Fettuččine oppure njokki ? Mi porti un pecco di fokačča e delle frut¬ ta. 0 anke sete e vorrej kvalkoza da bere. Subito, Sinjore. Ekko dej dolči. Vuole delle fragole, delle čiljedže e dej buonisimi fiki ? Delle mele e delji a- ranči. Mi favoriska una bot- tilja di birra e dej bikkjeri. Vorrej un’ akkva mi¬ nerale. Se a della buona bir¬ ra di Bavjera, me ne porti un bikkjere ! Non prenderebbe an- kora delle frutta ? Pere e suzine. Dell’ uva. Lamponi. 14 — Na, vzemi si orehov in lešnikov ! Natakar, kleščice za orehe ! Prinesite mi švicar¬ skega sira ! Zal mi je, imamo le holandskega. Parmežanski sir. Plačati ! Koliko znaša račun ? Menim, da smo jeli dosti dobro in po¬ ceni. Nate, za Vas. Pomagajte mi obla¬ čiti površnik ! Vinarna (gostilna). Če hočete jesti po laško ter piti do¬ brega vina. pri¬ dite z mano v to-]e vinarno ! Dober dan, gospodar. Ali so jedi priprav¬ ljene z oljem ali pa s sirovim maslom ? Rižot s parmežancem. Krožnik makaronov na surovem maslu. Kakšna vina pa imate ? Imamo domačih in tujih vin. Ali želite dobre čr¬ nine ? Ali bi jo radi poku¬ sili ? Odkod naročate to vino ? To je istrsko vino. Ecco, prendi delle noči e delle nocciuo- le. Cameriere, lo schiac- cianoci. Mi jDorti del formag- gio di Svizzera. Mi rincresce, non ab- biamo che del for- maggio d’ Olanda. Cacio parmigiano. Pagare ! Quanto fa il conto ? Trovo che abbia- mo mangiato abba- stanza bene e a buon prezzo. Ecco per voi. Mi aiuti a mettere il soprabito ! Un’ Osteria. Se vuole mangiare alFitaliana e bere del buon vino, ven- ga con me in questa osteria. Buon giorno, Signor Padrone ! I cibi sono fatti ali’ o- lio oppure al burro? Un risotto alla par- ; migiana. | Un piatto di macche- | roni al burro. ' Che vini ha ? Abbiamo dei vini no- strani ed esteri. Desidera un buon vi¬ no nero ? V orrebbe assaggiarlo? Da dove fa venire auesto vino ? Q nest oe v ino čl’istria. Ekko, prendi delle noči e delle noč- čuole. Kamerjere, lo skjač- čanoči ! Mi porti del formadžo di Zviccera '. Mi rinkreše, non ab¬ bjamo ke del for¬ madžo d’ Olanda. Kačo parmidžano. Pagare ! Kvanto fa il konto ? Trovo ke abbjamo mandžato abbastan- ca bene e a buon precco. Ekko per voj. Mi ajuti a mettere il soprabito. Un’ Osterija. Se vuole mandžare ali’ italjana e bere del buon vino, ven- ga kon me in kve- sta osterija. Buon džorno, Sinjor Padrone ! I čibi sono fatti al- 1’ olj o oppure al bur¬ ro ? Un rizotto alla par- midžana. Un pjatto di makke- roni al burro. Ke vini a ? Abbjamo dej vini uo- strani ed esteri. Dezidera un buon vi¬ no nero ? Vorrebbe asadžarlo? Da dove fa venire kvesto vino ? Kvesto e v no d’ I- stri a. 15 — To je kraški teran. Katero vrsto mi pri¬ poročate ? Vzemite steklenico kjantija ! Imate -li tudi dal¬ matinskih vin ? Kakor ukažete, go¬ spod . Ali leliko dobim pol litra lahkega la¬ škega namiznega vina ? Ali Vam ugaja to-le vino '? To vino je zelo dobro, še eno steklenico ! Kavarna. Prinesite mi črne kave ! Kaj želite ? Dajte mi čašico bele kave ! Prinesite nam čaj s kruhom, sirovim maslom in me¬ dom ! Čaj je prelehak (pretenak). Kakšen sladoled ima¬ te ? Dajte pii nekaj pe¬ civa ! Imate-li kaj nem¬ ških časnikov ? Prosim, kak ilustri¬ ran list ? Ali imate kak šaljiv list ? Dajte mi katerikoli časopis ! Imate-li kaj raz¬ glednic ? Dajte mi nekaj raz¬ glednic tega mesta! Questo e terrano del Carso. Che qualita mi rac- comanda ? Prenda un fiasco di Chianti. Tiene anche dei vini dalmati ? Per ubbidirla, Signo- re. Posso avere mezzo litro di vino leggero italiano da pasto ? Le piace questo vino? Q.uesto vino e buo- nissimo, ancora una bottiglia. Caffe. Mi porti un caffe ne- ro! Che cosa desidera ? Mi dia una tazza di caffe latte ! Ci porti un te con pane, burro e miele. II te e troppo leggero. Che gelati ha ? Mi dia delle paste. Ha dei giornali te- deschi ? Mi favorisca un gior- nale illustrato ! Ha un giornale urno ristico ? Mi dia un giornale qualunque ! Ha delle cartoline il- lustrate ? Mi dia alcune carto¬ line illustrate della citta ! Kvesto e terrano del Karso. Ke kvalita mi rakko- manda ? Prenda un fjasko di Kjanti. Tjene anke dej vini dalmati ? Per ubbidirla, Sinjo- re. Poso avere medzo li¬ tro di vino ledžero italjano da pasto ? Le pjače kvesto vino? Kvesto vino e buo- nisimo, ankora una bottilja. Kaffe. Mi porti un kaffe ne- ro. Ke koza dezidera '? Mi dija una tacca di kaffe kon latte. či porti un te kon pa¬ ne, burro e mjele. II te e troppo ledžero. Ke dželati a ? Mi dija delle paste ! A dej džornali tede- ski ? Mi favoriska un džor- nale illustrato. A un džonnale umo- ristilto ? Mi dija un džornale kvalunkve ! A delle kartoline il¬ lustrate ? Mi dija alkune kar¬ toline illustrate del¬ la eitta ! 16 — Ali igrate šah ? Natakar (marker), prinesite nam ša¬ hovnico ! Hočete-li igrati par¬ tijo na biljarju ? Ali je biljar prost ? Dajte nam tri žoge ! Natakar, napravite račun ! Plačati ! Prinesite mi še smot¬ ke ! Tudi pisemski papir z ovitkom ! Tramvaj. Ali vozi ta tramvaj do hotela ? V tem mestu je samo električni tramvaj. Ali pelje ta tramvaj naravnost k raz¬ stavi ? Ali nam je presto¬ piti ? Sprevodnik, prosim povejte mi, kadar bomo pred gle¬ dališčem, da iz¬ stopim. Koliko stane listek do postaje ? Kam pelje ta-le tramvajski voz ? Obkorej odide zad- dnji voz ? Voz (fijakar). Koliko stane vožnja, izvošček ? Koliko sem Vam dolžan ? Tarifa (pristojbina) je tri krone. Giuoca a scacchi ? Cameriere, ci porti una scacchiera. Vuol fare una partita di bigliardo ? E libero il bigliardo? Ci dia tre palle ! Cameriere, faccia il conto ! Pagare ! Mi porti aneora dei sigari ! Anche una carta da lettere con una bu- sta. Tramvia. Questo tram conduce fino ali’ albergo ? In questa citta c’ e soltanto il tram e- lettrico. Questo tram va di- rettamente all’Espo- sizione ? Dobbiamo eambiar, vettura ? Conduttore, favori- sca di dirmi, quando siamo davanti al tea- tro, che io smonti. Quanto costa il bi- glietto per la sta- zione ? Dovevaquesto tram? A che ora parte 1’ ul- tima vettura ? Vettura. Quanto costa la cor- sa, vetturino ? Q,uanto le devo ? La tariffa e di tre co- rone. Džuoka lji skakki ? Kamerjere, či porti una skakkjera ! Vuol fare una partita di bil j ar do ? E libero il biljardo ? Či dija tre palle ! Kamerjere, fačča il konto ! Pagare ! Mi porti ankora dei sigari. Anke una karta da lettere kon una bu- sta. Tramvija. Kvesto tram kondu- če fino ali’ albergo ? In kvesta čitta če soltanto il tram e- lettriko. Kvesto tram va di- rettamente ali’ Es- pozicjone. Dobbjamo kambjar vettura ? Konduttore, favo- riska di dirmi, k vando s jamo da¬ vanti al teatro, per- ke zmonti. Kvanto kosta il bi- ljetto per la stacjo- ne ? Dove va k vesto tram? A ke ora parte 1’ ul- ! tima vettura ? Vettura. Kvanto kosta la kor- sa, vetturino ? Kvanto le devo ? La tariffa e d i tre ko rone. — 17 — To se mi zdi pre¬ drago. Prosim, priskrbite mi voz ! Odprite vozovna vrata ! Peljite me na ve¬ liki trg ! Peljite me k najbolj¬ šemu hotela mesta! Ustavite, jaz hočem izstopiti ! Izvošček, pokažite mi svoj cenik ! Najinem (vzamem) voz po času (na uro). Vozite hitro, ker se mi mudi! Peljimo se narav¬ nost k postaji, ker je kesno. Izvošček, ali ste prosti ? Vozite me po glav¬ nih cestah ! Ustavite, dospeli smo ! Plačam Vam takoj. Tu imate za vožnjo. Mesto. Rad bi videl zanimi¬ vosti tega mesta. Katere reči so naj- znamenitejše ? Oprostite, gospod, ali bi mi mogli povedati stanova¬ nje kakega zdrav¬ nika ? Pojdite črez trg ! Potem zavijte okrog onega ogla ! Questo mi par troppo c aro. Favorisca di procu- rarmi una vettura. Apra lo sportello. Mi conduca in piazza grande. Mi conduca al mi- gliore albergo della čitta. Fermi, voglio scen- dere ! Cocchiere, mi mostri la sua tariffa. Prendo la vettura a or a. Vada presto, perche ho fretta ! Andiamo diretta- mente alla stazione, perche fa tardi. Vetturino, siete li- bero ? Mi conduca per le vie principali. Fermi, siamo arri- vati! Le pago subito. Ecco per la corsa. La citt&. Vorrei vedere cio che v’ ha d’ interessante in questa citta. Quali sono le cose piu degne d’ esser viste ? Perdoni Signore, po- trebbe indicarmi 1’ abitazione d’ un medico ? Attraversi la piazza ! Poi volti quell’ an- golo. Kvesto mi par trop¬ po karo. Favoriska di proku- rarmi una vettura. Apra lo sportello ! Mi konduka alla pjazza grande. Mi konduka al mi- ljore albergo della čitta . Fermi, voljo šendere! Kokkjere ! mi mostri la Sua tariffa ! Prendo la vettura al- 1’ or a. Vada presto, perke o fretta ! And jamo diretta- mente alla stacjone, perke fa tardi. Vetturino, sjetelibe- ro ? Mi konduka per le vije prinčipali! Fermi, sjamo arriva- ti! Le pago subito. Ekko per la korsa. La čitta. Vorrej vedere čo ke v’ a d’ interessante in kvesta čitta. Kvali sono le koze pju denje d’esser viste? Perdoni, Sinjore, po- trebbe indikarmi 1’ abitacjone d’ un mediko ? Attraversi la pjacca ! Poi volti kvell’ an- golo. IS — Druga cesta na desno. Številka dvanajst, v drugem nadstropju. Imate-li dober na¬ črt mesta ?. Stolna cerkev je vredna obiska. Katera pot je naj¬ krajša k stari cer¬ kvi ? Obkorej se odpre muzej ? Ali te vstop vsak dan prost ? Rad bi videl naj- lepše spomenike mesta. Ali smo jako daleč od gledališča ? Hodite vedno na¬ ravnost naprej in pri tretji ulici zavijte na desno ! Kje pa so javni na¬ sadi (ljudski vrt) ? Tega Vam ne bi znal jaz povedati. Svetujem Vam, vzemite vodnika ! Kaj je to-le veliko poslopje ? To je poštni urad. Tukaj se lehko br¬ zojavi in telefo¬ nira. Tu zraven je poli¬ cijski urad. Zdaj smo na Veli¬ kem trgu. Stojimo pred mest¬ no hišo. Mesto ima dvestoti- soč prebivalcev. Kje pa je bolnica (špital) ? La seconda strada a sinistra. Numero dodici al se- condo piano. PossiedeLei unabuo- na pianta della cit¬ ta ? II duomo merita d’es- ser visitato. Qual’ e la via piu breve che conduce ali’ antica chie- sa ? A che ora si apre il museo ? L’ ingresso e libero tutti i giorni ? Vorrei vedere i piu bei monumenti del¬ la citta. Siamo molto lontani dal teatro ? Vada sempre diritto avanti ed alla terza via volti a destra ! Dove sono i giardini pubblici ? Non glielo saprei di- re. Le consiglio di prendere una guida. Cos’ e cpiesto grande edificio ? Questo e 1’ Ufficio postale. Qui si puo telegra- fate e telefonare. Qui accanto c’ e l’Uf- ficio di Polizia. Eccoci in piazza grande. Siamo dinanzi al mu- nicipio. La citta ha duecen- tomila abitanti. Dov’ e lo spedale ? La sekonda strada a sinistra. Numero dodiči al se- kondo pjano. Posjede Lej una buč¬ na pjanta della čitta ? 11 duomo merita d’ eser visitato. Kval’ e la vij a p ju breve ke konduee ali’ antika kjeza ? A ke ora si apre il muzeo ? E libero 1’ ingreso tutti i džorni ? Vorrej vedere i p ju bej monumenti del¬ la čitta. S jamo molto lontani dal teatro ? Vada sempre diritto avanti ed alla terca vij a volti a destra. Dove sono i džardini pubbliči ? Non ljelo sapirej dire. Le konsiljo di pren¬ dere una guida. Koz’ e kvesto grande edifičo ? Kvesto e 1’ Uffičo po¬ stale. Kvi si puo telegra- fare e telefonare. Kvi akkanto če l’Uf- fičo di Policija. Ekkoči sulla pjacca grande. S jamo dinnanci al muničipjo. La čitta a duečento- mila abitanti. Dov’ e lo spiedale ? 19 — Prav v nasprotni strani. V tej palači je lepa, moderna umet¬ niška galerija. Kod lehko pridem h kopališču ? Pojdite čez ta most ! Naprosite tega re¬ darja, naj nam po¬ kaže lekarno. Napravimo pot skoz mesto ! Rad bi videl ribji trg in tržišče (trg). Ali je videti kaj zna¬ menitega v gradu ? Ima prekrasen park. Ceste so električno razsvetljene. Vse si hočem ogle¬ dati. Kako naj dem naj - laže pot nazaj ? Tukaj so zelo lepe jrrocfajalnice. Ali se lehko gre na zvonik ? Denar in menjalec. Iščem menjalnico. Rad bi 'zamenjal av¬ strijski denar za laškega. Koliko lir mi daste za sto kron ? Zelite-li papirnatega ali zlatega denarja? Ali imate kaj' srebr¬ nega denarja ? In direzione del tutto opposta. In questo palazzo c’e una bella galleria d’ arte moderna. Per dove posso anda- re allo Stabilimento balneare ? Passi questo ponte. Dica a questa guar- dia di indicarci una farmacia. Facciamo un giro per la citta. Vorrei vedere la pe- scheria e la piazza del mercato. C’ e qualehe cosa da vedere nel castello ? C’ e un magnifico parco. Le vie sono illumina- te a luce elettrica. Voglio vedere ogni cosa. Qual’ e la via piu breve per tornare indietro ? Qui si vedono dei bellissimi negozi. Si pub salire sul cam- panile ? Moneta e cambiava- lute. Cerco un cambiava- lute. Vorrei cambiare del denaro austriaco in denaro italiano. Quante lire italiane mi da per cento corone ? Desidera carta op- pure oro ? Ha della moneta d’argento ? In direcjone del tutto opposta. Iu kvesto palacco če una bella gallerija d’ arte moderna. Per dove poso anda- re allo Stabilimento balneare ? Pasi kvesto ponte ! Dika a kvesta guar- dja d’ indikarči una farmačija. Faččamo un džiro per la čitta ! Vorrej vedere la pe- skerija e la pjacca del merkato. Če kvalke koza da ve- dqre nel kastello ? če un manjifiko par- ko. Le vije sono illumi- nate a luče elettrika. Voljo vedere onji ko¬ za. Kval’ e la vij a piu breve per tornare indjetro ? Kvi si vedono dej bel- lisimi negoci. Si puo salire sul kam- panile ? Moneta e cambiava- lute. Čerko un kambjava- lute. Vorrej kambjare del denaro austrijako in denaro italjano. Kvante lire italjane mi da per čento ko¬ rone ? Dezidera karta oppu- re oro ? A della moneta d’ar- džento ? — 20 — Nimam drobiža. Imam nemški denar ali mi ga lehko za¬ menjate ? Kako stoji kurs ? Imam kreditno pi¬ smo na . . .banko Izvolite mi dati po¬ botnico. Ta-le denar za deset frankov je pona¬ rejen. Imam denarno na¬ kaznico. Brivec. Britev. Škarje. Česalnik, krtača. Goba. Milo. Lasje. Brada. Brki. Polna brada. Ostrizite ml lase ! Obrijte me hitro! Prosim, počešite me! Imate slab glavnik (česalnik). Britev ni dobra. Vzemite boljšo ! Koliko sem Vam dolžan ? Napravite mi prečo! V prodajalnici. Ali bi mi znali pove¬ dati dobro proda- jalnieo '? Non ho moneta spic- ciola. Ho moneta tedesca; potrebbe cambiar- mela ? Come e il corso ? Ho una lettera di credito sulla Banca.. Favorisca di darmi una ricevuta. Questo pezzo da die- ci lire e falso. Ho un mandat o di pagamento. Barbiere. II rasoio. Le forbici. II pettine, la spaz- zola. La spugna. II sapone. I capelli. La barba. I baffi. La barba piena. Mi tagli i capelli. Mi rada presto la barba. Favorisca di petti- narmi! Lei ha un pettine cattivo. II rasoio non e buo- no. Ne prenda uno mi- gliore j Quanto le devo ? Mi faccia una scri- minatura ! In negozio. Potrebbe lei indicar- mi un buon negozio ? Non o moneta spič- čola. O del denaro tedesko; potrebbe kambjar- melo ? Kome e il kor so ? O una lettera di kre- dito sulla Banka . . . Favoriska di darmi una ričevuta. Kvesto pecco da dje- či lire e falso. 0 un mandato di pa¬ gamento. Barbjere. Il razojo. Le forbiči. Il pettine, la spacco- la. La spunja. Il sapone. 1 kapelli. La barba. I baffi. La barba pjena. Mi tal ji i kapelli! Mi rada presto la bar¬ ba ! Favoriska di petti- narmi ! Lej a un pettine kat- tivo. Ilrazojonone buono. Ne prenda un miljo- re. Kvanto le devo ? Mi facca. una skrimi- natura-! In negocjo. Potrebbe lej indikar- mi un buon nego¬ cjo ? — 21 Rad bi kupil nekaj malih stvari. Videl sem lepili kra¬ vat (za vratnic v izložbi. S čim Vam lehko po¬ strežem ? Imate lepih korald ; koliko stanejo ? Ali imate kaj ele¬ gantnih popotnih klobukov? Pokažite mi jih obil¬ nejšo (večjo) iz¬ biro ! Ali potrebujete še kaj druzega ? To je predrago : na¬ pravite mi zmer¬ nejšo ceno 1 Imate-li kaj lasnic iz želvovine ? Imam jih nekaj v zalogi. Koliko znaša vse vkup ? Želite-li, da Vam po¬ šljem vse v Vaš hotel ? Odnesem sam zavoj s seboj. Ob nedeljah in praz¬ nikih ostanejo (so) prodajalnice za- prte. Menjajte mi ta-lere bankovec, ker ni¬ mam drobiža. Hvala Vam, počasti¬ te nas zopet! Knjigotržec in pro¬ dajalec časnikov. Ali ste že dobili da¬ našnji časnik ? Tu je jutranja in ve¬ černa izdaja. Vorrei fare alcune piccole spese. Ho veduto delle belle cravatte in vetrina. In che posso servir- la ? Ha dei bei coralli; quanto costano ? Ha dei cappelli da viaggio eleganti ? Me ne mostri una scelta piu ricca. Le occorre altro ? Questo e troppo ca- ro, mi faccia un prezzo piri moderato. Ha delle forcine di tartaruga ? Ne tengo parecchie. Quanto fa il tutto ? Vuole che glielo man- di al suo albergo ? Porto via io stesso F involto. Nei giorni festivi i negozi restano chiu- si. Mi cambi questa ban- conota perche non ho moneta spicciola. La ringrazio, ci favo- risca un’ altra volta. II libraio ed il vendi- tore di giornali. Ha gia ricevuto il giornale d’ oggi ? Ecco F edizione del mattino e quella della sera. Vorrej fare alkune pikkole speze. O veduto delle belle kravatte in vetrina. In ke poso servirla? A dej bej koralli; kvanto kostano ? A dej kappelli di vjadžo eleganti ? Me ne mostri una šelta pju rikka ! Le okkorre altro ? Kvesto e troppo ka¬ ro, mi fačča un prec- co pju moderato. A delle forčine di tar¬ taruga ? Ne tengo parekkje. Kvanto fa il tutto \ Vuole ke ljelo mandi al suo albergo ? Porto vija ijo steso F involto. Nej džorni festivi i negoci restano kju- zi. Mi kambi kvesta ban- konota perke non o moneta spiččola. La ringracjo, či favo- riska un’altra volta. Il librajo ed il vendi- tore di džornali. A dža ricevuto il džornale d’ odži ? Ekko F edicjone del mattino e kvella della sera. Dajte mi kak nem¬ ški časnik ! Rad bi kupil nekaj knjig. Kakšne knjige pa že¬ lite ? Nekaj lahkega popot¬ nega beriva. In potem še dober slovensko - laški žepni slovarček. Imate-li načrt me¬ sta ? Ali je ta najboljši, ki ga imate ? Izvolite mi dati ka¬ žipot za mesto in okolico ! Rad bi dobil natan¬ čen zemljevid Ita¬ lije. Imate-li knjižno po- sojilnco ? Koliko znaša na¬ ročnina ? Zdravnik. Poznate-li dobrega zdravnika ? Lehko Vam priporo¬ čim doktorja N. Jaz sem hudo bolan, gospod doktor ! Imam bolečine v že¬ lodcu. Kaj ste pa jedli ? Imam rano na nogi. Uležite se na zofo ! Pokažite mi jezik ! Boli me v hrbtiu. (Hrbet me boli). Mrzlica me trese. Imam protin. Izpahnil sem si sklep na roki. Pleče. Noga (stegno). Mi dia un giornale tedesco. Vorrei comperare al- cuni libri. Cbe libri desidera ? Alcuni libri facili, da leggersi in viaggio. E poi un buon dizio- nario tascabile te- desco-italiano. Ha una pianta della citta ? E questa la migliore che lei abbia ? Favorisca di darmi una guida della cit¬ ta e dintorni. Vorrei una carta e- satta delFItalia. Ha una biblioteca circolante ? Qual e il prezzo del- 1’ abbonamento ? Medico. Conosce un buon me¬ dico ? Posso racComandarle il dottore X. Sono molto amina- lato, signor dottore! Ho male di stomaco. Che cosa ha mangiato? Ho una ferita al piede. Si stenda sul divano! Mi mostri la lingua ! Ho dolori alla schie- na. Ho la febbre. Ho la gotta. Mi sono slogato 1’ ar- ticolazione della mar no. La spalla. | La garnba. Mi dija un džornale tedesko ! Vorrej koinperare al¬ cuni libri. Ke libri dezidera ? Alkuni libri fačili da ledžersi in vjadžo. E poj un buon dicjo- narjo taskabile zlo- veno-italjano. A una pjanta della čitta ? E kvesta la miljore ke lej abbja ? Favoriska di darmi una guida della čit¬ ta e dintorni. Vorrej una karta e- zatta deli’ Italja. A una bi bij oteka čir- kolante ? Kval’ e il precco del- 1’ abbonamento ? Mčdiko. Konoše un buon me- diko ? Poso rakkomandar- le il dottore X. Sono molto amma- lato, sinjor dottore! O male di stomako. Ke koza a mandžato ? O una ferita al pjede. Si stenda sul divano. Mi mostri la lingua. 0 dolori alla skjena. 0 la febbre. O la gotta. Mi sono zlogato 1’ar- tikolaejone della mano. La spalla. La gamba. 23 — Kaj Vam je ? Kašelj imam. Prehladil sem se. linam nahod. Imam bolečime v vratu. Bolečine v ušesih. Kaj se je pripetilo? Nogo sem si zlomil. Rama (lehti). Roka mi krvavi. Desnica. Levica. Prst je ranjen. Moji živci so zelo raz¬ draženi. Nos, usta. Vrat, grlo. Ustnice. Jezik. Koleno. Meče (litka). Prša (prsi). Trebuh. Srce. Pljuča. Jetra. Obist (ledvice), vran- ka. Kosti , meso. Kri. Udje. Mišice. Obraz. Slabo spim. Nimam teka. (Ne diši mi jed. Zapeka (zaprtost). Ulje (tvor). Oteklina. Kurje oko. Pljučnica Ali bi mi mogli dati na d.:> y zobneora« zdravnika ? Che cosa ha ? Ho la tosse. Mi sono raffreddato. Ho raffreddore. Ho male di gola. Mal d’ orecchi. Che cosa e st ato ? Costipazione. Un’ ulcera. Una gonfiatura. Un callo. Una polmonite. Potrebbe darmi F in- dirizzo d’un medico- dentista ? Ke koza a ? O la tosse. Mi sono raffreddato. O raffreddore. O male di gola. Mal d’ orekki. Ke koza e st at o ? Kostipacjone. Un’ ulčera. Una gonfjatura. Un kallo. Una polmonite. Potrebbe darmi F in- diricco d un mediko d en t i-: t a ‘i Mi sono rotto il piede. II braccio. Mi sanguina la mano. La mano destra. La mano sinistra. II dito e ferito. I miei nervi sono molto eccitati. II našo, la bocca. II collo, la gola. Le labbra. La lingua. II ginocchio. I polpacci. II petto. II ventre. II cuore. I polmoni. II fegato. I reni, la milza. Le ossa, la čarne. II sangue. Le membra. I muscoli. II viso. Dormo male. Non ho appetito. Mi sono rotto il pje- de. Il braččo. Mi sanguina la mano. La mano destra. La mano sinistra. Il dito e ferito. I mjej nervi sono molto eččitati. II nazo, la bokka. Il kollo, la gola. Le labbra. La lingva. Il džinokkjo. I polpačči. II petto. Il ventre. Il kvore. I polmoni.. II fegato. I reni, la milca. Le ossa, la karpe. II sangue. Le membra. I muskoli. II vizo. Dormo male. Non o appetito. 24 — Lekarnar. •Te-li tu blizu kaka lekarna ? Izvolite mi izvršiti ta recept ! Rad bi dobil zdra¬ vilo zoper glavo¬ bol. Prašek. Rad bi vzel prašek takoj. Obveza. Prilepek (obliž). Karbolova kislina. Brizgalnica. Vbrizg. Čistilo. Gomilični čaj. Prsni čaj. Kroglice. Zdravilo zoper bole¬ čine v zobeh. Koliko stane vse vkup ? Pošta. Ali je tukaj poštni urad ? Prosim, ali je tu bli¬ zu kak poštni na¬ biralnik ? Rad bi dal priporo¬ čiti to-le pismo. Kje je okence za pi¬ sma, ki čakajo na pošti ? Ali je kaj pisem za¬ me? Pišem se X.Y. Prosim, dve dopisni¬ ci za inozemstvo. Rad bi odposlal ta-le zavitek. Koliko je poštnine za pismo v Italijo ? II farmaeista. C’ e qui vicino una farmacia ? Abbia la bonta di farmi fare questa ricetta. Vorrei un rimedio per il mal di capo. j Una polverina. Vorrei prendere su- bito la polverina. Una fasciatura. Impiastro adesivo. Acido fenico. Uno schizzetto. Un’ iniezione. Un purgante. Te di camomilla. Te pettorale. Pillole. Un rimedio contro il mal di denti. Quanto cost-a il tutto? Posta. E qui 1’ Ufficio po¬ stale ? Per favore, c’ e qui vicino una buča da lettere ? Vorrei raccoman- dare questa lettera. Dov’ e lo sportello per lettere >ferme in posta« ? Ci sono lettere i^er me ? mi chiamo X. Y. Prego due cartoline postali per 1’ estero. Vorrei spedire questo pacchetto. Qual e il porto d’ una lettera per T Ita- lia ? Il farmaeista. Če kvi vičino una farmačija. Abbja la bonta di farmi fare kvesta ri- četta. Vorrej un rimedjo per il mal di kapo. Una polverina. Vorrej prendere su- bito la polverina. Una fašatura. Impjastro adezivo. Ačido feniko. Uno skicceto. Un injecjone. Un purgante. Te di kamomilla. Te pettorale. Pillole. Un rimedjo kontro il mal di denti. Kvanto kostail cutto? Posta. E kvi F Uffičo po¬ stale ? Per favore,- če kvi vi¬ čino una buka da lettere ? Vorrej rakkomanda- re kvesta lettera. Dov’ e lo sportello per lettere »ferme in I posta« ? Či sono lettere per me? mi kjarno X. Y. Prego due kartoline postali per 1’ estero. Vorrej spedire kvesto pakketo. Kval’ e il porto d’ u- na lettera per 1’ It a- lja ? Brzojav in telefon. Rad bi brzojavil na Dunaj. Koliko stane ta br¬ zojavka ? Kdaj bi mogel dobiti odgovor ? Odgovor je plačan. Prosim obrazec za brzojavka. Koliko stane brzo¬ javka z desetimi besedami ? Kuj n a brzoja vka . Kje pa je najbližja telefonska postaja! Koliko se plača za te¬ lefonski razgovor ? Izvolite me zvezati s številko štirideset! Ali je kaj telefonske zveze z mestom X ? Gledališče in va¬ riete. Ali je več gledališč odptrih ? V katero gledališče poj demo nocoj ? Rad bi šel v kome¬ dijo, pa znam pre- [ malo laški. Katero opero pa bo¬ do uprizorili ? Kje se dobivajo vstopnice ? Dajte mi dobro me¬ sto v parketu v prvih vrstah ! Telegrafo e Telefono. Vorrei telegraf are a Vienna. Quanto costa cjuesto dispaccio ? Quando potrei avere la risposta ? La risposta e pagata. Favorisca un formu- lario da telegramma. Quanto costa un di¬ spaccio di dieci pa¬ role ? Un telegramma ur- gente. Dov’ e la prossima stazione telefonica ? Quanto si paga per un colloquio telefo- nico ? Prego di mettermi in comunicazione col numero quaranta. Vi e una comunica¬ zione telefonica col- la citta di X. ? Teatro e Teatro-va- rieta. Sono aperti parecchi teatri ? In che teatro andia- mo questa sera ? Vorrei andare alla commedia, ma ca- pisco troppo poco ritaliano. Che opera danno ? Dove si prendono i biglietti ? Mi dia un buon pošto in platea nelle pri¬ me file. Telegrafo e telefono. Vorrej telegrafare a Vjenna. Kvanto kosta kvesto dispaččo ? Kvando potrej avere la risposta ? La risposta e pagata. Favoriska un formu¬ lar j o da telegram¬ ma. Kvanto kosta un di¬ spaččo di dječi pa¬ role ? Un telegramma ur- džente. Dov’ e la prosima stacjone telefonika? Kvanto si paga per un kollokvijo tele- foniko ? Prego di mettermi in kommunikacjone kol numero kvaran- ta. Vi e una kommuni¬ kacjone telefonika kolla čitta di N. ? Teatro e Teatro-va- rjeta. Sono aperti parekki teatri ? In ke teatro andjarno kvesta sera ? Vorrej andare alla kommedja, ma ka- pisko troppo poko 1’ italjano. Ke opera danno ? Dove si prendono i biljetti ? , Mi dija un buon po¬ što in platea nelle prime file. 26 — Rad bi imel besedilo. Ivedaj se prične pred¬ stava ? Kdaj bo predstava končana ? Ali je tu kak va¬ riete ? Ob kolikih se prične ? Pozno, lehko greste tja po končani o- peri. Kaj je tam lepega ? Prav dobra pevka. Ali Vam ugaja balet in prva plesalka ? V varieteju tudi leh¬ ko večerjate. t Izleti. Ali se da napraviti kaj lepili izletov v okolico ? Kako se pride do one ogledovalnice ? Vzpenjača vozi gori vsako uro. Ali te pot gori zelo strma ? Peljite se z železnico do M. ; tam je star grad v jako lepem gozdu. Ali je cesta dobra za kolesarje ? Ob kateri uri odrine parnik v C. ? Majhen parnik vozi tja dvakrat na dan. Koliko ur je hoda do O. ? Svetujem Vam, da bi vzeli voz ; cesta ni senčna. Vorrei un libretto. Quando comincia la rappresentazione ? A che ora termina la rappresentazione 1 C’ e qui un caffe-con- certo ? A che ora comincia ? Tardi; puo andarci dopo finita 1’ opera. Cosa c’ e di bello ? Una bravissima can- tante. Le piace il balletto e la prima ballerina ? Al caffe-concerto puo anche cenare. Escursioni. Si possono fare delle belle escursioni nei dintorni ? Con che mezzo si ar- riva a quella ve- detta ? La funicolare ci va ogni ora. La šalita e molto erta ? Vada colla ferrovia a M. ; h c’ e un an- tico castello situ ato in un bellissimo bo- sco. La via e buona pei velocipedisti ? A che ora part e il va- pore per C. ? Un vaporetto ci va due volte al giorno. Quante ore ci voglio- no per andare a O. ? Le consiglio di pren- dere una vettura; la strada no n e om- breggiata. Vorrej un libretto. Kvando kominča la rapprczentacjone ? A ke ora termina la raprezentazione? Ce kvi un kaffe-kon- čerto ? A ke ora kominča '? Tardi; puo andare dopo finita F opera. Koza če di bello ? Lma bravisima kan- tante. Le pjače il balletto e la prima ballerina ? Al kaffe-končerto puo i anke čenare. Eskursjoni. Si posono fare delle belle eskursjoni nej dintorni ? Kon ke medzo si ar- riva a ltvella vedet- ta ? La funikolare či va onji ora. La šalita e molto er¬ ta ? Vada kolla ferrovija a M. ; li če un’ anti¬ ko kastello situato in un boško molto bello. La vij a e buona per veločipedisti ? A ke ora parte il va- pore per C. ? Un vaporetto či va due volte al džorno. Kvante ore či voljono per andare a O. ? Le konsiljo di pren- dere una vettura ; la strada non e om- bredžata. - 2 7 — Na letovišču. Dospeli smo. Dajte konjem zobati! Napojite živali ! Peljite konje v večji hlev ! Tukaj je dosti polja in gozdov. Koča, grad. Travnik. Vrt. V bližnjem gozdu so sama jako visoka drevesa. Bukev. Hrast. Jelka, smreka. Vrba. Breza. Jesen (drevo). Lipa. Imate-li mnogo ja¬ blan ? Hruške, češplje (sli¬ ve). Kostanji. Črešnje. Orehi. Oljke. u Med potoni. Dober dan, prijatelj ! Kam drži ta-le steza? Koliko časa se potre¬ buje do naj bliž je vasi ? Imamo še dobro uro hoda od tukaj. Ali je tam dosti tuj¬ cev ? Ali je ob tej cesti kaka gostilnica ? In villeggiatura. Eccoci arrivati. Date da mangiare ai ca vali i ! Date da bere alle be- stie ! Conducete i cavalli in una stalla piu gran- de ! Qui ci sono molti campi e boschi. La capanna, il ca- stello. II prato. II giardino. Nel bosco vicino vi sono soltanto alberi altissimi, II faggio. La quercia. L’ abetč, il pino. II salice. La betula. Il frassino. Il tiglio. Avete molti pomi ? Peri, susini. Castagni. Ciliegi. Noči. Olivi. Per via. Buon giorno, amico! Dove conduce cjuesto sentiero ? Quanto tempo si metle per andare al prossimo villaggio ? Ci vuole ancora un’o- ra abbondante da qui. Vi ci sono molti fo- restieri ? C’e una trattoria su questa strada ? In villedžatura. Ekkoči arrivati. Date da mandžare aj kavalli. Date da bere alle be- stje ! Kondučete i kavalli in una stalla pju grande. Kvi či sono molti kampi e boški. La kapanria, il ka- stello. Il prato. Il džardino. Nel boško vičino vi sono soltanto alberi altisimi. 11 fadžo. La kverča. L’ abete, il pino. II saliče. La betula. Il frassino. Il til jo. Avete molti pomi ? Peri, suzini ? Kastanji. Čiljedži. Noči. Olivi. Per vija. Buon džorno, arniko! Dove konduče kve- sto sentjero ? Kvanto tempo si mette per andare al prosimo villadžo ? Či vuole ankora una ora abbondante da kvi. Vi ci sono molti fo- restjeri ? Če una trattorija su kvesta strada ? >— 28 — V katero stran mi je iti ? Kako se imenuje naj- bližja vas ? Kam se peljete ? Ali imate kaj prosto¬ ra zame na vozu ? Koliko Vani moram plačati ? Truden sem, rad bi vzel voz. Vozite me do jezera ! Ali ste srečali kaj tu¬ ristov na tej poti ? Vozna pot. Ali utegneš ? Pokaži nam pot črez to goro ! V onstransko dolino. Morje in vožnja po morju. Primorsko mesto. Morsko pristanišče. Hočemo napraviti vožnjo z barko- veslarico. Pokličite čolnarja ! Danes imamo ugo¬ den veter : ali ne bi vzeli rajši jadr¬ nico ? Morje je mirno. Izvolite stopiti v bar¬ ko ! Vozimo se ob bregu. Peljite nas k svetil¬ niku ! Rad bi videl pristan. Kdaj odrine parnik v Benetke ? In quale direzione devo andare ? Corne si chiama il prossimo villaggio ? Dove andate colla carrozza? C’e pošto per me sulla carrozza? Quanto devo pa- garle ? Sono stanco, vorrei prendere it na vet- tura. Mi conduca fino al lago ! Ha incontrato dei turisti su cjuesta strada ? La strada carrozza- bile. Hai tempo ? Indicaci la strada ol- tre questo monte! Nella valle situata al di la. II mare ed il viaggio per mare. Una citta marittima. Il porto di mare. Vogliamo fare una gita colla barca a remi. Chiami il barcaiuolo! Oggi fa buon vento ; non preferirebbe prendere una barca a vela? Il mare e calmo. Favorisca montare nella barca ! Costeggiamo. Ci diriga verso il faro. Vorrei veder e il por¬ to. A che ora parte il battello a vapore per Venezia ? In kvale direcjone devo andare ? Kome si k jama il prosimo villadžo ? Dove andate kolla karrocca ? Ce pošto per me sulla karrocca ? Kuanto devo pagar- le ? Sono stanko, vorrej prendere una vet- tura. Mi konduka fino al lago ! A incontrato dei tu¬ risti su kvesta stra¬ da ? La strada karrocca- bile. Ai tempo ? Indikači la strada ol- tre kvesto monte ! Nella valle situata al di la. Il mare ed il vjadžo per, mare. Una čitta marittima. Il porto di mare. Voljamo fare una džita kolla barka a remi. K jami il barkajuolo ! Odži fa buon vento ; non preferirebbe prendere una barka a vela ? j II mare e kalmo. ! Favoriska montare nella barka ! Kostedžamo ! Či diriga verso il fa¬ ro ! Vorrej vedere il por¬ to. A ke ora parte il ba- tello a vapore per Venec j a ? — 29 — Stopil bom na ladjo. Napravlja se vihar. Morje te razburkano; bojim se morske bolezni. Kmalu pristanemo. Kje pa je izkrcevalni most ? Stopimo na suho ! Jeli tukaj obrežna kopel ? Ali je voda tukaj globoka ? Ali znate plavati ? Ali ste imeli dobro vožnjo ?, Vožnja po morju je bila jako prijetna. Glejte, koliko ribi¬ ških čolnov ! Potrebščine. .Dež gre. Dajte mi dežnik ! Par rokavic. Kje pa je moj klobuk? Solčnik. Pahljača. Koliko stane ta pr¬ stan ? Pokažite mi ono zla¬ to verižico ! Ura (časomer). Dragotine so drage. Ali so Vam ti uhani všeč ? Moj plašč je moker. Prinesi mi mojo kapo in copate ! Površnik. Ali potrebuješ pali¬ co in daljnogled ? V tej škatli je nekaj naprstnikov in Ška¬ rij- Andro a bordo. Si scatena un uraga- no. 11 mare e agitato, ho paura del mal di mare. Presto approderemo. Dov’ e il ponte d’ ap- prodo ? Scendiamo a terra! C’ e qui un bagno di spiaggia ? E profonda qui 1’ ac- qua ? Sa nuotare ? Ha fatto una buona traversata ? II viaggio per mare era molto piacevole. Guardi, quante bar- che pescherecce! Oggetti d’ uso. Pio ve. Mi dia un ombrello ! Un paio di guanti. Dov’ e il mio cap- pello ? L’ ombrellino. Il ventaglio. Quanto costa que- sto anello ? Mi mostri quella ca- tena d’ oro ! L’ orologio. I gioielli sono čari. Le piacciono questi orecchini ? II mio mantello e ba- gnato. Portami il mio ber- retto e le pantofole! Il soprabito. Hai bisogno di una canna e di un can- nocchiale ? In questa scatola ci sono alcuni ditali e torbici. Andro a bordo. Si skatena un’ ura- gano. Il mare e adžitato ; o jmira del mal di mare. Presto approderemo. Dov’ e il ponte d’ap- prodo ? Sendjamo a terra ! če kvi un banjo di spijadža ? E kvi profonda l’ak- kva ? Sa nuotare ? A fatto una budna traversata ? Il vjadžo per mare era molto pjačevole. Guardi, kvante barke peskerečče ! Odžetti d’ lizo. Pio ve. Mi dija un’ ombrello! Un pa j o di guanti. Dov’ e il mijo kap- pello ? L’ ombrellino. Il ventaljo. Kvanto kosta kvesto anello ? Mi mostri kvella ka- tena d’ oro ? L’ orolodžo. I džojelli sono kari. Le pjaččono kvesti orekkini ? Mijo mantello e ba¬ nj at o. Portami il mijo ber- retto e le pantofole. II soprabito. Ai bizon jo di una kanna e di un kan- nokjale ? In kvesta skatola či sono alkuni ditali e forbiči. — 30 — Igla , bucika. Ovratnik. Gumbi. Podvezek je preši¬ rok. Rad bi kupil to brožo. Podloga, obšivek. Skleda salate. Steklenica, čaša. Vrč, kotel. Dva lonca juhe. Prinesi stol ! Miza, klop. Zrcalo (ogledalo). Čeber. Odeja, podzglavje, o- brisača. Rjuha. Užigalice. Šivanka, sukanec. Ključ. Pojdi mi kupit čr¬ nila, pero in pa¬ pirja ! Pisal bom to pismo s svinčnikom. Pečat. Pečatni vosek. Znamke. Rokodelci. Ali je gospodar do¬ ma ? Prosil bi Vas, da bi mi popravili kov- čeg. Moja ura se je usta¬ vila, nesite jo k urarju. L’ ago, lo spillo. II collare. I bottoni. II legaccio e troppo largo. Vorrei comperare questa spilla. La fodera, la guarni- zione. Una terrina d’ insa- lata. Una bottiglia, una tazza. La brocca, la caldaja. Due pentole di zuppa. Porta una seggiola. La tavola, la panca. Lo specchio. 11 secchio. La coperta, il guan- ciale, 1’ asciugama- no. II lenzuolo. Fiammiferi. L’ ago da cucire, il ref e. La chiave. Vammi a comperare deli’ inchiostro, pen- na e carta. Scrivero questa let- tera con la matita. Sigillo. Ceralacca. Erancobolli. Gli artigiani. E in časa il padrone ? Vorrei pregarla di raccomodare la mia valigia. Il mio orologio si e fermato, lo porti dali’ orologiaio. L’ ago, lo spillo. Il kollare. I bottoni. II legaččo e troppo largo. Vorrej, komperare kvesto spillo. La fodera, la guarni- tiira. Una terrina kon del- 1’ insalata. Una bottilja, una tacca. La brokka, la kalda- ja, Due pentole kon cup- pa. Porta una sedžola (sedja). La tavola, la panka. Lo spekkjo. Il sekkjo. La koperta, il guan- čale, 1’ ašugamano. Il lencuolo. Ejammiferi. L’ ago da kučire, il ref e. La kjave.- Vannni a komperare deli’ inkjostro, pen- na e karta. Skrivero kvesta let- tera kon la matita. Sidžillo. Čeralakka. Frankobolli. Lji artidžani. E in kaza il padrone? Vorrej pregarla di rakkomodare la mija validža. Il mi j o orolodžo si e fermato, lo porti dali’ orolodžajo. — 31 — čevljar, popravite mi moje čevlje do j utri. S čim se ukvarjate ? Jaz sem kovač. Rokodelstvo. Crevljarski pomoč¬ nik. Vajenec. Naš sosed je dober krojač. Do kedaj bo moja obleka gotova ? Mizar. Sedlar, ključavničar. Ali je bil tvoj oče slikar ? Pošljite mi dobrega tapetnika. Kožuhar. Slaščičar. Pivovar. Povejte mi zlatarja, ki dela po ceni! Tudi steklar je roko¬ delec. Vrtnar. Pozlatar. Iščem strojnika. Črkostavec. Pojdimo k modistki ! i| Pohištvo. Omara. Prelepa podoba. Postelj. Preproga. Zajec (izuvalo). Zastori (zavese). Pisalna, miza, knjige. Svetilka. Cista brisalka. Peč je zakurjena. Calzolaio, mi racco- modi le mie scarpe per domani. Qual’ e la sua occu- pazione ? 10 sono fabbro. 11 mestiere. Lavorante calzolaio. Apprendista. II nostro vicino e un buon sarto. Perquando sarapron- to il mio vestito ? II falegname. II sellaio, il magnano. Era pittore tuo pa- dre ? Mi mandi un bravo tappezziere. Il pellicciaio. Il pasticciere. Il birraio. Mi indici ii un orefice modesto. Il vetraio e pure un artigiano. Il giardiniere. L’ indoratore. Cerco un macchini- sta. Il tipografo. Andiamo dalla mo- dista. Mobiglie. Un armadio. Un bellissimo quadro. Il letto. Il tappeto. Il cavastivali. Le cortine. Lo scrittoio, libri. La lampada. Uno spolveraccio netto. La stufa e riscaldata. Kalcolajo, mi rakko- modi le mije skarpe per domani! Kval’ e la sua okku- j pacjone ? Ijo sono fabbro. Il mestjere. Lavorante kalcolajo. Apprendista. Nostro vičino e un buon sarto. Per kvando šara pronto il mi j o ve¬ stito ? I falenjame. II sellajo, il manjano. Era pittore tuo pa- dre ? Mi mandi un bravo tappecjere ! Il pelliččajo. Il pastiččjere. Il birrajo. Mi indiki un’ orefiče modesto ! Il vetrajo pure un’ar- tidžano. Il džardinjere. L’ indoratore. Čerko un makkinista. Il tipografo. Andjamo dalla mo- dista ! Mobilje. Un’ armadjo. Un bellisimo kva- dro. Il letto. Il tapetto. ! 11 kavastivali. | Le kortine. Lo skrit to jo, libri, j La lampada. ; Uno spolveraččo net- ! to. La stufa e riskaldata. — 32 Klešče, kladivo. Metla. Umivalna mizica. Stanovanje. Ali ste Vi hišna go¬ spodinja ? Iinate-li kaj sob od¬ dati ? Da, gospod, imam jih nekaj. Koliko zahtevate na teden za to sobo ? Rad bi imel oprem¬ ljeno sobo. Ta soba ni še izpraz¬ njena. S to sobo sem zado¬ voljen. Ali mi boste dali sobo pospravljati ? Ukažite osnažiti mo¬ jo obleko in moje črevlje ! Zbudite me jutri zju¬ traj ob šestih ! Ali bi mi lehko da¬ jali tudi zajutrek ? Spalnica. Jedilnica. Stanovalnica. Kopalna soba. Luč (razsvetljava). Kurjava. Peč. Postelj. Žimnica. Omara. Naslanjač, Obešalnik. Svečnik, sveča. Posteljna odeja. Vreme. Kakšno vreme je danes ? Le tanaglie, il mar- tello. La scopa. II lavamano. L’ alloggio. E lei la padrona di časa ? Ha delle camere d’af- fittare ? Si, Signore, ne ho parecchie. Quanto chiede alla settimana per que- sta stanza. Vorrei un apparta- mento ammobigliato. Questa stanza non e ancora sgombrata. Sono contento di questa stanza? Mi fara lei porre in assetto la stanza ? Mi faccia pulire i miei vestiti e le mie scar- pe. Mi svegli domattina alle sei. Potrebbe darmi an- che la colazione ? La camera da letto. La sala da pranzo. II salotto. La stanza da bagno. Lume. II riscaldamento. La stufa. II letto. II materasso. L’ armadio. La poltrona. L’ attaccapanni. II candeliere, la can- dela. La coperta da letto. II tempo. Che tempo fa oggi ? Le tanalje, martello. La skopa, II lavamano. L’ allodžo. E lej la padrona di kaza ? A delle kamere d’af- fittare ? Si, sinjore, ne o pa- rekkje. Kvanto k jede alla settimana per kve- sta stanca ? Vorrej un’ apparta- mento ammobiljato. Kvesta stanca non e ankora zgombrata. Sono kontentodi kve¬ sta stanza. Mi fara lej porre in asetto la stanca ? Mi fačča pulire i mjej vestiti e le mije skarpe. Mi zvelji domattina alle sei. Potrebbe darmi anke la kolacjone ? La kamera da letto. La sala da prandzo. II salotto. La stanza da banjo. Lume. II riskaldamento. La stufa. II letto. II materasso. ; L’ armad jo. La poltrona. L’ attakkapanni. II kandeljere, la kan- dela. La koperta da letto. II tempo. Ke tempo fa odži ? Lepo vreme je. Vreme je nestano¬ vitno. Precej bo šel dež. Solnce pripeka. Mesec sveti. Megleno je. Dež gre. Grom, blisk. Toča, sneg. Dež. Noč se dela. Solnce zahaja. Solnce vzhaja. Vreme se zopet (raz)- jasni. Ali bomo imeli jutri lepo vreme ? Veter piše. Slabo vreme je. Čas. Katerega imamo da¬ nes ? Prvi maj. Ob delavnikih. Ob nedeljah in praz¬ nikih. Ponedeljek, torek. Sreda, četrtek. Petek, sobota. Nedelja. Mi smo v dvajsetem stoletju. Mesec, Jeto. Teden. Januar, februar. Marc, april, maj, ju¬ nij. Julij, avgust, sep¬ tember. Oktober, november, december. Perilo. Tukaj je moje rab¬ ljeno perilo ; pro¬ sim, operite ga hitro. Fa bel tempo. II tempoeincostante. Presto piovera. II sole arde. E chiaro di luna. Fa nebbia. Piove. II tuono, il lampo. La grandine, la neve. La pioggia. Fa notte. 11 sole tramonta. II sole si leva. II tempo si rimette al bello. Avremo bel tempo domani ? Fa vento. Fa cattivo tempo. II tempo. Quanti ne abbiamo oggi ? II primo maggio. Nei giorni feriali. Nei giorni festivi. Lunedi, martedi. Mercoledi, giovedi, Venerdi, sabato, Domenica. Siamo nei ventesimo secolo. II mese, F anno. La šettimana. Gennaio, febbraio, Maržo, aprile, mag¬ gio, giugno. Luglio, agosto, set- tembre. Ottobre, novembre, dicembre. Biancheria. Ecco la mia bianche¬ ria usata; la prego di lavarmela subito. ! Fa bel tempo. II tempo e inkostan- te. Presto pjovera. II sole arde. E k j aro di luna. Fa nebbja. P jo ve. j II tuono, il lampo. La grandine, la neve. La pjodža. Fa notte. Il sole tramonta. Il sole si leva. Il tempo si rimette al bello. Avremo bel tempo domani ? Fa vento. Fa kattivo tempo. Il tempo. Kvanti ne abbjamo odži ? Il primo madžo. Nej džorni ferjali. Nej džorni festivi. Lunedi martedi, Merkoledi, džovedi. Venerdi, sabato. Domeni ka. Sjamo nei ventezimo sekolo. Il meze, 1’ anno. La šettimana. Džennajo, febbrajo, Marco, aprile, madžo, džunjo. Luljo, agosto, set- tembre. Ottobre, novembre, dičembre. Bjankerlja. Ekko la mija bjan- kerija uzata ; la pre¬ go di lavarmela su¬ bito. — 34 — Tu je zaznamek pe¬ rila. Tri moške srajce. Ena ponočna srajca. Sest ovratnikov. Šest parov manšet. Gate. Tučat robcev. Dve indri. Spodnji jopič. Ženske srajce. Ali boste Vi tudi za¬ šili perilo ? Moje nogavice so raz¬ trgane. Krpati nogavice. Rad bi imel perilo čim prej. Enega robca ni. Ali ste perica ? Ne pozabite srajce dobro zlikati ! Prinesla sem čisto perilo. Ali je tudi zlikano ? Tukaj je predpas¬ nik, ki ni moj. Ivedaj mi prinesite perilo nazaj ? Koliko hočete ? Vaš račun je previ¬ sok. Četvero letnih časov. Spomlad, poletje, Jesen, zima. Koliko je ura ? Tri četrt na tri. Četrt na pet. Poldan je. Polnoč(i) je. Ecco la lista del bu- cato. Tre camice da uorno. Una camicia da notte. Sei colletti. Sei paia di polsini. Mutande. Una dozzina di faz- zoletti. Due sottane. II corpetto. Camice da donna. Lei rammendera an- che la biancheria ? I miei calzetti sono rotti. Rammendare le calze. Vorrei avere la bian- cheria quanto pri- ma. Manca un fazzoletto. E lei la lavandaia ? Non si dimentichi di stirar bene le cami¬ ce. Ho portato la bian¬ cheria netta. E anclie stirata ? Ecco un grembiale che non mi appar- tiene. Quando mi riportera la bianchoria ? Quanto vuole ? II suo conto e troppo alto. Le quattro stagioni. Primavera, estate. Autunno, inverno. Che ora fa ? Le tre meno un quar- to. Le quattro e un cjuar- to. E mezzogiorno. E mezzanotte. Ekko la lista del bu- kato. Tre kamiče da uomo. Una kamiča da notte Sej kolletti. Sej paja cli polsini. Mutande. Una dodzina facco- letti. Due sottane. II korpetto. Kamiče da donna. Lej rammendera an- ke la bjankerija. I mjej kalcetti sone rotti. Rammendare le kal- ce. Vorrej avere la bjan¬ kerija kvanto pri- ma. Manka un faccoletto. E lej la la vanda j a ? Non si dimentiki di- stirar bene le kami¬ če. O portato la bjanke¬ rija netta. E anke stirata ? Ekko un grembjale ke non mi appar- tjene. Kvando mi riportera la bjankerija ? Kvanto vuole ? II suo konto e troppo alto. Le kvattro stadžoni. Primavera, estate. Autunno, inverno. Ke ora fa ? Le tre meno un kvar- to. Le kvattro ed un kvarto. E medzodžorno. E medzanotte. 35 Prekasno je. Pridite pojutršnjem ! "Sinoči. To noč. Včeraj popoldne. Predvčeraj šnj im. Nocoj. Štirinajst dni sem. Popoldne. Pričakujem Vas jutri zjutraj. Števila. Eden, dva, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset. Dvanajst, dvajset. Edenindvajset. Trideset, štirideset. Petdeset. Šestdeset, sedemde¬ set, osemdeset. Devetdeset, sto. Dvesto. Tisoč, milijon. Tisoč osem sto pet in trideset. Prvi, drugi, tretji, četrti, peti, šesti,- sedmi, osmi, deveti, deseti. Prvič. Drugič. ,i Triintrideseti. Dvakrat. Enostaven. Dvojen, trojen, četveren. Deseterem Pol (polovica), tret¬ jina. Tri četrtine. Polovica. E troppo tardi. Venga posdomani. Ieri sera. Stanotte. Ieri dopopranzo. Ieri 1’ altro. Stasera. Da quindici giorni. Nel pomeriggio. L’ attendo domatti- na. N umeri. Uno, due, tre, quat- tro, cinque, sei, Sette, otto, nove, dieci. Dodiči, venti. Ventuno. Trenta, quaranta. Cinquanta, sessanta, Settanta, ottanta. Novanta, cento. Duecento. I Mille, un milione. Mille ottocento e trentacinque. II primo, il secondo, il terzo, il quarto, j il quinto, il sesto, il settimo, 1’ ottavo, J il nono, il decimo. Primieramente. Secondariamente. j II trentesimo terzo. Due volte. Semplice. Doppio, triplo, j quadruplo. Dieci volte tanto. Un mezzo, un terzo. . Tre quarti. La meta. E troppo tardi. Venga posdomani. Jeri sera. Stanotte. Jeri dopoprandzo. Jeri 1’ altro. Stasera. Da kvindiči džorni. Nel pomeridžo. L’ attendo domatti- na. Numeri. Uno, due, tre, kvat- tro, činkve, sej, sette, otto, nove, dieči. Dodiči, venti. Ventuno. Trenta, kvaranta, Cinkvanta, Sesanta, settanta, ottanta. Novanta, čento. Duečento. Mille, un milijone. Mille ottocento e trentačinkve. Il primo, il sekondo, il terco, il kvarto, il kvinto, il sesto, il settimo, 1’ ottavo, il nono, il decimo. Primjeramente. Sekondar j amente. Il trentezimo terco. Due volte. Sempliče. Doppjo, triplo, kvadruplo. Dječi volte tanto. Un medzo, un terzo. Tre kvarti. La meta. * Kazalo Splošne rečenice. Pozdravi . Na železnici . Potovanje in carina . Nosač . Hotel . Jedi in pijače . Vinarna (gostilna) . Kavarna . Tramvaj . Voz (fijakar) . Mesto . Denar in menjalec . Brivec . V prodaljanici. Knjigotržec in prodajalec časnikov Zdravnik . Lekarnar . Pošta . Brzojav in telefon . Gledališče in variete . Izleti . Na letovišču. Med potom . Morje in vožnja po morju . Potrebščine .. Rokodelci. Pohištvo . Stanovanje . Vreme . Čas . Perilo . Četvero letnih časov. Števila . Stran 3 4 5 7 8 8 10 14 15 16 16 17 19 20 20 21 22 24 24 25 25 26 27 27 28 29 30 31 32 32 33 33 34 35 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000510583