Msribor. (Pogi eb o. Cirla Brairko) V zadnji številki smo poročali, da je umil v mariborskeni franeiškanskem samostanu g. pater C.iril Brafiko. Slovesen pogi-eb priljubljenega duhoviiika se je vršil dne 13. februaija popoldne izpred frančiškanske bazilike na Polircžje. Pogrebni obrcd pred kisto je opravil Skof di\ Tonia?/č, ki se je poslovil otl blagopokojnsga v ganljivih besedah. Žaltutinko je zapel pev3ki zhor bogoslovcev. Pogieb je vo(iil g. gvardijan ob udeležbi stolnega kapitlja, g. monsig. I. Vrežeta, samostanske družine, raznih organlzacij, šolske mladeži in ljudske množice. Blagega g. Cirila so položil: v grobnico iiii framdšk-uiskem pokopališču, želee inu večni mir! Vuhred. V lepem maju lanskega leta je nemila snirt pokosila našega ntpozabnega gospoda župnika Ilenrika Ifrašovec. Od ledaj je naSa župnija bila celih devet me3ecev brez pravega dušnega pastirja. V nedeljo dne 10. februarja pa je bil za njo spet dan veselja, ko je bil umeščeu nov; g. župnik Janez Leoer, sedanji provizor na Mariji Reki. Ob veliki udeležbi vernikov iz domače icakor ludi iz sosednih župnij je izvršil obred umeščenja č. g. dekan iz Vuzenice Karol Hiittner, ki je imel tudi pomenljiv in v srce segajoč govor o požrtvovalnem delu dusnega pastirja za svoje ovčice, katero za^luži protiljubezen vernikov. Te redke slovesnosti so se udeležili razen dekanijske duhovščine tucli gospod dekan iz Maienberga, sedanji soprovizor župnije, in njegov gnspod kaplan, ki je vodil cerkven-o petje in s tem povečal vso slovesnost; dalje gospod župnik Jurij Mikolič iz Lue in gospod kaplan Vincenc Kolman iz Uornje Raclgone, ki sta mu kot etara prijaielja asislirala pi"i sv. maši. Prisostvovali so tudi razni predstavniki korporacij, kakor gcspod župan inž. Franjo Pahernik, banski svetovalec Peler Mravljak, predsednik cerkveno-konkurenčnega odbora Pavel Minarek, šoloki upravitelj France Mence, žef. žeiezniške postaje ^nvršnik, vpokojeni uaduCvtelj \^'iedmoser, iba cerkvena ključarju in župnikov osebni :rijatelj železniški kontrolcr Alojz Gaberc, ki je slavljencu prinesel kot spomin na ta -lan novo kioniko s prinierno pesnitvijo. Tu- ko je dobiia osirottla župniju. Vuhred zopet stalnega dušnega pa^tirja >in dal Bog, da, bi se uresnieile vse želje, ki so niu bile na ta dan izražene. Maiealserg, V soboto dne 9. februarja smo v Vuhredu pokopali ugledaega kmeta Janeza. Kolarja, po domače Novaka, ki je bil doma iz Marenberga, v okolici Sv. Janezu pri Snežiču. Bil je star komaj 50 let, bolezen je dobil v vojs ni, ko je tri let.i bil na italijanskem bojišču v bližini Goriee. Bili so tiije tovariši skupaj lam iz Marenberga: enega je granata raztrgala, drugi počiva na centralnem pakopališču na Dunaju, tretjega je vzela smrt sedaj. Rajni Janez je bil dobrega, mehkega srca in veren; ka je bil še doma, je bil vedno med onimi fanti, ki so, s šopkorn na ptuih in •/. belirni trakovi okrašeni, piostovoljno nosili podobo sv. Janeza ob rnznib slovesnostih. V Vuhretlu se je izkazal kct dobrotn'k cerkve in duhovuikov. Pri po< gre5 let. Padli sa trije hrasti, (rije bratje Diinbeki! Toda vsi so bir piipravljeni, da položijo raun o svojem biševanja v i-oke večnemu Sodniku. Zato pokoj njibovim dužam in blag im spomin! — Toda ni še konec smrtne žetve. Dae 31. januarja je ugasnila luč življeuja Neži Kokot v starosti 83 let. Kdo je ni poznal, gospe Xeže? Dolga lcta, nad 50 jih je bilo, je pela slavo božjo v cerkvi sv. Mihaela v P'šeah kot cerkvena pevka ob strani svojega soproga Antona, nadučitelja in organista. Bila pa je (udi vzorna žena uio/.u in rnati svojira develerim olrokom, od katerih še štirje žive. Bila je vzor mati! Ni se bala otrok in te/.av z njvmi, kakor to velikokrat storijo moderne matere, ki raje negujejo in poljubljajo dva ali več psov, kot eaega ctroka. Zato smo piepričani, da je bila in je Bogu, ki ga je večkiat spi-ejela v bolezni in onemoglosti v svoje srce, Se bolj Ijuba kot oni množici faranov, prijateljev in znancev, ki jo je spieraila na zadnji pot:. Počivaj v rairu, dobra aiati! Pieostalirii ariSe sožalje! Zagieb. »Xaš doni« se inieauje dekliSko z:ivetišče v Zagrebu. Vodijo ga kaloliško* tuteči in msleči izobraženci, Slovenci, ki so tain v razuih službah, ali pa se bavijo s svobodnimi poklici. Dekliško zavetišoo se iiaenuje radi tega, ker se tja zatekajo brezposehia ia slažbe iskajoča dekleta. kjer dobe za prav niali denar celodnevno oskrbo in prenočiSče, da niio vczanc na razne druge slicac organzacije, ki dekleta strašao izkoriščajo, ali pa ce Io na ulico, kjei- najcešče zapadejo v roke raznim izkoriščevalcem, ki jili ne samo ogo Ijufajo za njihov denar, nmpak jib navadiio tudi telesno upropastijo iu jim dztrgajo iz Jijihovih duš vse ono dobro, kar jim je mati s toliko skrbjo in aego leta in let;i vcepljala. :>Xa5 doni« ima liuli po3redova!nico za službe ttr inia večiuoma po več raznih eiuiib na ra-zpolago, radi tega opozarjamo vsa dekiela ki gieJo v Zagieb s trebuhom za kruhoia naj se nkar ne ozirajo na razne oglase po postajah ali na zapeljive besede gotovih oseb ki čakajo pri prihodu vseh vlakov na zagieb ških postajali in deklela izvabljajo s seboj pod raznimi prctvczami in z raznimi obljubami, niapak aaj se vsaka napoti naravnost v »Xaš dom«, ki je v Bakaiievi u!;ci 4, 2. nadstropje, kamor so je s 1. oktobrora 1934. preselil ii; Beogradske ulice 10. Torej še enkrat: Ba'.;ateva i, 2. nadstropje, na JelačiCevem trgu, je prostor slovenskini dekietom, ki pi-i dejo v Zagreb službe iskat. Uubovni vodja; >Xašega donia« je g. pater Kozelj, Slovenecezuit, ki vodi tudi sloveusko Marijino diužbo v Zagrebu, kai1 naj bo ponovao zagotovilo, d^ je to edina organ zacija, ki se briga kakop za dušni, tako za telesni blagor naših slovenskih deklef.