SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODU l SSOi cJn 1 IU7 GLASILO JUGOSLOVANSKEGA »\R0DftE6A ODBORA Dachau, dne 1g,.maia 1945 Broj 16 Z V AfJIC M t P R^E T S T A V M I K J U 6 0 S L A V I J E U U hI i Pctporučnik Dragom!r Rakcčovič o hitnostl na& ropatriacijo L 0 G O R U Jutros jo u nal logor stigao zvanicnl protstav« r.ik nate vlade. To je mladji tjovek, potporuŽhik jugc-slovenske narodne vojske, Dragomlr Rakocevic. On je delegat naŠe vlade za ropatrijaciju naših ratnlh za-robljenika, politikih zatvoronika i slobodnih radni-ta. U .''emaČku jo doputovao iz Pariza kao član nase tamc-snje vojne misije. U nevezanom razgovoru, koj i je sa njim imao priliko da vodi, nas urednik je cuo nekoliko izjava, kojo zaista rrogu delovati 1 kao ohrabrenjo i kao srdačan pozdrav domovino, Pored ostaleg, naročite je naglasio da su vojnoj misiji u Parizu dobro poznati I Dachau, I nase patnjc ovde. Pri likom utvedjivanja plana za ropatrijaciju, pe-litickl pritvorcnicl uživali su Izvesnu prednost. Zbog BEOGRAD, IS.fiaja - "Olfi'ladina" jo ptfnevno zavzeta zolo ostre stališče o tržaškem vprašanju. Lied drugimi je podčrtala dejstvo, da se mora za vselej končati s faŠistovski m'slepomišenjem in Imperializmom, Trst in Gorica sta bila pod fasističnim režimom izhodišči raznih fašističnih izpadov proti slovenskemulfjud-stvu, kar še po sme nikdar vež ponoviti. BEOGRAD,18.maja - Pri zasedbi Trsta in osvoboditvi Primorja je padlo za naše stvar tudi vccje število sovjetskih vojakov, ki so bili prideljeni jugoslovanski vojski v raznih posebnih službah. TRST,18.maja - Semkaj sta prispela poveljnik 8. angleške armade Mac Clary In načelnik ^taba Alexandra general Morgan. "POLITIKA" 0 TRSTU IN KOROŠKI BEOGRAD,18.maja - Današnja "Politika* prlobcdjc uvodnik o tr- ;iroiito teŠklh JskuŠenja kojima su bili Izlozeni,patnji, zalitem vprašanju. V njom naglasa zlasti netočna poročila anglo-keje su podneli, i smrtnosti, koja je tako nemilostivo sk 1 h in drugih dnevnikov o vsebini noto, k! sta jo vladi Jugoslavije poslali angleška In ameriška vlada. Nota vsebuje v glavnem le zahtevo zavezniških armad, da so jim prepusti kontrola nad komunikacijami Iz Trsta preko Gorice in Vidma v Avstrijo, nikakor pa ni govora o zapustitvi osvobojenih primorskih predelov Slovenije. Jugoslavija nikakor ne bo oporekala prava mirovni konferonci glede na končno odločitev o pripadnosti Trsta, niti ne moro jugoslovanska vojna okupacija harala i j os uvok hara u njihovim redov Ima, nama iz ovo-ga logora, blco pri likom vračanja u zemlju priznate Iz-vosno prvenstvo i medju politickim zatvorenicima. I&la vlada raspolaze u svrhe repatrljacijo brojem kamiona doveljnim za rašo otprerranje kuči."[,bja je prva dužnost i moja glavna briga", rokao jo na kraju razgovora nas delegat, "da vas sve ^ive I zdrave vratim u otadj- binu. Dok ne kronoto, ja cu so ito pre starati da vas bo- navedenih dežel tega prejudicirati, ker gre v stvari za zasl-ravak u Rajhu, od nosnosnog kakav je sada ucintm sto snoš- guranje tamkaj prebi vajenega jugoslovanskega naroda,"Po i i tika" nadaljuje, da moramo biti vodno krepki v obrambi svojih pravic In so ne smejo ponoviti avanturo d'Annunzijevo vrste. Nasproti na stranka je stvarno bila vos cas v vrstah zavezniških sovraz- Ijivljimj ( Danas popedhe, drug Rakoifcvic je posetio I prostori je na?e te ¿akcije. Tom prilikom, on je Izjavio da je u ____________ ______________ _ . _______ __________ Dachau bio prijatno Iznenadjen sirinom, organlzovanošcu i nikov in je sel o po kapitulaciji prolla v zavezniški tabor. ofikasnoŠ^u naleg zajodnfckog rada. Narodi to Intorosovanje Jugoslavija bo vodno izpolnila svojo nalogo. To je dokazala tu-pokazao je za nas list i veoma ga je obradovalo kad je cuo d; sodaj, ko jo na poziv zaveznikov izpraznila dosnl soški-'breg da Izlazi svakodnevno. Njegovo je mišljenjo da bi "PoroSo- {n južno Koroško, ker jo bila ze poprej zasedena po 8.angl. valoc" trebalo pretvorotl u zajednl&i dnevni organ svlh armadi, varujoč pri tem seveda vso pravice na pripadnost slovenske Koroško Jugoslaviji. BEOGRAD,18.maja - Kakor poroda "politika" bodo jugoslovanske c cote začasno na zahtovo zavezniskih^^v^ljstev ze zasedeno južno Koroško do mirovno kcnference.^Pac^a zasedajo sedaj te č'o-Ijen iz zastopnikov nastopnih volikth ljudskih organizacij:te nekatero predele severne Slovenijo, ki jim jih jo prepusti-Unita Operaia, Osvobodilna fronta, Partito Comunista, Deire- la v zasedbo sovjetska vojska med i/uro In Rabo, zlasti severno cratlcl Indipondentl Itallani, Zveza slovenske mladino, Glo-prckmurjo, vontu antifascista Itallana, Slovenska protifašistična žen- PRED REKONSTRUKCIJO ITALIJANE VLADE ska zveza, Donne antifasclste Italiane.-V omenjenih organi- RIM,18.maja - Pričakovati je v kratkem rekonstrukcijo italljan-zacijah jo gotovo združen ves prolotarski Trst in protozna ske vl^ide. -Iz vrst ljudskih strank (komunistične In sociallsti-veclr.a razumnlstva, tako da je iz njihove sredine Izvoljeni ene) se mnolijo glasovi, da sedanja vlada v marsicom predstav-Izvršni odbor popolnoma zakoniti zastopnik tržaškega prebi- i ja samo nadaljevanje fašizma, kar posebno prebivalstvu osvo-valstva. Predseduje mu Italijan dr. Umborto Zoratti, bojene severne Italije, ki odklanja tudi sleherno spore z Tf!ST,18.maja - Narodno osvobodilni svot tvori 10 Italijanov Jugoslavijo zaradi Trsta, ni po godu. List "Gioventu nuova" in 8 Slovencev, kar ustreza stvarnemu razmerju med obema naglasa svoje odločno prot ifaši stično stališžo In pravi, da se Jugoslovona u Noma^koj, I zbog toga, razume sc, do mogu-čog maksimuma, difci njogovu tirazu. SESTAVA ric,R00i£'3n SVET,'. V TRSTU TRS.Lt8.maja - Narodno osvobodilni svot v Trstu je sestav- narodnostima v trzaskom mostu. mera vprašanje Trsta z Jugoslavijo prijateljsko re siti. S+ran 2 DAHAVSKI POROCEVALEC DachaUfdnc lO.najn 1545 SLOVENSKI 0 E L E Z TRSTA Čred tednom je poveljnik mesta Trsta,general Dušan Kvoder,civiIno upravo na pod-oeju tega največjega in najpomembnejšega pristanišča na Jadranu, izroči I iz Osvobodilne fronte izbranemu predstavništvu,v katerem so zastopano,kakor je razvidni) Iz najnovejšo brzoj avkc,vso demokratične !n antifašistično skupine italijansko In slovenske narodnosti. Sredi nejasnosti,ki bi je nokaterl mračnjaški krogi z apeninskega polotoka radi zanesli v reševanje pekočih problemov na periferiji naše zemlje,sc nam zdi ta vtest razveseljiva z dvojnega vidika: Prenos upravo Iz vbgaŠklh v roke civilnega narodnega zastopstva nam je. najboljši dokaz,da'so se razmere v mostu v kratekem času tako daioc norma I izirale, da oborožena sila zc lahko odlaga neposredno Izvrševanje oblasti.In drugo: V začasno predstavništvo Tr^ta so poleg Slovcncev vstopili tudi zastopniki vsolTTtalijanskih političnih skupin, ki na ta naiir, priznavajo po jugoslovanskih zasodbonih Četah Izvršeno dejstvo In Izražajo svojo pripravljenostma osnovi načel nase Nargdno-osvcbodllne fronte sodelovati za izgradnjo Trsta v okviru novo,svobodne,demokratično Slovenijo ln Jugosl , ' • « ■ , ! Ce ugotavljamo ta dejstva,s tem nikakor nočemo frečljda nas prcišonocajo.Dogodki,ki smo jim od daioc pričo te dni,so samo členi v vorigt nujnega razvoja.Za nas pac n 111 trenotok nikoli ni bilo dvoma,komu mora pripasti in bo pripadel Trst. Odkar jo to vprašanje stopilo v ospredje pcrocoga zanimanja, smo, v našem listu objavili žo vrsto člankov,ki so z našega ožjega vidika,z nacionalnimi,predvsem pa gospodarskim! In Prometnimi argumenti,izpričeval i neločljivo povezanost Trsta s slovenskim ozemljem.Po izjavili jo je poda) vodja italijanskih komunistov Togitatti,čos,da jo Trst Italijansko mesto,moramo to svojo argumentacijo so dopolniti.Trst jo bil za vsakega objektivnega opazovalca italijansko moto pac komaj" v 25 lotih fašistične strahovlade,ki je Izgnala,doportlrala, vrgla v jeco in pobila domal" vso,kar so jo drznilo prištevati slovenskemu imenu,požgala Narodni dom ter uničila zadnjo Znamenje našega obstanka Joda vso to divjanje je ostalo zaman,slovonskega .zivlja v Trstu nt bilo mogočo zatroti.Iž njega so Izšlo prve klice odpora,ko se je pred štirimi leti zanesla odkrita borba proti fašizmu Ir imperializmu tudi v iPrtmorjc,iz njega so padle prvo žrtve za svobodo mosta,bad njim jo divjal najhujši bes SS-ovcov po zlomu stare (talijo. V teh dneh so Slovenci vnovič izpričali s krvjo,da jo Trst tudi slovenski. SIcer Sfovoncl Italijanskega deleža v Trstu nikoli'nismo oporekal I.Na zunaj so jo ta do!cz kazal v vladajočem položaju močne kasto "italijanskih trgovcev in denarnih mogotcev,ki so imoli razgibani vrvež v pristaniskom mostu v svo jih rokah.Mal i naš Človek s Krasa In iz globjega zaledja, ki m domača gruda nI mogla nuditi kruha,je v množicah prinašal delovne silo na tržaški trg in zapadai raznarodovanju, ki so ga vodile Imperijallstičnc intonclje s polotoka In'ga je v svoji mrznjl do Slovcncev podpirala stara monarhija. Olobjc v prerezu družbe je tržaški proietar!jat,ki sta mu dajal! dola luka In ladjedelnica z ostalo Industrijo,predstavljal pravo moč pristaniškega mosta.Ta prolotarljat je bil od nekdaj slov*nski in italijanski,toda mod obema nacionalnima vejama n! bilo razdora,Vezala sta ju visoko razvita razredna zavest ln duh resničnc.orolotarskc solidarnosti. Zšveli sta tesno povezani v skupni borbi In skupni organi* : zaclj!,ki ju ni motila v Izpovedovanju lastnega nacionalnega prepričanja.Delavci posameznih strok so tvorili do neke mere zaokrožene narodnostne skupino,tako so bili tržaški zidarji n.pr.downtn sami Slovenci,kovinarji skoraj sam! Italijan!.Pa Čeprav so se skuSalo tz Šovinističnih krogov eno In drugo strani zanesti klice razdora v proletarske vrste, so duh solidarnost! med slovenskimi in it~!ijanskiri delavci ni skalli.Nlti v času najtežjih borb meti traŽasVlm delavstvom eno al! druge narodnosti nI bilo najt! stavkokazov. V nastopu Narodno-bsvobodiI nega sveta vidimo samo oživljeno tradicijo skupnost!'In sodelovanja,k i jo'nckoČ živela med ital Ijanskintiin slovenskim narodom v Trstu.Fašistična plast,ki sc je po ogromni vc<5lni doselila tz'kraljevinc,mod tr&škim ljudstvom nikjer n! pognalo, korenin,vendar bo treba še nakaj Časa,preden bodo stedovi njenega hlšovanja do kraja iztrebijenl.Borba s fašizmom pa pomeni borbo';a svobodo Trsta, ( Zaključek jutri)! L Ji. P 1. S ii 0 IZ BU C H E N V/A L D A a- Tajnik našega odbora tov.Dlchl je s posredovanjem češkoslovaških letalcev prejet danes proko Londona - vsekakor rekord: v dveh dneh - naslednje pismo,ki smo sc ga od srca razveselili,ampak s kapljo grenkobo: po poldrugem mesecu nlhco še nI prlsol ponje: Bodite najlepše pozdravljen! od Vaših tovarišev Iz Bt>» chenv/alda.Prav radovodni stojali tudi V! tako eakate na mo?-nostiodhoda domov kakor ml že od dneva našo osvoboditve 11. aprila.Prosimo Vas,£c prldoto kmall v stik z nas!mi,ki'so prišli Iz domovino v Avstrijo zaradi naše reparacije,opozorite jih tudi na nas,naj čimprej poskrbijo tudi Za nas pre*-vozna sredstva (Avtobuse)! Nas jo tu okof! (slabe polovica Slovencev), ver ina dSbrlh antlfašlstov.Zlast! mnogo jih je Iz naloga Prlriiorja.Vs! hoiomo domov! Prejmite Ti,dr,Lojze Kraigher,ivlrzel in kar Vas je šo starih znancev,najlcpto pozdrave od podptsn!ka,ki se je do 11 .aprila skrival pod drugim imenom,od dr.Mahkotc,Slavka Saračovica (f liorja z J JoscnlcKVekosI ave Figarja, Ivana Levarja In "drugih najlepšo pozdrave.Tvoj dr.Dušan Kormavncr 16.meja 1945 LEVIČARSKA av.ft V FRANCIJI PAP?7,13.mr,ja- Po občinskih volitvah,ki so v njih zmagal! na celi črt! levo usmerjeni elementi,so sedaj pojavil! glasovi Iz vrst komunistične In socialistične stranko,da jo trobs prlst6pit! polagosa socializaciji bank in vse težke industri-jo.Omcnjon! stranki odklanjata sleherni sporazum s kakrsnoko+i l! reakcionarno stranko za bodocc volitv® v francosko poslansko zbornico In sonat.Tomu mišljenj' so je prldruztla tudi francoska Osvobodilna fronta, PARlZ.IS.maja- Francosko četo so zaseJle v ltallj! o;' 5 do 22 km širok obmorski pas v glavnem zarad! varstva svoje mejo. Naglasa pa se,da prebiva v tem ozkem pasu francosko ljudstvo, ki jo prišlo pod Italijansko oblast šele leta 1860.In jc sedaj francoske cetč z navdušenjem pozdravilo, B£CGRA0,18.maia- Včeraj opolnoči sc jc odpeljal z brzlm vla- ¡a kem na svoje službeno mesto novi jugoslovanski poslanik v Se-ftjI,Nikolaj Kolacevlc. LCfCQN.1C,maja- Zunanji minister Ec IB.maia 1945 OAHAVSKl POROČEVALEC Stran 3 ZNANOST.V ROKAH Z L C C I N SMRTI Učenjaki sc se zvezali z morilci in jim nudili sredstva za ubijanje ljudi Dan za dnem prinašajo radijska poročila vznemirljivo slike o strahotnih zlvI jonskih razmerah In grozovltostlh metodic-nega mučenja in morjenja po neštetih tafc6nscih za politične interniranco sirom Nemcije.Tu sllŠImo o nepravilnem rentgenskem obsevanju,ki jc povzročilo prlpornikom smrtonosne opokline.tam o cepljenju z rakastimi klicami,pa o sila bolečem vbrizganju fo-nola.benzola In petroleja In tako daljo,stika prekaso sliko po grozovltostlh In nezaslisan! rafiniranostl sistematičnega nasilnega uničevanja desttlsocev,predanih na milost In nemilost pobesnelim krvolokom nacističnega terorja. . " Izkusna postaja za materijo " Taborjseo Oachau nI v ten pogledu prav r.lc zaostajalo za onimi v Mauthausnu,OswloczymJ,Lub! inu,Sačhscnhausnu,Grossrosnu, Nnugamrru,FloGenfcurgu,Bucher,waldu Itd.ltd.Pod videzom ■znanstvenih" eksperimentov so odlucujocl clniteljl SS ustanovili In ure« dlll v tukajšnjem revirju razno pcizkusno postajo,v katerih so uprizarjali na prlporntklh poizkuse,za katere je bilo razvidno vnaprej,da bodo v prote?nl večini primerov končali zanjo ob strahotnem trpljenju smrtno ali pa jih zagotovo pohabiti za vse življenje. 1 Prlpornikom so umetno copill malarijo In nekatere druge nalezljive bolezni ter nato preizkušali na'njh! učinek novih zdravil .Uporabljal i so pri tem tudi sredstva,ki o njih medicinska veda vo,da no morejo ugodno vplivati na potok malarije,Še pred nekaj meseci so umrli za Zastrupi jen jem s plraoiidonom trije zelo mo?nI In zdravi prlpornlki slovanske narodnosti,kor jim je prof. "chJ.ll Ing - po polomu so ga biII prijeli nekje pri ftčunchonu -da! plrasldona v smrtni dozt.Na tej poizkusni postaji za malart-jo,ki jc bila ustanovljena na pobude zdravnika SS In drz.policljo Grgnltza In Himmlerja In katere vodstvo jc bilo zaupano profesorju na Kochovem Institutu v Bcrtlnu.dr.Schtl t Trtgu,so tudi poskuša-11 .pogostokrat s smrtnim I z i dom, ko I i ksno količino kakega Zdravilnega sredstva oboleli ali zdravi clcvek so prenese. V f/Oritcv duševno bolnih In flegmone Bolnike v oddelku za duhovne bolezni so sistematično uničevali bodisi z Intramuskul arniml injekcijami ciankalija aH heroina,bodisi z Izstradan j cm.Z osemnajstim! bolniki,med katerimi jo bilo mnogo lahkth prtmerov,so delali poizkuse v plinski komori. Bolnike so tnjeclrall v tkzv/zurhauzu" pristasi SS,nak~r so jih vselej naglo prepeljali v poslopje krematorija.- tla tem oddelku so nedavno delali poskuse s pegavcem.BolnIku so polomili na telo ?o 4 okužene usl In op-aZovali na ta nacln okuženo bolnik« skozi 14 dni.S tem postopkom jc pomrlo na stotine naših tovarišev. Ha oddelku za prouicvanjo krvnih zastrupi jen j ali flegmon so pričel! lota 1942.vcep I jati zdravim prlpornikom tntramuskular-nc gnojne injekcijo,povzročitelje flegmon,in so s te« na umeten nailn izzival t to bolezni z boktorijami,ki povzročajo gnojna vnet* ja in zastrupIjonja krvl.Nato so preizkušali vpliv raznih zdravil na njih potek ali pa so vbrizgali prlpornikom gnoj Iz flogmonških ran ter jih nato prcpustti samim sebi,nakar so vst,seve,umrli, ripornikijki so preboleli prvi vbrizg v mišičje stegna,so dobili ponovni vbrizg v drugo stegno,tisti pa,ki so preboleli tudi toga,so prejeli so tretji vbrizg v pteca.Pcizkusi so končal! v veČini primerov smrtno po večmesečnem hiranju,s! lovitih bolečinah in nepopisnem trpljenju.Od slednjih živita le Šc dva. Bolnik! s ftegmonami so ostali brez kirurških posegov, zdravili so jih samo "biokemično ".dokler se rane same po sebi niše odprle,ozirema doklerVcInlk ni umrl.BIoke-micno zdravljenje so uvajali tudi prfdrugih vnetjih na splosno.pr! vodenici, vnet ju pljuč Itd.BoIntk! so,seve,v vseh primerih umrli.Vse bolnike,ki so jih zdravili na ta r.o«in,so slikali tedensko alt vsakih 14 dni. Neznanec Iz Miinchna Te poizkuse,ki so končali v vo?ini primerov smrtno po večmesečnem hiranju ob strahovitih boležinah In nepopisnem trpljanju,jc odredil Himmlrr sam.vsakikrat pa jih jc prišel nadzorovat neki ncpo2nan clovck Iz MOnchna.Na ta naHln jo bilo "zdravljenih" prfbli!no 300 prtpornlkov. Od teh jo vestna umrla h med poizkusi,ostali za posledicami.Zelo rodki so,ki so vzdržali te smrtnonevarne,stla bolečo In povsem neznanstvone polzkusnjo, l t . i _. ^ H« t i- •poe ov-(W» s p s o.i; Sčdct sec pced našo barako nji, trgu.Na igrtšžu jc na-' kaj r.lirdih ljudi brcale IfcgfiNcbcnc "redne* teke,nI fc!]o, lircfcanjall so si ¿oI^as.Llcd njimi se.jc'pcd}l Jn hlastal za tege pcsjtdtn'Izmed pn!h psiv-^ovalcv,s katerim! so nas SS-cvcl straži I!, f r ' ' '. Zamislil som sc nisem vce pazil na }gro.Xw cb^i-tfr.i nekaj toplega nft ncgl.Pcs-cuvaj je prišel,logcl predme In nasloni i. g Javo na fcjo ncocJUpchaa jo bil od Jgro, jezik roTjc vlscj !z gobca.Pobozal som gr. po £ lavi*Dvignit jc glave,nc pogledal Tn se spet stisnil k moji negi." In tedaj som cu govori I:"Glcj,<, loj,kako st se žnalol! Tvoji gcs|)odr.rjt 50 to naščuval! na nas,c!m ši videl človeka v kle-ncdrf progasti oblc-ki aH cunjah,bi najraje planil vanj.Tvoj! gospodarji so te držali pripetega na verjrj,dajal! so.ti nekaj hrane,naščuval! so te na nas-pa so tvoji gospodarji pobegnil! In t! si zase! med'nas. Nič vec nisi dtvjl;dejal bi,da si prišel "k pameti ".Ves, zdlš so ml kakor nemški narod okoli nasjtudt njega so I-melI pripetega na verigi,mu dajali"nekaj hrano,da jc bil pokoren,In ga nahujskall proti nam.MIslI«,pa,da bo tudi on prišel" k pameti" - samo tezje kakor tl,knjtt z ¿no reejo so tt le prizanesli - z 6oebelsovo propagando.Vcs, to jo hud strup,ki udari n* možgane in zdravljenje je dolgotrajno.Res,blagor tebi,da s! pes!" Pes me je pogledat,in"pomahal z repom - zdi šeml, da me jc kar dobro razumol. E.S. Oeh konforonco v San Franšiscu jo toliko dozorelo,da so pričakuje nien zaključek 7.junija, Na ebi čajni konferenci tiska jo predsednik Truman v sredo naglasi t,da jc sadaj v ospredju zanimanja podpisovanje VI(.ogromnega vojnega posojila za vojne proti Ja- v v v ponskl.Ko bodo razmero dopuscatc,bo prišla na red razprava o nadaljnl politiki nasproti NomctjI.Predsednik Truman jo naglasi I,da upa,da bo v kratkem prišlo do sestanka mod Stalinom,Churctllom In njim,ki bo prinesel vaJne zaključke. OAOSK! K'RQ£VaLEC_____Dachau.dne 18.aaja 1945 /: ŠKIH ;,CRWRlC. ,'jad vojno je bilo potopljoijib preko . .. ., -...-i 6Cu nemških podmornic. ostale so sodai predajajo angloskl noma- .irogo i mogOTsusfe stoj i, ji.Lo. na gomi u bilo po- ..,.'... k, . . [., , . , , . .,.»„.., "i. 7 . ., r,ci. izmod -edmic nemško mornarico 30 bilo udotovljono naslednjo jedinactw. Prolazimo 1 ne osvrcuc» se, ta irra ih mnogo, v, .. .... , , , .1 , ... » . ,r j » . , . ., , j ... ... ' . , število: v Kiolu sta dve knzarki, "Admiral Hipper" in "Emden", ko bi i h svo poglodao 1I1 so za njih mterosovao. Ima , . . / . ,-..„,„,» .. ., i,. , ... . v v., , ... dalje 11 rust cev- v Kodanju krizarkl "Prinz Eugen" in "KDrnberg" ¡h svih moguclh modela 1 sistema pocevsih od ruskih, , . v, , . - «., . , . . , ,, , ., v w. , ,. . .. obc popo noma za s uzbo sposobni, 3 rušilci in Z torpedovki; v talijanskih, francuskih, ceskih pa sve do madjarskih, ;...,,,, ... i-« T , , v., . , . , , ... ., . .. . * /i'he mshavenu potop »ena krizarka "Kola" in 1 sposobna torpedov- ¡.asih je vrlo malo, barem koliko sam ih ja video, jos , A . „ . ... . j ka; v Ovenmundu krizarka "Leipzig", poškodovana; v Smmomunde poza vreme naci-tiramje. Idem tako jednog dar.a pored ne- , >.. , , . . . », . .. , . . . . , , . , . i < vi i top jena krizarka "Lutzow" in poškodovan star bojni brod "Schle- koq drvoreda 1 moju pozornost svraca puška naslonjena / * ... „r ^ . ... . * . , . , , . - j . i . . n , - i sien"; v Stettinu 25.000 tonska nosi ka eta v gradnj "Graf r.a jedro drvo, Izgleda mi nekako poznata. Pri lazim joj _ ' „ * .. T . , .. „ , . . .. .... , , ,. . „ * . Zoppe in"; v Gdinji bojni brod "Gne senau", potop jen pri vhodu i uzimam jo u ruke. Istina, nišam so prevar 10. [Jasa je. , . ' „, ., , Tu. ± , . ... . , i , . n , . v, v cristanisee, in prav tako krizarka "Seh es» g-Ho ste n"; v Uzimam je u ruke zagledam 1 zagrlim je. Da, to je puška v . \ ; .. .-Tj,.,. ., , .. .... cc,„ Kra jevcu pa jo bila razstrohona krizarka "Seidlitz", V ostalih men, da moja. radjera u Kragujeveu 1 nosi broj 6532. . f ... . ,n v., , ,, . . . . T •••, . . . v ,. manjših lukah jo bilo zajetih se 10 rusi cov in 12 torpedovk in Tu sam pusku ]a nosio jos za vreme manevara par godina , . ... J v„ .... , ,,, ., , . ¡; : i v .... v. , , u, » . . nekaj stotin raznih pomožnih brodov, kakor minonoscev, čistilnih pre rata. Jo 11 to slučaj tli sta drugo ? Slučaj .1 nista j . ^cncjefl-ev ¡y drugo. Grl itn je ne judnaput-višeput.Pri lazi mi jedan JL'"'^*^ »iu o«» 1 ♦ lj - ui- i i h ■ . . .. . ,, v, .... v . j NOVA VRSTA ZAZIGALHIH B0uiB,ki se bodo uporabljale zlasti proti amencki vojnlk i pita me sta je. 01-^snjavam m, da ---———:-=r—r.v . . . . . ,,., ,,,,, . , m . ... . . v Japonski, kjer 30 vocma his iz lesa in papirja, obstoji Iz lahkih, je to moja pusi-a, nalire btla moja jos par godina pre ra- , , . * . . ,. ... , , , , . , v , ,. h . . j. i le 3 kg tehtajocih zazidalnih bombic, ki razvijejo ob padcu na ta I da ie sada susrecerc tu u i»emackoj 1 to u koncöntra- , r , .. . . .. ,, , • v , , . , . . . y ,. ..... - take lahke stavbe silno vročino, ki nemlnovno zazgo sleherno stav- cionom logoru, I to jos svu zardjanu 1 blatnjavu. On . „ , , . . . , >,,. . . . , . . , . ., . . bo.-Pri napadu na Nagojo je 50Q loteclh trdnjav vrglo na tamkaj- so sir.eje I odlazl. On nema smisla za ovakve sentimental- * ,,r , .. ,7.' ... , , - , , , .. . . . , , . ...... sne zgradbe nad 1 milijon teh bomb. Učinek je bil na ploskvi nosti, dok ja nemogu da se od nje rastavim. Gledam jo „ ^ ^ Bjgu»0» Pitam je gde^je sve ona bila, kakav je sye put napravl- uaiSTRIJO. V angleški vojni Industriji je I a dok jo dosla ovdje da zavrsi. Na gomili spaljenlh no- , .,..... ," . ' ' ' ',' "!','—T"Zlr. .... « , • v. ., . , ,, w . , „ , . . . . . bilo mod vojno zaposlenih nad r/2 milijona zen, ki so pokazalo mačkih erugih pusaka 1 Ona, kao da mi odgovara: ne boj v .. , . . 1 . »• . _ . „t . *., . ,v , . . ... , v, vas cas vzorno disciplino in Izvrstno usposobljenost. Parlamont so j a sai. izvršila svoju duznost, iz tujih ruku prešla . . . . . , v ... . r. . . , , . , . ..... , . je sedaj izrskel vsem zonam, ko odhajajo Iz tvornic domov, zahva- s : u ruke tvog druga, a iz njegovih u ruke opet drugog. , , . , ...... T . , . . , j Io v imenu anblcSkega naroda. :ada jo bojna truba zatrubila 1 pozvala svo vas na od- ..„«wm mm » ± 1 • j » v . . . „ . . \ . . , v. , . ., . . "^OKEN TEN". V torek jo zadnjic Izšel dnovnlk "Kloken ton" brar.u domovine, dos a sam u ruko pravog domchubca, ko- -r- , . ...... v, .... . . L L , .• j v j {Deseta ura), ki ga jo izdajala norveška osvobodilna zveza vos ji me je nosio kroz svo borbe I posle odnoo u sumu, gde . .. .7 ,, v . ... , . . «„ . - , .... v. ... cas okupacije v 11 tisoč izvodih. Izvršit je nadvse važno nalogo, sam nastavila da vršim svoju duznost. t,noge boje 10- . . . . , t* , v, ti ji t „ , v . _ ... J ... saj je stalno obveščal vse ilane norveškega podtalnega gibanja o krsaje pre s a sam. Tvoj drug me je uvek nosio ja sam ga , ,, , „ .. . . , ... . . , • . , „ • ... . , ., ,, .. ., dogodkih v svetu. Svojo ime je dobil, ker je prvotno zajemal vo- verne pratila I bran, a ,'nogog sam prot.vmka or.espo- st¡ ^ { Q q ^ ^^ ofc lo< zvc¿ef> sob. la Prosta sam brda . ohne doživela pobede i po- ^^ pR0Ugw^A .^lE^EGA VOJNEGA LETALSTVA sc bodo v pri- razo, al: budi uvoren, uvek sam bi a na mestu, Tvój ze- v-". '..; 'j—TI—71-----7--v .- ... . • ,. , .. . . . i ... ... hodnjih dneh Izvedla v smeri na severni tečaj za najdbo najbolj r,ujak -- partizan ,os,o me je . tuvao verro 1st,na b. la . t? ko tßv ^ dno ,ovlcc «.m cosío puta , u gorem stanju nego se sada ra laz,m ^ ŠIROKEM ATLANTIKU se je predala anglefki mornarici 1600 tonska narocito za mnogoorojnlh pov aconja, a me tvoj zem jak —r~¡---:-tt - i- • • 1 1 j a . v. ,. . . v. . , , velepodmormca nemške mornarico, iti je imela na krovu med drugI- posle ocistio i njegovao za sto mu so ja uvek verno . . .. , , . . . , . , , . „ . „x...»,-, t„ ... . v., „.. ... . , .. . V , mi tudi dva nemika lotalska generala in dva japonska oficirja In pristojno oduzila. Bila sam, da ti ukitatko kazem, skoro .... . . . v, tA . ... „.„ ,,.,., » . jo bila namenjena na Japonsko. Nemška generala sta bila v posesti sve dok jc bilo moguce u borbi, kao sto su 1 svi partí- . . , . ., . . ... . . . , .,.,. . . , . V y,. , najboljših letalskih kart „ngllje in sta so vdala brez odpora; 2ari bili, aii jednog dana našla sam se u nomackim rukama , . * v.. . ... • , i . ... ... ». „ • Japonca sta izvršila harakiri. : t ^ ?08,r:c zavrslo. Ranjen LETf,L, M ^ bofflbardirala jäpotlska raatl2na otoka je bio, pao je, opet us ao pokusao da me nos, nije mu ;