Dopisi. Sv. llj v Slov. gor. (N e m s k o r o- goviljcBje.) Nesrečna. ŠeatkuBgota, kaka Beaadomeatljiva izgaba te je zadcla! Leta ia leta so te osrečevali veliki aiaovi slavnih sloveajegoriških ia dragih Germaaov ia naemaki bogovi" so rosili aa tebe blagoslov ediuo zveličavae Bernške kultare! Ali zdaj jo vse pruč! Zapu8tili so te ia se preselili v Šeat Ilj, ia še hočejo ajega oarečiti. Lepi Št. Ilj pa jim hoče biti bolj hvaležea; aaučiti jih hoče zato aajprej tega, kar je potrebao aajprej vsakema tadi aajbolj priprostema človeka, aamrcč dostojflega obaaaaaja. Pretečeai tedea so zopet prišli. Obaašali so se že bolj apodobao; niti bajlali aiso tako po živiasko kakor je bila ajih aavada. Sarno pri odboda aaj se tndi ae pozabijo, da so ljadje ia da so aa tajih tleh. Takrat Bamree vsikdar tako grdo talijo, ališijo se tako divji gksovi, da v bližiai aikdo ae more spati. Moteajc aočaega mira je po postavi prepovedaao. Ali tega ae ve slavao šeatiljako žapaastvo?! Mislimo, da bomo sčasoma vse skapaj aaačili dostojaosti. Šaj ao zdaj že celo sloveBBko pesem iz bližiae z velikim spoštovaajem tibo poalušali; da, ae celo aekega ^SloveBca" aiso vrgli aa ccato, ki je po aepriliki zaael med aje. To je lepo! Kaj se je tam govorilo, tega pred javaoatjo ae apamo povedati. Neslaai Boaljaa aii Vastjaa je strastao adrihal po Sloveacih. Še je pač mlad, brez skašaje, zato pa ae ae more kaj pametaega od ajega zahtevati. Naj še le gre v šolo; poaka je se silao potrebea. Če bi ae bil kdaj kaj aaačil, bi aioral vedeti, da Št. Ilj ai bil aikdar aeraška poseat, ampak da so takaj ia še veliko dalje proti aevera ia zahoda prebivali Sloveaci. Torej, Ijabi Boštjaa, le kajige v roke ia malo med ljadstvo pogledati; s samim žveplom se daadaaes ae pride več daleč, aiti v državai zbor ae. Seveda so ma komiji ia ačitelji ploskali. Poaebao se je Sadu, Badačitelj sloveaake šole, čutil med govoroin presrečaega pod vseBemško fraakfurtarico. Mogočao ma je vskipela kraajska kri ia gromovito je zaklical: hajl, Bošljaa! Še le ko je preapal velikaaskega ^aeniškega" aiačka, ae je z giozo spomiajal, kako goroataaao aeamaost je zopet storil • tako ga vsikdar potera k dobrema opomiaja ajegova vroča sloveaska kri. Vsega pač ai mogoče dopovedati, kar se je še tam kvasilo. Zažgali so tadi kres. Kakaaa nesDaaiet ia aevedaost! Berite zgodoviao vseh aemakih aarodov, aikjer ae boste Bašli kreaov; pac pa je to že starodavaa aloveaska aavada, o kateri poročajo tadi aemški zgodoviaarji. Pri Nemcih so kres vpeljali ae le v aovejaem šasu s tem aamenom, da dražijo ib izzivajo aa aloveaski zemlji. S tem častijo meada svoje Baemake bogove", ki bi aaj jim pomagali požreti Sloveace ia njib zemJjo.' Torej inaajo ti kresovi pravzaprav čisto pagaaaki zaačaj. Saj pa so se pri ajem tadi tako obaašali, kakor ladijaaci v ameriških pragozdib, ali cigaai pri svojih poaočaih ogajih. Dolgo so stali okoli ogflja ia so gotovo čakali, da se jim prikaže odrešeaik-bog v Bemških barvab. A ai ga bilo! Ia začeli so akakati čez ogeaj. Ali ste že gledab' kedaj v jeseai paatirje aa paši ? Tako je bilo, aamo še bolj smeaao. Pri akoka pa so aekateri klicali: nProč od Rima!" ali kakor dragi pravijo BProč od pameti!" To aledaje je bolj verjetBo. Gotovo so se že da?ao 8 pametjo skregali, dragače bi sploh rajše ostali doaia. Visoko je skočil Helčl ia se je pri tem zaklel, da morajo izgiaiti vai Sloveaci. Še bolj mogoČBO pa je poskočil Sada ia je v sveti jezi kričal: BProč sloveaska kri!" To vaai je bilo kraaao gledišče! Vsi pametai Nemci pa se jezijo aad takim počeajaajem aaših posiliaemcev. Le tako aaprej, se bomo ae bolj spozaali. Mipa kličemo glasao: Z Bogom za aarod ! Laporje. (Laži Štajerčeve.) Izvedeli amo ravaokar, kako aas Bštajerc" aramoti pred celim Bvetom radi volitve, ki se je vršila v občiaski odbor dae 15. maia aa Čreaajevca. Da bi dal celi aarodao-katoliaki atraaki adarec, izmislil si je aeki dopisaa ia pisal, da se je edea mož iz laporskib volilcev omeajeaega dne zelo Besramao obaaaal ; ko so aamreč domači volilci atajerčijaaake straake doma šli mimo zaaae gostilae Kapuaove, se je baje oao zgodilo. Poizvedeli smo, kaj je re8aice Ba tem. A že daaes moramo prizaati, da je to zopet debela aeresaica — poslaaa v svet od izdajalake aemškatarske atraake. Stvar je preiskovalo že c. kr. orožaištvo iz Pragarskega. Povedati pa hočemo aa polaa aata štajercijaaaki straaki ia ajeaini priatašem, da od sedaj zaaaprej tadi aarodaa straaka ae bo aiolčala. Obelodaaiti hočemo vse laži ia falotarije, ki se gode ia ao se že godile v tej straaki, da celi svet izve polao resaico! Črešnjevec pri Slov. Bistrici. (Zopet poraz štajerčijaaske atraake.) Dae 14'. t. m. vraila ae je pri okr. sodišda v Slov. Bistrici obravaava proti g. Šiiaoaa Paaaika, blagajaičarja, katerega je ovadil Šimoa Švagaa, kmet ia posestaik v Lakaaji vesi, radi poaeverjeaja občiaskega deaarja. Dokazalo se je, da je Šimoa Paaaik, občiaski blagajaičar, aedolžea, deaar je ves v občiaaki blagajai, niti viBarja ae maBJka. Radi tega je bil tadi oprosčea od sodaije ia tadi deželai odbor zoper Bjega ai mogel aajti lasa kake krivice. Simoa Pašaik pa je tožil ovaditelja Šimoaa Švagaaa radi razžaleaja časti, ki je bil tadi obsojea. Povraiti mora vse stroške ia preklicati svoje aeosaovaae trditve v 14 daeh v sloveaskem in aemškem jezika. Zaačilao je, da je Šimoa Švagaa pri sodaiji povedal, da je bil zapeljaa k tema. Slišati je moral od g. aodaika, da aaj ga vaaj sedaaja skaaaja izači, da aaj za drage svojega hrbta ae izpostavlja več aevaraoati ia aaj miraje! S teai je gotovo daao zadoščeaje toliko po aedolŽBem piegaajaaema ia obrekovaaema g. blagajaičarja Šimoaa Paaaika. Mi ma čeatitamo. Saj je zdaj jaaao kot beli daa, kakih eredstev se paslažaje aemakatarska-štajerčijaaska straaka. Oaramotili ao se sedaj sami! Trbovlje. (Velika dela vsk a slava o s t) se je vršila v aedeljo, dae 18. t. m., v Trbovljah. Laai aataaovljeao wPazaiako ia delavsko podporao draatvo** je obbajalo blagoslovljeaje zastave. Na vae zgodaj je draštveaa godba z badaico aazaaajala delavski prazaik. Pri dopoldaaakih vlakih jo draštvo aa kolodvora pričakovalo goate, ki so priali od bliza ia daleč: iz Hrastaika, Dola, Zagorja, Celja, Litije itd. Dražice so jih pozdravile ter jim izročile šopke. V dolgem sprevoda so šli potem draatveaiki v svojih radarskih aaiformab, domači, hrastaiski ia dolski gasilei z zaatavo, dražice i. dr. adeležeaci z godbo aa čela v eao aro oddaljeao žapaijako cerkev. Narodae zastave, lepi slavoloki s sloveaakimi aapisi ia gromeaje topičev s Klečice jih je pozdravljalo. Dahovščiaa jim je šla aaproti. Pred cerkvijo se je po kratkem aagovora g. žapaika vrailo blagoslovljeaje zastave ia zabijaaje žrebljev med lepimi izreki. Kamovala je zastavi gospa Roševa, aoproga žapaaa ia dežel. poslaaca, zastopaaa pa svoji hčeri. Zaatava je iz težke svile, zeleae barve, bogato z zlatom okraaeaa; aa eai straai ima podobo 8v. Barbare, patroae radarjev, z Bapisom : Sv. Barbara, prosi za aas! Na drugi pa radarsko orodje (grb) z aavadaim radarskim pozdravom: G Iiick aaf! — Na zdar! — Na dveb veličastaih trakih ao iaieaa kaaie ia vseh dražic. Zatem je bila pridiga ia slovesna sv. aiaša. — Popoldaa ob treh so se zbrali draštveaiki ia gostje aa z zeleajem ia zaatavami okrašeBeta travaika gosp. Jagra (p. d. Parašaha) k živahai ia zaaimivi veselici. Za zabavo je skrbela draštveaa, dobro izvežbaaa godba ia slavai pevski zbor celjskega slov. delavskega draatva, katerema gre posebaa hvala. Viharao odobravaaje je aledilo vsaki pevski točki. Vmea pa srao aliaali apodbudae govore druatveaega predsedaika ib dragih. Navdafšeai nživio"-klici so doaeli zlasti g. Rebeka iz Celja, ki je posebao povdarjal staaovsko ia Barodao samozavest med delavatvom. Naravaost gaaljiva je bila deklamacija 9 letae Hedvike Bajdove, ki je z aeflavadao arčflostjo predaašala aalaač za to alavaost prirejeao pesem. — Cela sloveaaoat ae je vraila v aajlepaem reda, tako, da policija ia atevilao pripravljeBO orožaiatvo ai imelo aiti aajuianjšega posla. Ob 6. ari zvečer ao drastveaiki spremili goste k večeraim vlakom, ia 8 tem je bila alavaoat v glavaem koačaaa. Rdečkarji so imeli ta daa glasea sbod pri Leajaku, kjer jim je pridigal Riaaldi. — Izpolaile ae bodo beaede, ki saio jib aliaali v deklamaciji. Spomiajal tega proslavljeaja rad bo ae veak Trboveljčaa.