H zrt^roo sr mrvica jp JZ3 -O -Q .J0 S Izhajajo vsak petek. — Uredništvo in upravništvo (začasno): Ljubljana, Knafljeva ulica 18. — Naročnina za mesec 6 Din, čelriletno_^Din^ Leto UL Štev. 23, Glavni urednik: VLADISLAV FABJANČIČ. Staro in novo leto. L. 1923 je v vsej strahoti dokazalo, da tudi za proletarijat velja stari izrek: sloga jači, nesloga tlači. Mlad je moderni delavski razred; sicer so mu mezdna sužnost in težki gospodarski in politični boji prinesli bogate izkušnje, vendar vsa ta znanja se ni9o izkristalizirana, ni še povsod zavladala trezna, hladna presoja, ki mora z brezobzirnim realizmom iskati pot k napredku in h končni vladi delovnega ljudstva. Še vse preveč je otročje romantike, še vse prepogosto jemljemo gole, lepe želje za dejstvo, za realnost. Silno mnogo konfuznosti, zmede vlada v mednarodnih delavskih vrstah. Še preveč so v veljavi razne uaodepolne zmote, ki naravnost ubijajo pohod proletarskega razreda. Ena takih usodepolnih zmot jo predvsem sektanski, frakcijski fanatizem, ki goni razlike v naziranju med posameznimi delavskimi skupinami do absurduma, do blaznosti, ki podžiga nakupičene strasti do neverjetni!’ izbruhov, ko v medsebojnem boju pro-letariiat podira svoje lastne stavbe in ■ uničuje trudapolno delo desetletij. Ta usodepolna zmota se je izrodila celo tako daleč, da pozablja, da je naravni nasprotnik proletarijata kapitalizem, ter svečano izjavlja, da je največji nasprotnik proletarijata socijalna demokracija ali kaka druga delavska frakcija. Povdarja se, da je treba to ali ono proletarsko organizacijo popolnoma diskreditirati in uničiti, potem pa pride revolucija sama po sebi. Kolika naivnost, kakšna otročarija! Ljudje božji, ali 3te s slepoto udarjeni, da ne vidite, da zraven socijalnih demokratov in komunistov obstoja organizirana, bogata, izkušena, do zob oborožena buržuazija, ki se vsled vašega medsebojnega boja utrjuje in se vam smeje v brk, vam in vašim teoretskim prekljarijam. Dokler se boste klali med seboj, se kapitalistom ni bati za profite. Ali se še niste dosti naučili v prejšnjih letih? Ali vas migljaji s kolom po glavi 1. 1923 niso izučili? Polorn na Madžarskem, polom na Bavarskem, polom na Poljskem, polom na Finskem, polom v Jugoslaviji, polom v Italiji, polom v Španiji, polom v Bolgariji, poraz v Nemčiji, ali vam vse to ni prav nič prerekalo vaših teoretskih doktrinarskih glav? Ali naj res vseakupaj. vrag vzame in ali naj res prdTetarijat sam s svojo 1 nesrečno taktiko spravlja na konja ; buržuazijo in kapitalizem, o katerih j se je že tolikokrat z vso gotovostjo j trdilo, da sta na smrtni postelji, tako-rekoč previdena s svetimi zakramenti za umirajoče?! Kar se slovenskega proletarijata tiče, on vam ne bo več 9lodtl po tej samomorilni poti. Spoznanje, da tako ne gre več naprej, je med slovenskim delavstvom splošno. Brezmiselnega frakcijskega boja mora biti konec. Proletarijat ga ne mara več; če ga pa gotovi voditelji hočejo nadaljevati, jih bo volja proletarijata pregazila Ln zagnala na smetišče zgodovine. Vse so nam zapravili, razbili in zahirali nevedni preroki teorijo. Ena 9plosna razvalina povsod. Treba bo začeti znova na vseh poljih. V prvi vrsti pa je ustvariti močne enotne strokovne organizacije, ki so podlaga vsemu delavskemu gibanju. . Delavske Novice« so razvile zastavo enotnih, mogočnih delavskih sindikatov. Za ta cilj se bodo borile do kraja. Prvi uspehi se že kažejo. Ze prvi meseci prihodnjega leta prinesejo razčiščenje v rudarski stroki. Tako ali pa tako pride do velikega, splošnega rudarskega sindikata, ki bo rudarjem izbo- jeval boljši obstoj. Zedinjevalna akcija pri drugih delavskih strokih pa sledi rudarski. Mogočna strokovna Federacija Dela v Sloveniji in v celi državi bo konečni plod teh prizadevanj. Ona bo nositeljica moči in napredka delavskega razreda. Zatorej na delo v novem letu: Za enotno rudarsko organizacijo! Za združenje strakovn. organizacij! Za Federacijo Dela! Naj živi sindikalni boj! Mml naj sami govorijo. (Dopis iz Trbovelj.) Z ozirom na zadnje pismo, ki ga je objavilo uredništvo »Delavskih j Novic«, da naj se oglasijo posamez- j ne organizacije, če so za združitev rudarskega proletarijata v enotno rudarsko strokovno organizacijo, se je do sedaj oglasila še samo Strokovna Komisija (Urotnik), druge pa molče. Ker ni naša »Zveza rudarskih delavcev« doslej še ničesar odgovo-- iiet, je s iem pokazala, da ona noče ic smeri, s katero bi se rudarjem pomagalo do zboljšanja položaja, ampak da hoče še nadalje vztrajati pri razbitosti delavskih vrst.. Ker se vodstvo »Zveze rudarskih delavcev« ni oglasilo, smo bili primorani sami člani'brez vodstva, da se odločimo. Zato se nas je o praznikih sestala gotova skupina delavcev ter smo se posvetovali glede onega pisma v »Delavskih Novicah«. Zaključek tega sestanka je sledeč: Ker vodstvo »Zveze rudarskih delavcev« in tako tudi Turjaški trg nočeta združitve rudarjev v enotno organizacijo, bomo mi sami delavci po novem letu sklicali konferenco v Trbovljah na katero pridejo sodrugi iz Zagorja, Hrastnika in Luškega. Na omenjeno konferenco bomo povabili zastopnike »Delavskih Novic«, da nam ob- razlože ves načrt enotne organizacije. Ravnotako bomo povabili tudi funkcijonarje »Zveze«, da bodo imeli priliko slišati sodbo nas delavcev samih. Na ono Konferenco bomo prinesli resolucije, katere bo moralo upoštevati vodstvo »Zveze«. Zastopnikom »Delavskih Novic« (uredništvu) pa nalagamo dolžnost, da se bo tej konferenci gotovo odzvalo. Dan in čas, kje se bo ta konferenca vršila, objavimo pravočasno. Pripravljalni odbor. Najvišje sodišče priznava rudarjem pravico do stavke. (Razsodba stola sedmorice v rudarskem procesu.) Celjsko okrožno sodišče je obsodilo vse rudarje, ki so bili obtoženi, da so s prigovarjanjem, navduše-vanjem, razširjevanjem letakov za-državali svoje delavoljne tovariše ob času stavke od dela po členu 11 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Ivan Škrlj in tovariši so proti razsodbi celjskega sodišča, s katero jih je spoznalo krivim pre-greška po členu 11 citiranega zakona. da so zadržavali svoje tovariše od dela z razširjanjem letakov, vložili po pravnem zastopniku »Zveze rudarskih delavcev« ničnostno pritožbo na kr. stol sedmorice v Zagrebu. Ta je ničnosti pritožbi ugodil ter vse delavce oprostil vsake krivde z razlogi, da imajo rudarji pravico do stavke in da je s io pravico nezdružljivo, da bi stavke ne smeli organizirati in voditi z legalnimi sredstvi, kakor so prigovarjanja, navduševanja in razširjanje letakov ter da tudi v členu 11 se nahajajoči glagol »sprečevati« pomeni »one-mogočevati« in ne kakor se je to besedo napačno prestavilo v »Urad- Emil Zola: LISTEK. GermlnaL Prevel * * \ (Nadaljevanje.) Obnuii so pogovor drugam. Cecilija se je vrnila k svojima sestričnama, ki so ji njuna nagnenja imponi-nala, če prav se je jezila nad tem. Gregoirka je obljubila, da popelje svojo hčer enkrat k ljubima hčerkama, samo da začne solnce sijati. Gregoire pa ni bit pri stvari. Naenkrat je zavpil na glas: »Če bi bil jaz na tvojem mestu, ne bi nikdar Irdo-vratno vzirajul pri ideji, ki jo imaš, jaz bi sklenil z Montsoujem pogodbo. Zelo dostopni so za to in ti bi zopet prišel do svojega denarja.« S tem je namignil na stari spor, ki je obstojal med monisouškimi in vandomskimi koncesijami. Če prav so imele druge le malo pomena, se je jezila mogočna soseda, da je morala trpeti to kvadratno miljo, ki ni bila njena, sredi svojih sedeminšestdesetih občin; in ko je zastonj poskušata, da br se jih polastila, je zasnovala načrt, da jo kupi za prazen nič, ko bodo na prodaj. Vojna je trajala brez premirja in obe podjetji sta ustavili svoje rove y razdalji dvesto metrov. Bit je to dvoboj na življenje in smrt, čeprav so ravnatelji in inženirji vljudno občevali med sabo. Deneulinove oči so vzplamtele: »Nikdar!« je zakričal. »Dokler bom živel jaz, ne bo pripadal Vandame Montsouju. Zadnjič sem bil pri Hennebreauju in dobro videt, kako je stopical okrog mene. 2e zadnjo jesen, ko so prišli v upravni svet tisti bahači, so me lizali spredaj in zadaj. Da, da, poenain to gospodo! To so banditi, ki bi potegnili človeku srajco s telesa.« Prenehal je zmerjati. Sicer p Medtem, ko je šlo mati doli, je pazila Olgica na Estelo, Henrik in Leonora sla se pa umtvaia. Ta dva malčka sta se imela rada samo v spanju; komaj sta vstala, se je vrgla deklica na fanta, ki se je dal klofutati brez odpora. Oba sta imela isto predebelo, j stisnjeno glavo s slamnatorumenimi lasmi. Zastorov niso dvignili, da ne motijo atu Trdoživu spanja. Smrčal je mirno naprej sredi glušečega kričanja otrok. Spodaj je scmnrila mati vodeno juho brez masla. Omara je bila prazna, ničesar ni bilo, niti skorje kruha, niti kosti: vse je pošlo. Kaj bo z njimi, če vztraja Maigart na tem, da jim ne da na vero in jim ne posodi picolainska gospoda sto sujev? Ko se vrnejo možje in dekle, morajo jesli, ker na žalost še niso iznašli sredstva, kako se živi brez jedi. »Kaj se ne boste že skobacali doli?« je jezno zavpila Moheujka. »Ze zdavnaj bi bila mora iti!« Ko so priSli otroci doli, je razdelila juho na tri male krožnike. Sama je rekla, da ni lačna. Čeprav je Katarina že prejšnji dan vlila vodo na used kave, je storila sama isto vendar še enkrat in skuhala dva lonca tako slabotne kave, da se je videlo na dno lonca. »To me bo ravno lako dobro podprlo,« je rekla. *Ti,« se je obrnila k Olgici, »pusti deda spati, pazi, da Estela ne pade s postelje, in ko se zbudi in začne vpiti, ji daj ta košček sladkorja. Vem, da si pametna in da ne boš sama pojedla.« »In šola, mama?« »Šola, no je, — odložiti jo moraš na prihodnjič, ker te danes rabim.« »Ali naj naredim juho, če se vrneš prepozno?« »juho, juho... Ne, počakaj, da se vrnem.« Odbilo je osem. Maheujka se je podala z malima na pot. Najprej je šla k Maigartu, ki je stanoval čisto poleg ravnatelja Hennebeauja. Priprost zid je ločil palačo od njegove hišice. Imel je vsega, sadja, kruha, piva itd. Njegova trgovina sc je vedno botj širila in udušila na koncu vsako konkurenco v Mont-souju. Sicer pa je ostal v krempljih družbe, ki mu je postavila hišo in trgovino. »Spet sem tu, gospod Maigart,« je rekla s ponižnim glasom. Pogledal jo je in ni nič rekel. Bil je debel, hladen in neuljuden-. »Saj me ne bosie odpodili kot včeraj. Do sobote moramo imeti kaj jesli. Seveda smo vam dolžni že dve leti šestdeset frankov.« V kratkih besedah mu je s težavo dopovedala, kaj hoče. Seveda je bil star dolg, ki se je vlekel že od zadnjega štrajka. Seveda so mu že dvajslekrat obljubili, da bodo dolg poravnali, pa pač niso mogli, tudi ni bilo mogoče, da bi mu bili dali vsakega petnajstega po štirideset. Poleg lega je imela predvčerajšnjim nesrečo, da je morala dah čevljarju dvajset frankov, ker je grozil z rubežem. Zato pa je danes brez vsakega krajcarja, drugače bi bila izhajala do j sobote. Maigart je imel roke sklenjene na trebuhu m ; zmajal z glavo pri vsaki prošnji. »Samo dva hleba kruha, gospod Maigart, saj sem ! pametna in ne prosim celo za kavo. Samo dva hlebti | kruha.« »Ne,« je zavpil slednjič na vse grlo. Prišla ie njegova žena, suhotno ženšče, ki se je. spenjalo noč in dan nad knjigo v pisarni in ni odvrnila oči od nje. Izmuznila se je zopet vsa prestrašen«, ko je obmla k nji svoj proseči pogled ta nesrečnica. Govorili so, do deli zakonsko postelj z ženami rudar-jev. Znano je bilo, da je bilo treba rudarju, ki je hotel J razširiti svoj kredit samo poslati svojo hčer ali ženo, j če je bila lepa ali grda, samo da je bilu pri volji. Maheujko, ki je še vedno z očmi prosila Mai-garta, je postalo sram, ko jo je hotel slačiti s svojimi i majhnimi bledimi očmi. To jo je jezilo, šla je in vleki« j za sabo Leonoro in Henrika. »Gospod Maigart, to vam ne bo prineslo sreče, ! zapomnite si tol« Ostata ji je samo še picolainska fjospoda. Če | še oni ne dajo sto sujev, potem se lahko mimo vleže j in umrje. Spolomo je premislila, kaj lahko kupi *e ; sto sujev: najprej kruha, nato kave, potem nekai masla, krompirja, košček svinjine, ker ie oče talra rabil mesa. Montsouški župnik, gospod Poire, je šd mira«-Previdno je privzdignil sutano, ker se te bal, da »c Naj delajo voditelji raznih proletarskih strank še take vratolomne skoke, mi vemo, da bodo pri tem sami ostali politični mrliči. Kot se bo Lemež-Hlebčev puč z NDSJ spremenil v prazen nič, tako bo tudi narodno-socija-listični saltomorlale zlomil vrat le njenim vihravim žonglerjem, delavski pokret pa se bo med tem časom ozdravljal in konsolidiral. (g. Mihevc: Murček. Lovro in Lenčka se poznata že •sedem let. Kot pečat tega ljubezenskega znanja je bil brhek sinček Jakec, ki je v oskrbi pri Lertčkini materi na Drenovem vrhu. Vsako nedeljo in praznik obiščeta oba svojega Jakca in tekmujeta med seboj, kdo bi ga s svojim obiskom bolj razveselil. Lenčka prinaša bonbone in slaščice, Lovro pa kupuje vedno nove igrače, ki so Jakcu skoro bolj všeč, kakor slaščice. Nekega večera pride Lovro v rudarsko kantino večerjat. Za veliko mizo sedi kmetiški deček, ki je imel s seboj dva mlada psička. Oba sta bila kot igrački. Lovru šine takoj na misel, češ, tak-ie kužek, to bi bilo nekaj za Jakca, zato vpraša dečka: »Prodaš meni enega murčka?« »Prodam! Koliko daste zanj?« »Trideset kron!« »Ne, petdeset dajte, pa je Vašt« Lovro se nekoliko popraska za ušesom, seže v žep po listnico ter pomoli dečku enega kovača rekoč: »Da ne bo ne po tvojem, ne po mojem, na, tu imaš štirideset kron!« Deček vzame denar in izroči mur-eka Lovru. Drugi dan je bila nedelja. Lovro ni čakal na Lenčke kakor običajno, da gresta skupaj k Jakcu, marveč io je ubral kar po bližnici na Drenov vrti k svojemu Jakcu. Ko je Lovro izročil murčka Jakcu, ga je bil ta tako vesel, da ga ta dan siara mama niti k obedu ni mogla spraviti. ■Končno je prišla tudi Lenčka. Jakec »e ves zardel kričal proti^njej: »Mama, mama, Murčka, Murčka!«, a za njene bonbončke se niti ni zmenil. Murček je že prvo noč spal pri Jakcu in od tedaj se nista več ločila. •Jakec in Murček sta se kmalu na To, ko sta se Lovro in Lenčka poročila, preselila v novo stanovanje v rudniškem revirju. Tudi tam sta osta-ia Murček in Jakec najboljša prijatelja. Jakec ga je učil manir in čednosti. Murček je prosil za jed, za odpiranje vrat, zapiral je pa vrata kar sam. Murček je tudi vedno naznanjal, kadar je Lovro prihaja'! ob večerih domov z dela. * Murček je že več tednov poveša! glavo. Kadar je pa prišel do Jakca, je naslanjal svojo glavico ob jakca ter mu milo zrl v oči. Tudi Jakec je postajal zaradi tega otožen, posebno, ker je večkrat opažal, kako si mama skrivaj otira solze z lic. Oče je bil doma; na delo v rudnik ni hodil in tih je postal. Nič več se ni igral po večerih z Jakcem in Murčkom, kakor je bil navajen prej vsak večer. Jakec je tudi opazil, da se oče in mati prerekata, kar prej nikdar ni bilo v rodbini. Mati je večkrat očitala očetu, da posluša mlade Študente, ki pregovarjajo rudarje v stavko, češ, to so mladi ljudje, ki še niso imeli nikdar žuijavih rok, ki ne vedo, kaj je rodbinska nesreča. Oče materi ni mnogo ugovarjal. Stavka je trajala že štirinajst tednov in zadnji teden pred božičem je postala tudi Lenčka bolj tiha. Sveti večer sta se Lovro in Lenčka potihoma pogovarjala. Jakec je večkrat čul med šepetanjem svoje ime in Murčkovo. Končno pa je ujel očetove besede: »Vzemi ga s seboj k polnočnici, ta čas pa opravim vse!« Lenčka in Jakec odideta k polnočnici. Jakec je hotel vzeti po vsej sili s seboj tudi Murčka, toda Lovro in Lenčka mu dopovedujeta, da se psov ne sme jemati v cerkev. Tedaj je Jakec ves solzan odnehal. Ob odhodu Lenčke in Jakca je Murček milo zacvilil. Lovro ga žalostno ogleduje ter koraka po sobi, končno pa vzame nož in Murčka zakolje, sleče mu kožo, opere meso ter pospravi v sobi vse sledi. Že ob eni se vrneta Lenčka in Jakec. Jakec; čeprav je bi! močno zaspan, takoj vpraša, kje je Murček. »Ne vem, za vama je zbežal, le pojdi spat, jutri že pride domov.« Na božič je Lenčka cvrla Murčka in opoldan je bil za kosilo, ki je tudi Jakcu jako dišalo, ker že dva meseca ni videl mesa. Vsak dan trikrat so jedli krompir, tisti dan pred božičem je pa tudi tega zmanjkalo, le za Jakca jih je bilo še sedem. Teden dni pozneje spleza Jakec po lestvi v podstrešje. Tam je visela na palici Murčkova koža. Sname jo, pogrne po tleh, leže nanjo ter milo, milo joče, dokler od utrujenosti ne zaspi. i Komarjevi zapiski. Novo leto. j Ko prihaja novo in se poslavlja staro leto, ima vsak pošten kristjan dve dolžnosti: da pozdravi novo in vzame slovo od starega. Ker pa zahteva boljša vzgoja, da spoštujemo starost in ji damo prednost pred mladino, zato se bomo pečali danes s starim letom. Pri tem pečanju postane človek ginjen in stori se mu mako in sicer iz več razlogov: prvič, ker je zopet leto ctareiši kar ni hnje niti do^ro niti priporočljivo, drugič, ker vidi, kako hitro mine vse (»kje so moje rožice«),. tretič, četrtič intakodalje, ker se spomni: »Molče trobenta! bo« in zlasti tistega: »Al’ dneva ne pove nobena pratka«, tako da človek ne more sestaviti glede svojega življenja tako prepotrebnega proračuna, kar ima za posledico, da postane vse skupaj majavo in nestalno kot jugoslovanski dinar. Pa ne bodimo samoljubni in ne pišimo o samem sebi, ozrimo se v duhu nazaj in premišljujmo, kaj je prineslo poslavljajoče se leto važnega za narod in človeštvo. Kajti posameznik zgine kakor rosa na veji m sneg v solncu, narodi pa so večni, kar nam pričajo Asirci, Babilonci, Huni, Longobardi in drugi taki narodi. Če gledamo s tega stališča na preteklo leto, si ne moremo prikrivati, da ima človeštvo zaznamovati važne uspehe: Bombardiran^ Krfa, potres na Japonskem, trčenja vlakov, povodnji, špansko gripo, ljubljanski bar in še marsikaj drugega. Res, da danes ne vidimo še jasnega vzroka in povoda za vse to, a čim bolj se bodo kopičili taki pojavi, čim bolj se bodo znanstveniki zanimali zanje, čim več bo statističnega maierijala, tem bliže bomo resrfici. In v tej smeri se giblje vsa stvar. Pomislimo samo dve desetletji nazaj: kaj je bil n. pr. ljubljanski potresek s svojimi razpokanimi bajtami v primeri s potresom na Japonskem, kjer je celo mesto Jokohama v enem trenutku izginilo pod zemljo. In toliko se danes piše in fotografira o tem potresu, ljubljanskega lahko iščete z lučjo pri belem dnevu po vsem svetu: nič in <-ri.-r. , v o;T.c,pri-) p" r »r* )./ j pa je tudi že umrl, vidite z napudranimi lici stati nekje sredi množice in ulice in pod sliko napis: Njegovo Veličanstvo je s solzami v očeh gledalo razpokane hiše in govorilo pomembne in zgodovinske besede: »Zdražno, zdražno!« (wiil voh! heis-sen: furchibar, furetbar!) Pa pustimo napuh, ker napuh gre pred padcem, pustimo tujino, vso hladno in mrzlo, vrnimo se k našim domačim razmeram, ki so naše gore list in veja našega drevesa. (»Popotnik pridem čez goro.«) Tudi tukaj se je zgodilo mnogo poučnega in koristnega, kar kaže, da stopa naš narod v eni vrsti z drugimi kulturnimi narodi. Ker smo zrel narod, ki odloča sam o svoji usodi, se moramo ozreti naprej na politiko, vse drugo pride pozneje, V politiki pa so najvažnejše volitve in te so se zgodile spomladi. Ne bom govori! na dolgo in široko o tem, vsem so še v spominu brezalkoholni dnevi. In tukaj, mislim, leži jedro celega problema. Ker žalibog nismo v Kaani Galileji, da bi delali vino iz vode (to znajo dandanes samo gostilničarji), smo pili tiste dni vodo (jaz nel) In ker smo volili brezalkoholno, je danes naša politika in vse javno življenje malce’ anlialkoholno — svetovojno ali po domače rečeno vodeno! To je imelo za posledico te strašne povodnji po Sloveniji. Nekateri so pravili celo, da je pri tej povodnji utonila avtonomija, ko je prala ob potoku plenice za otroka in korenje za prašiče. (Vendar po naših informacijah to ne bo držalo, ker ie umrla avtonomija že pred dvema mesecema na pljučnici, ki jo je dobila na Stadionu, ko je hodila h kuluku) Za volitvami najvažnejša pridobitev v naši politiki je kuluk, ki ga ljudje še danes nočejo razumeti in nekateri se drznejo celo trditi, da je kuluk v nasprotju s slovensko avtonomijo. Da se naredi enkrat za vselej konec takim nesmiselnim govoricam, pribijemo, kar smo že zgoraj omenili, da je bil kuluk avtonomiji zelo ljub, hodila je vedno z njim okrog in nekateri so vedeli celo povedati, da sta bila zaročena. Pa bodi temu tako ali tako, eno stoji: da je šel kuluk za pogrebom avtonomije, imel pri tem celo solzne oči in pokašljeval. Drugič pa je zgrajen kuluk na načelu: moli in delaj! In to se je uveljavilo jasno takoj pri njegovem prvem nastopu na Stadionu. Zato pa naj slovenske občine nehajo s svojimi pritožbami nad kulukom, češ, da celo dekleta zalezuje, ampak naj gredo same vase in premislijo ^se gori povedano. Prepričani smo, da bodo potem poslale zahvalo jugoslovanske mu klubu in se bo prihodnjo nedeljo razlegala tista »Hvala, hvala ti, gospod...!« Poleg avtonomije moramo zazna-mevati še mnoge važne dogodbe v preteklem letu. Med najvažnejše spadajo: Katoliški shod, prehod »Slovenskega Naroda« iz ene v drugo roko, nogometne tekme, sokolske veselice, tombolo kolesa sestala in še marsikaj. Ko gleda človek vse to in pričakuje polnoči, ko se ugasnejo luči, da lahko bolj neopaženo pride novo leto, si misli (človek namreč, ne novo leto!): Ali boš še enkrat lahko doživel toliko radosti in veselja, ali boš še enkrat slišal kukavico in občutil komarje, ali boš še kdaj doživel cvetja, prahu in blata? Pri - šla bopo - mlaad .. 2. januarja bo takozvan dinarski dan, ko se bo zbiralo za uboge slovenske rudarje na Westfalskem. Namen je plemenit in prepričan sem, da bo dal vsak po svojih močeh. Ampak naslov »dinarski dan«, moram reči, da mi ne ugaja čisto prav. Kajti dinarski dan pomeni, naj da vsak vsaj dinar. Dobro: vsak ga bo dal. Ali pa ni mogoče med nami umaže. Bil je mehak, mil mož. Delal se je, kakor da se ne peča z ničemer, da se ni jezil niti čez delavce niti čez delodajalce. »Dober dan, gospod župnik.« Ni se ustavil, posmehnil se je otrokoma in jih Pustil stati sredi ceste. Ni bila pobožna, naenkrat pa »i te vtepla v glavo, da ji bo ta duhovnik kaj dal. !n znova se je začela hoja po črnem, slizastem blatu. Se so imeli dva kilometra; mladima ni bila to nobena zabava in sta se s težavo vlekla naprej. »Nesi me, mama.« Nosila je oba, enega za drugim. Blatne luže so stek po cesti. Spodrecala se je, ker se je bala, da pride preveč umazana. Trikrat je skoro padla, tako spolzka je bila ta prokleta cesta. In ko so prišli k hiši, sta se zakadila vanje dva velika psa in tako tajala, da sta otroka tulila od strahu. Kmalu bi bil prijel kočijaž za bič. »Pustite zunaj svoje coklje in vstopite,« je rekla Honorina. V jedilnici so obstali mati in otroka nepremični, omamila jih je nenadna toplota in spravil v zadrego Pogled tega starca in te starke, ki sta se iztezala v »vojih stolih. »Hčerka,« je rekla starka, »izpolni svojo majhno dolžnost.« Oregoiresova sta naložila Ceciliji, do razdeli mato miloščino. To je po njihovem mnenju zahteval bojem dobre vzgoje. Človek mora biti dobrodelen, sta 'okla sama, njih hiša je hiša dobrega boga. Sicer pa sta si laskala, da delita miloščino po pameti, in ker sta bila vedno v skrbeh, da ne bi bila goljufana in tako dajala potuho pregrehi, zato nisla dala nikdar, prav nikdar denarja. Zato so obstojali njih milodari vedno v naturalijah, zlasti v gorkih oblekah, ki so jih delili pozimi ubogim otrokom. »Ubogi črvički,« je zavpila Cecilija, »kako so bledi od mraza. Honorina, prinesi zveženj iz omare!« Ko je šla hišna gori, se je spozabila kuharica in postavila ostanek kolača na mizo, oprla roke ob boke in obstala v sobi. »Ravno dve volneni obleki imam še in ogrtači,« je nadaljevala Cecilija. »Ubožci, boste videli, kako bo to grelo.« Maheujka je spet prišla do sape in je jecljala: »Hvala lepa, ljuba gospodična. Vi ste zelo dobri.« Solze so ji zalile oči, mislila je, da je sto sujev gotovih, samo to je še premišljevala, kako naj prosi zanje, če ji jih ne ponudijo. Hišna se je vrnila in nastal je trenulek mučnega molka. Skrita v krilu svoje matere sta malčka zijala na kolač. »Imate samo ta dva?« je vprašala Gregoirka, da prekine molk. »Oh, ljuba gospa, sedem jih imam.« Gregoire, ki je zopet vzel v roke časnik, je skočil kvišku ves užaljen: »Sedem otrok! Zakaj to, za božjo voljo?« »To je zelo neprevidno,« je rekla starka. Maheujka je naredila nedoločno gesto opravičbe. Kaj bi? Pri tem se nič ne misli. To pač pride samo. In pozneje, ko vzraste, pomaga vzdrževati hišo. »Torej že dolgo delate v rudniku?« je vprašala dalje Gregoirka. »O jej! Jaz sem hodila do dvajsetega leta. Zdravnik je rekel, da se ne povrnem z zdravo kožo, ko sem porodila v drugo. Poleg tega sem se tokrat ravno omožila in sem imela dovolj dela z gospodinjstvom. Rodbina mojega moža pa je v rovu od pamtiveke. To gre od deda do deda, končno se prav nič ne ve, kdo je prvi zamahnil kramp v Reguillartu.« Gregoire je zamišljeno ogledoval to žensko in te uboge otroke z voščenim mesom, brezbarvnimi lasmi, ki jih je izpila slabokrvnost, glad in revščina. Znova je nastal molk; samo prasketanje oglja je bilo slišali. > »Kaj pa dela?« je zavpila nepotrpežljivo Cecilija. »Melanija, stopi gori in ji povej, da je zveženj spodaj na levo v omari.« Zdaj je dokončal Gregoire na glas svoje premišljevanje, ki mu ga je navdahnil pogled na te nema-niče: »Človek ima nesrečo na tem svetu, to je res. Ampak, moja draga gospa, delavci niso prav nič pametni, to je treba povedati. Namesto da bi štedili kot kmetje, delavci pijejo, delajo dolgove in jim na koncu nič ne ostane, da bi redili družino.« (Dalje prihodnjič.) Štev. 23. r',mm >" tudi takih, ki bi desettisoč dinarjev dali ravno tako lahko in tako radi, kot drugi 1 dinar? Ali ne bi bilo zato mogoče bolje, ko bi sli s polo od hiše do hiše, da bi se vsak podpisal, koliko bi dal. Ker smo do dna duše namreč prepričani, da bo vsak dal po svojih močeh in da se ne bi mogoče vsled tega mislilo, da so dali tudi maši milijonarji, ki gredo radi za procesijami, samo po 1 dinar, ker torej ne maramo, da bi človekoljubnost in slovenska zavest naših milijonarjev ostala prikrita poznim slovenskim rodovom, zato predlagamo, da se vsi prispevki objavijo tudi po listih z imenom. Čast, komur čast! tiej, Slovani, naša ... V ODGOVOR NA KOMARJEVA VPRAŠANJA V ŠTEV. 2t »DELAVSKIH NOVIC«. Ker se smatram kot internaciona-lec in ne priznavam nobenih trgovskih mej, sem član vesoljne človeške družbe, vam odkrito odgovorim na prvo točko: L Slovenski list »Prosveta«, v Ameriki tiskan. Se najmanj zavzema za katerokoli državo na svetu. A v Ljubljani imamo pa dva, katera stojita za »Prosveto« in se zavzemata samo za družbo enakosti: to sta »Delavske Novice« in »Glas Svobode«. Zato smelo lahko trdim, da ta dva lista najmanjkrat pišeta, da samo njih stranka more rešiti državo. Za rešitev države pa zaslužijo »jutranje Novosti« prednost, ker v njih še tako zamotani članki govore za rešitev države. Kontra sta mu »jutro« in »Slovenec«. Za njima pa tudi ne zaostajajo njih bratci in sestrice, ki obiskujejo kmetske koče (tedniki). Tu prednjači pa lažnivi »Domoljub« ter raztresa svoje članke v rešitev države in presega celo »Domovino« in »Kmetijski list«, katera na vso moč tulita za rešitev države, dočim njih sorodnik »Naprej« ne trdi te g!u-posti v vsaki številki. il. Trditev teh listov pa doseže svoj višek ob času blejske sezone, ker ravno takrat so ljudje najbolj zmešani od alkohola in nimajo časa dobrih listov čitati. Najnižjo stopnjo pa doseže ta trditev ob času volitev, ker takrat vsaki izmed teh listov zabavlja čez vladajočo kliko in državo kot tako. ill. 5ančne špekulacije stopijo v najvišji štadij, ko doseže trditev lista za državo svoj višek; takrat žanjejo liferanti, vojni dobičkarji /. Rade Pašičem na čelu. O tem pa vsi listi ne pišejo enako, ampak menjavajo vloge, kakor je pač v njih interesu. A pri poštenih listih stoji cenzura s svojo belo roko in pa policist. IV. Buržujski listi se silno kregaio med seboj, toda samo radi denarnih špekulacij, kakšen interes )im pač prinese ta ali ona stvar. Nikoli ne bodo razkrinkali oni tistih zakrknjenih grešnikov, ki sede skupaj, ker gre se za glavni delež. Enkrat ga dobe črni, enkrat žolh, drugič beli in obratno; odtod tudi prepir njih listov, kakof jim pač nanese njih Špekulativni interes. V eni in isti sapi pa začnejo pihati, ako je iugo-slovanska buržuazija ogrožena po kaki tun buržua/.iji in ako vidi porast moči domačih resnicoliubov. Takrat zaženejo vsi dnevniki in tedniki z vsemi svojimi podrepniki klic: država je v nevarnosti! V. »Jutro« prinaša svoje razglase zato med članki zunanje politike, ker ima večji interes na tem’m meni, da ja ne bo nihče prezrl razglasov. »Slovenec« j' pa raje skrije razglase, ker ima manj interesa na iem, dočim je »Narod« bolj zainteresiran, zato jih pa dene med politične shode, ker meni, da jih ne bo nihče prezrl. Bolj zagrizena inteligenca pa ima čas, da preštudira, kako in kje. se je kak shod obnesel. Slovenski listi so zato dolgočasni, ker drug na drugega gledajo, kako bi ga bolj upropa-stiii, da bi čim več milijonov spravili njih pristaši. Kar se pa tiče zavijanja kvargelnov, bi priporočal »Slovenca« zato, ker on najbolj bedasto piše o svetu, katerega ni nihče videl, dočim »Jutro« in »Narod« vsaj tisto pustita pri miru in vsaj en korak nista tako bedasta, kakor zgledata. Ob volitvah časopisi na ves glas vpijejo, da so za vse ljudi, in samo zato, da vsaka stranka čim več svojih ljudi spravi k državnim jaslim. S tem stoji tudi toliko bolje njih bančni kurz. Ivan Jerman, Črnomelj. Dopisi. Boj za korila, — Zagorje. — Kakor po drugih industrijskih krajih, tako tudi v Zagorju zapuščajo zadnje podgane potapljajočo se Hle-bec-Lemež-Klopčičevo »nczavisno« ladjo. Vse to že uvidevajo razni idealni koritarji. Da pa bi rešili vsaj svojo eksistenco, so si izmislili novo »fiksno idejo«, namreč da bi angažirali v Zagorju »advokata-dohfar-ja«, seveda v korist delavstvu. Mi zelo dvomimo, če bi bilo to res v interesu delavstva. Avantgarda ~ gostilniška družba — si je izmislila to-le: vsak delavec naj plača mesečno po 2 Din, reci: dva dinarja, za vzdrževanje takega »dohtarja«, iri če pomislimo, da je pri nas okrog 1600 delavcev, bi ta »dohtar« slabo zaslužil nič manj kot 3200 Din ali 12.800 kron mesečno, kar bi pisali v dobro delavstva in v prid »dohtarjevega« žepa. Pa se reci kdo, da ni to lepa ideja, ki bi nesla »dohtarju« krvavo zaslužene novce delavstva. Mi rudarji, ki smo združeni v krogu »Delavskih Novic«, smo sklenili, da se ne bomo pridružili tej »fiksni ideji« pod nobenim pogojem, pa četudi bi to »dohtarsko« mesto zasedel sam Lemež. Kajti mi Lemežu ničesar ne verjamemo in smo gotovi, da bi nas ludi s tega »dohtarskega« mesta skušal vleči za nos. Rudarji, starejši zaupniki vemo dobro, da prej ni rešitve za delavstvo, da se ©trese raznih Lemežev, Hlebcev, Klopčičev, Žorgičev m drugih, ne pa, da bi si lih še vlekli na glavo in jih povrhu vseh mastnih plač še mt s svojimi žulji redih. - Ljudje pa, pri katerih se rodi taka »fiksna ideja«, niso še čitali, kaj šele študirali Marinovega »Komunističnega manifesta« in drugih njegovih znanstvenih del. Vsem tistim, katerim se rodijo take »fiksne ideje«, kličemo, kot je zaklical Karel Mark s : »Rešitev delavskega razreda mora biti delo delavstva samega.« Korobač. Trbovlje. Iz naše doline je precejšnje število rudarjev in voditeljev ' Zveze Rudarskih Delavcev« odpotovalo v Francijo. Organizacija pa je danes že na smrtni postelji, kajti danes so le redki tisti rudarji, delavci in delavke, ki se še hočejo organizirati, ker je bil zadnji štrajk za splošno delavstvo v Sloveniji, posebno pa v Trbovljah, naravnost katastrofalen. Organizacija dnevno propada. Kaj je to? Kje je odpomoč temu? Po mojem mnenju je treba delavcem dopovedati, da ne zapustijo svoje organizacije ako-ravno je ta danes v popolnem razsulu. Ako se najdejo pravi organizatorji, je še upanje, da se strokovni pokret dvigne na močne noge in do veljave. Ves čas, kar so se začele ustanovljati strokovne in politične organizacije, se je delavstvo organiziralo, ne da bi imelo samo svoje prepričanje, da je organizacija življenjska potreba posameznika in splošnosti. Bili so zaup-i nlki, ki so bili brez strokovnega zna-: n ja; nekateri so imeli dobro voijo, to- da malo sposobnosti. Zato ni čudo, da je Zveza plesala, kot je žvižgal Hlebec na ukaz — generalisjsima. Ker pa je on zasledoval'le svoje in strankarske cilje, je skraliiral strokovni po-kret. Vse to pišem zato, da boste to-koj v začetku zelo natančni pri izberi oseb, ki naj vzamejo strokovno gibanje v roke. Razpoloženje za akcijo je dobro pri masi, silno mnogo pa je odvisno od tega, da se lotijo stvari res sposobni, pa tudi neomadeževani ljudje. Hrastnik. Cenjeni sodrug urednik! Čudilo bo mogoče koga, da so volitve v II. rudarsko skupino izpadle tako slabo za Zvezo Rudarskih Delavcev. Najslabše je izpadlo pri nas v Hrastniku, kjer je ljudstvo najbolj razočarano nad otročje-naivno politiko Le-mež-Hlebčeve garde. Socijalisti so napredovali, vendar je ogromna večina rudarjev skrajno nezadovoljna z današnjim strankarstvom v delavskih vrstah in z velikim upom pričakuje srečen izid strokovno-zedinjevalnega gibanja, ki so ga započele Del. Novice«. Če se posreči postaviti enotno rudarsko organizacijo, bodo rudarji zopet dobili zaupanje v organizacijo, ki so ga doslej močno izgbili. Zatorej želimo »Delavskim Novicam? v Novem letu najiepši uspeh in vas pozivamo, da vztrajate na začeti poti. Rrastniški rudarji. ! Sm&BBBBBSBBBBBBBBBBBII' Ali ste že poravnali naročnino 1 &IBBaSlgHSa§5aiSES«BBa«33a&!5!I£RIt!SB Tedenske novice. Končni rezultat angleških volitev. Po zadnjih dospelih vesteh je angleški parlament končnoveljavno sestavljen sledeče: 257 konservativcev, 158 liberalcev, 192 članov delavske stranke in 8 neodvisnih. Bald-winova konservativna vlada je kljub zaščitne carine. Žrtve potresa v Kolumbiji. Kakor poročajo listi iz Newyorka, je bilo pri zadnjem potresu.v Kolumbiji 3000 človeških žrtev. Hud potres je bil tudi v Meksiki. Angleški ultimat Afganistanu. Angleški diplomatični zastopnik pri afganistanski vladi je izročil radi umora več angleških državljanov ulti-matum, ki vsebuje zahteve, katerih sprejem bi pomenil da se je Afganistan popolnoma pokoril angleškemu gospodslvu. illhmafum zahteva tudi popolno prekinjenje odnošajev s sovjetsko Rusijo. — V Moskvi je vsled tega nastalo upravičeno ogorčenje. čičerin je izjavil zastopnikom inozemskega časopisja, da so posledice ultimatuma nedogledne. Radič na Dunaju. Predsednik hrvaške republikanske kmečke stranke Stjepan Radič, ki se je mudil več mesecev v Londonu, da zadobi angleške politične kroge za svojo ideologijo, je zdaj zapustil Anglijo in se nahaja na Dunaju. Baje je odšel na Dunaj tudi vodja SLS dr. Korošec, da ga pridobi za aktivni nastop v belgrajskem parlamentu. Mnogo se govori o opozicijo-nalnem bloku, ki naj bi ga sestavljali demokrat je, radičevci, klerikalci in muslimani z namenom, da bi vrgli radikalno vlado. Vlada je baje sklenila pustili Radiča pri miru, če oetane v Zagrebu. Če pa se odloči oditi v Bel-grad in nastopiti skupaj z demokrati proti radikalom, tedaj bo zaprt in sojen po zakonu o zaščiti države. Dakle, neka se Radič pripazi! To se imenuje nepristranost zakona. Atentat na japonskega regenta. Kot poročajo iz Tokija, je neki mladenič streljal na japonskega prestolonosled-nika-regenta. Revolver je bil zelo star in je razbil šipo na avtomobilu. Fanta so zaprli in zdaj poročajo, da je komunist. Ž njim so aretirali še nekaj tovarišev. Srednjeevropejski blok poit egido Francije. Po poročilih iz Pariza in Prage namerava Francija ustvariti blok srsdnjeevropejskih držav za' ohranitev miru v Evropi*. Ta blok naj bi tvorile Francija, Belgija, Češka, Jugoslavija, Poljska in Rumunija. Ta zveza bi imela braniti zemljepisno karto, ki jo je ustvarila versajska mirovna pogodba in bi imela držati v šahu Nemčijo in Ogrsko. Jugoslavija je seveda zraven pri tej reči. Radič se je že vrnil in je skrit na Hrvaškem, tako poročajo najnovejše vesti. General Wrangel opasti akcijo proti Sovjetski Rusiji? Belgrajska .-»Tribuna piše, da namerava vodja bele garde general Wrangel v kratkem odpotovati v Ameriko in opustiti dosedanjo akcijo proti Sovjetski Rusiji, ker je razočaran nad Evropo, ki mu noče izdatno pomagati proti boljševikom, ampak se celo spušča ž njimi v trgovske in diplomatiene zveze. Baje se bo general Wrangel, ki je bil svoje čase rudarski inženjer, vrnil k svojemu prvotnemu poklicu. Ali ga ne bi kazalo nastaviti kot obersteigerja pri Trboveljski premogokopni družbi? Demisija železniškega ministra dr. Jankoviča sprejeta. Kralj je podpisal ukaz. s katerim uvažuje demisijo ministra Jankoviča. Za prometnega ministra je postavljen dr. Kojič, ki ohrani tudi portfelj trgovskega ministrstva. Koliko mark se dobi m 1 dolar? Za en dolar se dobi v Berlinu 4 milijone in pol milijonov nemških mark. Venizelos se je vrnil na Grško, da uredi na poziv revolucijonarne vlade notranje razmere in reši vprašanje republike ali monarhije. O njegovih namenih se ne ve nič gotovega. Po eni verziji bo nastopil za republiko, po drugi pa misli poklicati na grški prestol princa Pavla Karadjordjaviča. Vsekakor se mora smatrati sedanja dinastija, ki je pobegnila na K um-insko, za izgubljeno. Širite »Delavske Kovice*4! Radovednežem na Turjaškem trgu v odgovor. Glede občinskih volitev v Noveia snestu se nekaj zadirata v nas >Stro-kovna Borba« in »Glas Svobode«. Napovedala sta celo bojkot listi, ki združuje proletarske elemente. Seveda ta bojkot ni imel niti najmanjšega uspeha, ker je lista dobila 153 glasov. Če bi se omenjena Lemeževa lista tudi zavzemala za novomeške volitve, ne bi padel niti en glas več, ker pač 'Glas Svobode« in »Strokovna Borba« nimata v Novem mestu niti enega pristaša. Ta bojkot je bil udarec v zrak, ravno tako kot bojkot, ki so ga pikici napovedali ‘Delavskim Novicam«, pa se nam ni prav nič poznalo. Kar se tiče samih volitev v Novem mestu, omenjamo le to, da »stranka reda in dela ni delo »Delavskih Novic« in torej tudi ne nosimo zanjo niti. najmanjše odgovornosti, ampak je le trenutni sporazum čisto krajevnih či-niteljev. »MBBMMBjjpBMBBa 7ttiWD Današnji številki prilagamo položnice. h upim-ništva. Upravništvo »Delavskih Novic« prosi vse naročnike, da poravnajo vso naročnino še tekom tega tedna, ker z novim letom napravimo novo registracijo in bomo pri tej priliki brezpogojno črtali vsakega zamudnika. Srečno Novo letol Upravništvo »Delavskih Novic«. ':' Iz uredniško. Vse dopisnike prosimo, da pišejo s črnilom, samo na eni strani papirja in razločno. Nepodpisanih dopi • sov ne bomo objavljali. Uredništvo »Delavskih Novic«- BBBBBBBBBBBBBBBBBBffiBSi Lastnik in izdajnlclj: Konzorcij, Odgovorni urednik: Lojze Dolenc. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. porazu pri volitvah sklenila v prestolnem govoru 7’f?.govQrj?,ti politiko