0 kmetskem* nadaljevalnem šolstvu. Članek g. Werniga o 'kimets'kem nadalje^ valmem šolstvu, ki j© bil objavljen v zadnji štcvilki tega lista, je v marsikaterem poglc du značilcn za mišljenje kmetijskih strokovs njakov o tem šolstvu. Zato menda je bil po* natisnjen iz »Slovenca«. Slovensko učitelj= stvo si je na številnih ariketah, tečajirj, in se> stan'kih ustvarilo svoje ipoglede- ina to šols stvo in svoj program, ki je teorets.ko in prak= tiono dovolj fundiran, da prenaša kritiko od katerelkoli strani. Ni seve tu m.esto, da bi ponovno1 razvijali ta svoj program, le nekaj prlpoimb zahteva članek — dasti, ker je pu sec edcn izmed onih dosti red'kih kimetijskih strokovnjakov, ki kažejo razumevanje za to šolstvo in za naša strcmljonja ter upoštevajo naše delo. Kritike koroš'kega kmetijskega nadalje; valnega šolstva se hočem le mimogrede do« takniti. Poznam ne'koliiko to šolstvo iin njes ga ustro.j. VendaT bi si zelo ffiemislil, pre« dcn bi o njem in njega uspehih iz,rekel kako splošno sodbo ali obsodbo. Kjer j,e učU telj ma mcstu, uspehi gotovo niso slabi, dasi sistem isam po sebi vsaj za našc Taizmere m pnporočljiv. Ustroj koi-oških kmetijskih na» daljevalnih šol je tipičen za večino sistemov v Nemčiji in Avstriji, izelo soroden tudi Čc^ šk,Łmu. Lc Štajerska se v tem pogledu od« loono razli'k>uje od drugih dežel. Dve dcjstvi sta, ki označujeta ta sistem napram onemu, za katerega se je izrekla večina slovenskega učiteljstva in ki je v mariborski oblasti tudi že uradno priznan in upeljan: obvezen obisk in takojšnji prestop učencev iz ljudske šole v inadaljevalno šolo. Obe ti dejstvi, zlasti premajhna zr^lost učcncev gotovo ne vpli« vata dobro na uspchc v praktični po'klicini smeri. V najvcčji meri pa odloča o uspehih teh šol učiteljstvo samo in potem ves duh, ki vdala v sistemu tcr pravilna rešitcv vpra= šanja o vzdržcvanju teh šol. V zadnji vrsti * Učiteljstvo sc je izreklo za izra« »kmetski«, kcr je ade'Kvatnejši namenu in značaju šole kot izraz »kmetijski«. bi šele om.enil pisani program teh šol, t. j. učni načrt. V tem izadnjem pogledu nahajamo do= stikrat v strokovnjaških 'krogih zmotna na^ ziranja in sodbe. Nekateri vidijo in iščejo problems tam, kjer jih ini. Vso problematilko tega šolstva polagajo v tezo — antitazo: ali naj služi šola splošni ali strokovni izobrazbi, ali naj polaga težišče na po'klicno >vzgojo in ctične cilje ali na stvarni pouk in praktične smotre. S tega gledišča dajejo potem svoje nasvete in kritikujejo učne programe. Toda v tej obliki za nas prpblem praktično ne ob» stoja. Priml;rjajtc učne načrte 'koroških, prus^ kih, čeških ali "katerihkoli nemških ali av=> strijiski kmet. oiad. š'ol, n;. pr. z Rohrmano» vim — vsi so si zelo slioni, pri vs.eh daleko prevladuje praktična snov, t. j. splošni osnovni nauki poljedelstva, živinoreje, kmet' skega gospodarstva, kmets'ko računstvo in spisje — le kot nameček nahajamo nekaj državljanskega nauka, kmcts'ke oziroma do= mače zgodovine in navodil za življenje (Le^ bcnskunde). S 'kako damsko ljudsko visoko šolo nimajo ti učni programi initi sence so« rodmosti. Nemški 'kimet pač ni nič manj prar>tičen kot naš in hoče imeti od teh šol svojo neposredno korist iza poklicno življes nje in delo. S tem dejstvom smo računali tudi mi, ko smo izddali v našem odseku učne načrte za fantovske in ddkliškc kmet= ske nadaljevalne šole. Toda s tem ni rečeno, da bi za nas rtu obstojali kaki pledagoški (problemi v pogledu na to šolstvo ali da bi sc odrekli nj.ciga pn ivenstvenim 'vzgojnim nalogam i:n teiljem. Ni učni načrt glavno, ampak duh, v kate= rem se izvaja. Tu seve nas bo razumel le oni, ki mu naša pedagoška str.emljenja niso 'tuja in ki se jc poglobil v celotni maš kmets ski problem. Nihče nc misli na to, da bi se v tcj šcli mnogo moraliziralo ter o vzgoji govorilo in dociralo. Niti uc iščemo težišča vzgojnega vplivanja v gotovih predmctih, ampak v celotnern učnem postopku, v zgles du učrtdjevem, v skupn^m delu in sožitju •učcncev, v spretni izrabi razinih priliic, ki jih nudi po-uk, življenje v delovni zajednici in dncvni dogodki. Praktični pouk s tem ne bo trpcl, ampa'k le pridobil. Gotovo je najtežji problcm, kako doraščajočo gcntracijo na= scga kmeta vz.gojiti v duhu solidarnosti in kolektiviu zavesti, ki sta osnova za vsako veHkopoUzno gospodarsko samopomoč na* šega kmcta. Vsi činitdji morajo tu soddo* vati. Čim več individualnega egoizma in gro* bega materijalističriicga mišljcnja jc v našem ¦Kmetu, tum vcčjc mora biti našc vzgoj.no prizadevanje v nasprotni smeri. Broz zavesti visokega wgojn.ega zvanja je nemogoče ¦ustvariti in ohraniti v učiteljstvu onega na= vdušenja ki vcselja do s'tvari, ki sta mu po= trebna, da nc zaid.c v šablono in postane v šoli rokodelec. Nočtmo novega šolskega me< hanizma poleg že obstoječih, ampak organ* ski razvoj šok v skladu s ipotnebami živ* ljenja. Tega naj bt se zavcdli vsi, ki hoče.jo kmetsko nadalj i:\-alno šolo za fante 'kakor za dekleta dcgradirati v neko ničvredno ka* rikaturo strokovne šole oziroma v navadn.e kuharske fcečaje. (Ta očitck seve ne meri na g. \V., ki je kot začasni referent oblastnegu odbora za nadaljcvalno šolstvo dokazal, da ves pioblem tuga šolstva globlje pojmuj.e.) Baš praktičnim poklicnim potrebam bi taka šola slabo služila. Kmctska madaljevalna šola ima samosvojc pogoje rasti in razvoja. Treba jih je pormati. Iz pisarn se ne da ovganizirati. Učni načrt ni dosti vcč kot krpa ipapirja, dokler učitelj ne dobi potrebnih na* vodil za njcgovo uporabo in se ga ne uvedc v naloge in ustroj šole. Ne gre za kopiranje strokovnc šolc, nc gre za n.cko določno por* cijo strokovne snovi iz vseh panog kmetij* stva, ki bi jo naj 'učitclj podajal oa vsch šo= lah tnako 'm v isti izmeri. Probkm obstoja v Um, kaiio je mogoče v zelo pičlem času iki je na razpolago, dati učcncem ncko trdno osnovo za samcstojno strokovno izobražc= vanje, ncko trajno zanimanje i/anj in spo= sobnost za samcstojno opazavanjc in udej* stvovanjf. Ne ipovsod n/jkaj in nikjer nič! Mchanično in površno pridobljLno znanjc malo pomcni. Rajc manj, a tc zanimivo, praktično, na'zorno, krajevnim razmeram in potrcbam ter obzorju učencev prik'adno! Učitelj izbiraj snov po laistnem prevdarku. Učni načrt naj mu bo okvir nc pa berglja. Praktiehost ipouka ni odvisna samo od sno. vi, ampak še bolj od podavanja in obravna* '»..¦ istc. Baš tega se jf bati da bi -utitdj na kmcfski nadaljevalni šoli prcveč posiumal učiteljc na strokovnih šolah, ki dclujejo pod drugimi pogoji, da bi poučeval prcdmct po* leg .predmLta brcz notranjc zveze in koncin* tracije, mehanično podajal neko odrfju.no snov brez ozira na dane razmerc, da ss mc bi držal meje, kjer n,eha njegova naloga iii začcnja strokovni diletantizcm. Učifcljcva naloga na kmetski nadaljevalni šoli nikakor ni lahka in zato je glaa-ni problcm nadalje= valnLga šolstva (kar pravilno podčrtava tudi i>. W.) baš ta, kako ga čimholje usposobvti za njcgovo delo. O tem problemu bo trcba najvfč razmišljati in v tcj smeri največ stos riti. Tudi našc mncnje je, da ne grc pri or» ganiziranju nascga kmct. nad. šolstva slepo posnemati tujih \izorov. Naša kmftska na» daljfvalna šola mora zrasti iz naših domačih razmer in ipotreb. Če> se pa že naslonimo na kak zglfd, potem je najbolj priporočljiv štajcrski. Ptraiv nikomur, ki sc za to šolstvo zanima, nf bi škodilo — tudi strokovnjaku ne — ako bi sc pobližje poučil o delu organizatorja štajerskega kmetskfga nadaljevaU nega šolstva, ravnatelja zavoda v Sv. Martinoi pri Gradcu, Stcinbergerja. Steinberger je mož v. ialrcdno praktičnim ipogledom za raiz^ mcc in .p.oložaj 'kmetskega ljudstva in s smislom za živa dcjs'tva, življenja ter izboren ljudski psiholog. Štajcrska kmet. nad. šola iza dcklcta, ki jc njegovo dclo, jc cdina v dnozemstvu tc vrste in ed.ma tudi za današ* njf naše razmcre prikladna. Brez tega zglf* da bi tudi pri nas bili prejkone navcizani na eksperim.cnt. (Lahko jc kritizirrati to u.sta= novo in delati pripombe k učnemu načrtu. a za začetck je bilo. treba mnogo .pogu/ma in izredne vztrajnosti.) Samo povdravljati mo» ramo, ako se v mariborski oblasti opirajo pri Oirganizaciji kmet. nad. šolstva na štajei*' '.ski zgleid, ker vidimo v Km' jamstvo, L?a ibo ismcr 'prava. Tcga jamstva za enkrat v l.vubljan.ski oblasti nimamo. Uspehi tam n.c bodo izostali. Ostba samega referenta, ki se je /. 'veUko ljubd/nijo poglobil v cclo^tni pro= blcm in tudi tcmeljito študiral šolstvo v ino* zemstvu, nam je porok za to. Mendn. Sploine vestL — »Uradn^i so zavradi države in na« rodai« Predsednik 'vlade gcncral Živkcivič kot ministfi" nctranjih zadev jc poslr.l vsfm vdikim župancm rraredbo naslednj.. vscbi* ne: Po.prLJ so s: v javnosti često pojavljalc oritcžbe zaradi neprimcrnega in nevljudne> fia ponaš.nja uradni.kov d'o občinstva. To ¦se nc smv vtč dogajati. Uradniki so zaradi države in naroda .in morajo biti do oscb, ki pridcjo k njim po pcslu, in do občinstva vobče pazljivi, vljudni in ustrcžljivi. Tudl k.dar s: kdo izmed cbčinstva •pregreši proti ¦.a.kcmu zakor.itcmu .prcdpisu, ga morajo mirno na to opozoriti in po prfdpisih lka= .ncvati brez vpitja in žaljcnja njcgovc časti in dcstcjanstva. Psovke in zmcrjanjc niso primfrne niti za navadne lj.udi, kaj šele za Pivdstavnike državnt oblasti, ki ne smejo nikdar pozabiti svojcga ugleda in dostojan« stva. Spcročitc to vscmu podložnemu vam Stanovska organizacija UJU Vabila: — OKRAJNEGA DRUŠTVA LJUB= LJANA^OKOLICA občni zbor sc bo vršil v soboto 9. februarja t. 1. 'ob 9. uri v telo' vadnici osnovine šole v Mostah s sledečim dnevnim red.om. 1. Pcročila društv;nih funk» c:onarjev^ 2. N'ova pravila. 3. Razdružitcv t!_ruštva in ustainovna občna zbora dveh no= vih društcv. 4. Volitv.e. 5. Slučajmosti. Eno uro pred zborovanjcm sc bo vršila v zbor= nici ' odbor-ova seja, h kateri ;sta valvjcna tudi pregledovalca računov. — Odbor*., - NOVOMEŠKO UČIT. DRUŠTVO bo zbo^ovalo v soboto 9. fcbruarja ob 10. uri dopoldne na deški osnovni šoli v Novcm mestu. Pok.g običajinega dnevnega rcda je «iia sporcdu predavanje izvrstnega fiiTMičnc* ga strokovnjaka sodncga nadsvctndka g. A. Kaidra »Deoiar«. Tema je tako važen in tako malo poznan, da si jc odbor štel v dolžnost nuditi svojemu članstvu nekaj aktualnega. Pripominjamo, da sta tako pisatelj g. Fr/ Finžgar 'kct bor.ec delovne šolc tov. Pibrovcc v doglednem času zadTŽama in se nista mogla odzvati iponovnomu našemu vabilu tcr to* ča&no ii/polniti diuštvu dane obljube. Kasnc je. Šc mnogo drugih .načelno važnih took bo vseboval naš program, zato pričakuje p.olno« kupno udelcžbo — odbor. = ŠMARSKO=ROGAŠKO UCITELJ* SKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto 16. fcbruarja ob 10. uti v Rog&tou. Na dnc.vncm redu so izostale točke zadnjega zborovanja in predavanje tov. Ljudmile Glinškovc »o mctodičncm tcčaju v HambuTgu«. Polnoštcvilne udckžbc ipričakuje — predsednjca. = UČIT. DRUŠTVO ZA POLITIČNI SREZ LJUTOMER ima svoj redni letni ob* čni zbor v Gor. Radgoni v soboto, dne 16. februarja t. 1. z začetkom ob 10. uri. Razen običajnih točk druvnega reda so še iiia vzpo* redu skdeča poiočila ozir.oma predavanja: M'avrič: Scja širjega sosvuta na Zidanem mostu. Zerjav: Zakaj osnovnošolske čitankc ne odgovarjaj.o svojemu namenu. Ivanjšič: Lavtarjcva metoda iz računstva v 2. in 3. šolskem letu. — Udeležba je obvezna! Od= sotnost so mora o-pravičiti! — Odbctr. = CELJSKO UČIT. DRUŠTVO bo zborovalo v soboto 9. februarja 1929 z <začet* kom ob 9. uri v Gilju. Dnevni rcd bo obse* gal razvcn običajniih tock, poročilo o seji širs jtga sosveta na Zidainem mostu, sikkpanje o naštm stališču ler predavanja prof. Kr&šla od oblastnega odbora v Mariboru o kmet« skem in gaspiodilnjskem nadal.ievalniem šols stvu. Vsc točke dncvnega rcda so zelo aktualno in je v intcrcsu vsega članstva, da sc zb'orov;nja kot po navadi polnoštcvilno udckži. = LITIJSKO SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO -zboruje 9. februarja 1929 ob 'A9. 'uri na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. Dnevni red: Poročilo funkcioinar^ jev in nadaljevanje pef. »O pouku mianj na= darjene dece«. Prcdava tov. Angcla Vodc^ tova. Ker so na dnevnem Tedu važne intcr^ nc zadevc, vas odbor najvljudncje vabi, da V.^^upno pretrescimio raana pereča vpraišanja. Zavedajto se vsikdar dolžnosti napram orga= nizaciji, kajti mi smo njen steb.r, in na na> l.cži uspeh ali neuspeh! Zato bodimo soli« darni in pridimo vsi, da si izmcnjamo svoje misli, želje in potrebe! -: SAVINJSKO UCIT. DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ ima svoj rcdni letni ob. čni zbor v srcdo 6. februarja t. 1. ob 10. uri iia Gomilskem. V skičaju izrednc slabcga vremena pa s; zborovanjc preloži n.i soboco 9. tebruarja. — OdShor. = UČIT. DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ zborujc dac 9. februarja t. 1. v or* moški osnovni šo-li. Začetek ob 9. uri. Na dnevnem redu je razven .običajnih točk iprc^ davanje tov. Ennesta Vranca: O hospitaci= jah v poizkusnih šo!ah v Berlinu, Lcipzigu, Drcsdcnu in na Duinaju. = UCIT. DRUŠTVO ZA SREZ DOL* NJA LENDAVA bo zborovalo dne 9. febru* arja v osnovni šoli v Dolnji Lcndavi. Prič«.1« tck ob /410. uri. Na dn>Lvnem rcdu jc kot najvažncjša točka ureditev društvenih fis nančnih razmer. Poziiva sc članstvo, da vsak prineise s seboj vsa potrdila o vplačani čla« narini, k«r je pctrcbno radi točne ugoto* vitve zaostankov. Odbor smatra, da so ta zadeva najlažje rcši baš na zborovanju, kjer sc bo vsak pocdini slučaj obravnaval pose* bcj. Ker je i/.adeva zelo važna, je dolžnost vsakcga člana, da se zborovanja udeležl. Tov1. Špran^er bo nadaljeval svoj feferat. — Za odbor: tajnik. = UČIT. DRUŠTVO ZA KOCEVSKI OKRAJ zboruje dnc 9. februarja 1929 na osnovni šoli v Kočevju s slcdečim dnevnlm redom: 1. Predsednikovo poročilo; seja šir« jcga sosvcta; dopisi. 2. »Naše šolstvo z ozi= rom na gospodarskie razmure našcga naroda«, prtdava predavatelj poverjeništva. 3. Slučajnosti. uradništvu in dobro pazite na red in obna* šanje vsakogar izmed njih tako v službi, krkor tudi izvLn službe. A'ko 'ugotovite, da se kdo. od njih ncvljudno ali žaljivo obnaša, ga ta-i-oj pokličitc na odgovor, mene pa o tem obvcstitc zarad.i evkk-nci'. Kajti ako sc bodo taki >pojavi pri posameznih uradnikih ponavljali, bo treba razmišljati o tcm, a!i morcjo še nadalje ostati v službi. Kot šef splošne uprave in predstavnik kraljevske vkde pazitc na delo in na ponašanjs.' tudi ¦cstalih uradnikcrv k'\.n resora ministrstva notranjih zadcv in ako pri njih opazite ikaj sličnega, stvar prciščitc in ¦obvcstitc .pristoj* ncga rcsoincga ministra, obcnem pa tudi mMie kot predsednika ministrskega svcta. Uradniki so zdaj zavarovaini pred part;itzains skim in osebnim vtpliivotm in preganjanjem, zato pa zahtevam, da cpravljajo služfao vestno, naglo in zafromto in da bodo blago= naikltinjen! pontegačV \\\ pitijatdji narcdaL Lepa bcscda, prijateljski nasvet in prijazno navodilo naj vedno vladajo, kar pa nc izuljučjje odločnega, čeprav mirnega nastopa nasproti onim, ki so se proti zakonom pres grcšili. — Prcdsedniik ministrskega sveta, minist.r notr;'injih zadcv gcneral Pctar Živs kovič.« — Zahteve profesorjev glede raznrstk; ve Sn na\p* edVirvanga* Nastavniki srednjih šol naj se razvrste v suupinc I. Vategorijc >po naslednjem obrazcu: Supknti v 9. sku« pino, ¦n?staivni.ki a profesorskim iz-pitcm v 8. slkupin.o, s štiriletno službo v 7., nad 4 do 8 lct službt- v 6., nad 8 do 13 kt v 5 , nad 13 do 17 kt v 4., nad 17 do 22 let v 4,, a s polbžajno plačo 18.000 Din letno, </. nad 22 službcnimi leti pa v 3. skupino. Ravnatelji pop-olnih in nc-popclnih srcdnjih šol prei* mcjo zn :>no skupino višji položaj od profe* so-jcv z ermkim stevikm službcnih lct. — PvofesibTJi zahievajo po|sebne dolkla: d)2 k plačam. Nastavni^i naj pr>cjcmajc' po* leg plač. šc naskdnje mesjčne doTdade: Suplenti '500 Din, profcsorji do 15 let službe 1000 Din, nad 13 do 20 let 1200 Din, nad 25 kt 1500 Din mesečno. Začasni učitelji vc< ščin 400 Din, učitelji vcščin do 5 lct 800 Din, od 15 do 20 lct 1000 Din, nad 25 kt 1200 Din; direktorji naj p.r.jemajo te dcklade in št posebno doklado 600 Din. Vsc ddklade naj sc raeunajo v razm^rju s službcnimi lcti tudi za pckojnino. — Solnirna n.a srednjih solah. Ker na* ineiava ministrstvo prosvctc vpeljati tudi solnino, se je razpravljalo pri pirofcsorskcm društvu tudi o tem n- se jt prcdlagalo, naj šolnin : n. bo enaka v vseh razrcdih. V 'pr> vcm razrcdu naj znaša letno 300 Din, v ¦osmvm pa 1000 Din Siromašni učenci i do= biim uspchom naj bcdo oproščcni šoininc. — Mfnrstn.fe? predsedni1; o ^sjahtevah proifesiocjev. Frcdstavmki profcsorsUcga dru; štva so obiskali ludi prcdscdnika vlade, ika« tcrcmu si) obrazložili svcjt materijalne ;m moralne zahtcvc. Pi-.dsednik vlad. jc prl= tirdi' da je tr.ba popraviti matcrijalni po= ložaj nastavnikov, kakcr vseh ostalih kvu» lifki.ranih uradni<ov. Uzi;ucnitvi_ sncdnjc« 5.olskcga zakona nc nasprotujc ničesar. Kar pa sc t'čc matLTijalncfia položaja. jc trcba to -v.prašanjc š. tcm.ljito proučiti. Prcdsea* nik vladc ni ničcsar obljubil. k.i:r smatra, da mora vsako obljvbo drž ti. AJ:o bo \\nančna možriost, bcdo vsekakor želj.- pvj;' fcsorjcv ¦urcsniičcnc, Doda1 je tudi to, da bo štcvilo gimnazij zinanjšano, in da bodo i/ šcl odstranjeni vsi ncpottvbni ln nwv^ i'ficirani nastavnKoi. Glede neiszplačanih honorarj-v za nadurc jc dcjal, da je ta prcdlog vladi žclo niprijetcn m d:. bo mu» ral biti v mij<rajšem času poravnan. — Castna izjava. Pcdpisani Kontlcr Ju^ lij, šolski ivp.ravite'j v Tur.nišču izjavljam, d.' s članki »Gorišck napada«, objavljcmh v časn.pisu »Novinc« štcv. 23. i. diK' 3. 6. 1928 in štev. 24. •Ł dnj 10. VI. 1928, izhaja« joč:h v Mu;ski Sobcti, niscm inivl namena žaliti g. Josipa Goriška. bivšcga upravitelja mcščansuc šolc v Dcl-nji Lendavi in sploh nimi-m 'nikav.<-ega povoda ali podlage, da mu ¦očitam kaj ncčastncga v rijc-.go-vem oseb^ iiciti ali javncm življenju ter se mu zahva* "ljuicm, da j- umaknil tiskovno tožbo. Kcmtler Juli.j, šolski upraVitelj. — Redic Goinja Rečica pri Laškem. ,-^išc šolski upravitdj iBratuž Marij.) Do= bro poldru'go uro <pešho.k iz mesteca Laško, zapadno, ob ccsti in istoimcnskem potoku kakor ikraj, stoji pritiična enorazrednica, ¦Ujcr sem naštl svoj novi dom v svobodni domovini. Kraj jc ves raztrosen, hiše so ta* ko postavljcne, da ima sosed do soseda pol urc pota; smo pač na deželi. Lc v pol urc oddaljeni Hudijami, kjer je premogovnik »trbovcljskc« jc nekaj kompaktnih hiš. Za mcšč:r.a, nikdaj dokaj ra'zvajenega, bil mi začetck teža'k. Komu naj nudim, izvsn >..Ac, svoje sile, '..o ni tu nikakega sr^dišča, tako scm sc ¦vpraševal. Pa mi je prišla na poinoč misel, ki mi jc dala odgcvor: »Radjo si nabavi.« A kako in s čim? Učitclj, kon= tniUtiake, pa Radio! Prisikočil mi je na po= moč organiztitcrski duh po čigar ideji scm započel z čikcijo, med sicer dokaj Aonsct^ vativnim Ijudstvom, ki se >pa da tudi prc pričati za dohro in plemcinito stvar. Obul scm ncko zimsko n:dcljo gojzerce. vzcl pa= lico v rcko tcr sc napotil po kraju cd h:Se do hiše, od soscd-i do soscda in jel pr.pri^ čcvati ljudi o dcbroh'h Radio^aparata. Na^ bral sum v tcku enega ttdna tridcset pcd= P&rniikov po 100 dinarjev. S tcm dunarjem (1 sim se oglasil pri Kadio=Ljubljana. 14. pro* sinca 1929 (instaliral) montiral mi jc mon= ter iz Ljubljane 4 cevni aparat »Tclefun* kcn« z zvočnikom, ki je postavljcn vmčilnici. Siccr s to vsoto »aparat še ni plačan. Tako je aparat last šolskc občiine po trudu in agi= taciji učitclja ter po .prispcvkih podporni* kcv. V ncdeljo 20. p.rosinca 1929 jl^ bila učilnica nabito polna Ijudi, staro in mlado je poslušalo verno konccrte, ipctje, .p;reda> vanja, kupletc, opcro, harmoniko, učiteljišč* nice, zvonenjc, cdhod vlaka itd .iz Ljub« ljane, Dunaja, Brna, Budimpcšte, Milana, Rima, Ncapla, da celo iz Francije ih NerriJ čiije. Otrotii so isUgovali p»isebno vratovc in natczali ušesa, ko se je o^lasil njih »Uo~ bri stričc^« Milčinski. Mamice so sc solzik, ko so pek kandidatiinje .iz Ljubljane, svetu bcžičnc pesmi. Možjc so sc pa držali resno, ¦ko SG' čuli gospodarsko lazpravo. Bil scm i sam ginjen, ko sim čul priprosto, a ljiubuo petje in pesem naših prcparantk in sprerri' ljanje g. Bmila Adamiča, ki ga imam š.> v prav topkm spcminu, ko nas jc obiskal v solnčni Gorici, '^jcr smo mu zapeli 1. 1925. njegovc ,»&elc|<ranjskc svatovske pesmi«, »Vragovo nevesto«, »Krcsovale tri devcjke«, »Po vcdi plava« in »Kaj pa dclajo pti5ki«. Oh, spomin.i, ki sti ostali sveta rdikvija slcherncga primorskcga učitelja ipevca, ki sc mu večkrat obujatc! Ko vas zamisli s!c= herni nas, mu jc tcplo v srcu vn težko, kcT spominjate ga zasužnjene, s krvjo prepcjen,i' domovine. Tcm potom vas naprošam, i>. profcsor, nudit.. nam potcm Radia še mncgo takih bisorov in mi, >po vseh kotih .Slovcnijc, •vam bomo 'hvaležni. Da !bi le imel fotografični aparat v ro'kah med po= ukom, i.io- sem nastavol v.voonik malč^om* pcpoldanccm, posnel bi sliko polno filozo^ tijc! Siccr je šele začttek, a mspeh jc že s tcm '.\ronan. Tovariši iin bovarišicc — na d;lo rned ljudstvc in z Radio«aparatom pri^ vabite k vašemiu nami.-nu v šolo vse, tudi takc, ki trdc v svoji nevednosti, da jv vsc tc lc gola »co'prnija«. Posuusitc in šlo bo! — Učiitel.jski zdraviliški dom v RogaškS Slatini. Občni zbor s'.<lican na Svečnico, dnc 2. sv.tčana t. 1. v Celje, sc vskd bolazni gosp. naeelnika nc bo vršil. — Iz zadnje seje Glavnega Pro^ve+nega Sveta. iGlavni prosvctni s-vet j.> imul scjo jd četrtka do sobote prctcčenega tedna. V ponedeljek m torek Sf jc seja nadaljevala. Pod naslovom »e.kVivalcnce« jc ra^.pravljal c s.demdesetih slučajih, v 'katerih se ugo^ t.ivlja cnakovrednost raznih v.rst sol. Na včcrajšnji scji se je sklenilo, da samo do^ vršena popolna srcdnja šola (gimnazija yl> alna g>mnazija in realka) z maturo dajc usposcbljenost za vseučilišče 'in samo na* pravljeni >piofesorski izpit pravico do pro= 'lesorsikega inaslova. izmed ,slov&nskih na= meščencjv jc bil ¦samo cn slučaj absolvLnta rcalfce v Gorici, ki ja prosil za pripust k donclriitvenemu izpitu za sprejem na unis ¦verzo. Sklenilo se jc, da dela i?pit samo iz latinščinc. Prcdlogi šf<cfovskih konftrcnc iilcdc na!učne osnove za vcrouk na ljudskih šo!ah so sc odobrili. Nadal.i^- sc je sklep«!:. o raznih 'ipiiporoaenih Iknjiigah ,za nabavo učiteljskim knjižnicam. Določih so se .refc^ rcnti za novo prcdloženc učne fcnjige. Za podnredsedmka glavnega prosvetnega svcta i- bil izvoljen dr. Bosanac, rcktor zagreb' t\-.' pcdagoš':e šole. Rešili so tudi n&katerc prršnjc za ncaktiviianjc učitcljev izven Sio» venije. — Občni zbor Pedagoške centrale v Msiriiboru se vrši dne 10. februarja t. 1. na dcški mcščanski šoli v Maribor-u. Zače-tt'k ob 10'30. Sporcd: 1. Poročila fuirkcionarjiev. 2. Volitve. 3. Slučajnosti. Zckti bi bilo, da pošljejiO oddaljcna društva, *ki so včlanjena pri P. C, vsaj po enega delegata na občni zbor. — Ped. centrala je imela 5. dfekuisijiski fdstemek 23. t. m. ob 18. uri na dciski mešč. iio.1! v Mariboru. Navzočih 24. Vodil ga je tov. g. nadz. Tomažič. Referat tov. g. šol. uprav. Grčarja: O 'državnopravni filozofiji. Iz svojih študij bogate tozadcvnc "literaturc ic informativno 'parnčal o Tiaravncm zgodovinskcm razvo.ju človeškc družbc in vplivu filozofije na obli.kovanje državnih scstavov. — Zamenjarva. Upravitclj na dvorazreds nici v ljubljanski okolici zamcnja svojc mc< sto s siičr.iim v ljijbljaTvski okolici ali kranjskcm sriczu. Šola je nova, enonadstropna in 150 m oddaljena od železniške postaje. Po« <<oj: šola in upraviteljevo stanovanje v do* brcm 'Stanju ter blrzu želcznice. Ponudbe na upravo lista pod značko »Zamenjava«. — VliOge za informaciije. Tova'riše(ice), ki prosijo poverjieništvo za informacije, pro« simo, naj pišejo te vloge ina K> polc pisarnis škega formata, ker se pisemski formati težko urejujejo v 'našem arhivu. — Ta.jnifk. — Portovno opiozarjamo vse šolske upjas vitelje, da pisma na .povcrjeništvo riiso pošts ninie prosta, oeprav jih pošljct?^ v uradni ku* vtrti, oprLmljeni z uradnim žigom in števil; ko. Obvarujte inas vendar plačevanja ipisems'kega porta za Vaša pisma! — Poverjen^ štvio UJU. — Članstvu Ikiočevskega društva sporočamo, da je blagajničarka napravila izpisek iz blagajniške knjigc za vsaccga člana 'aoIj^ ko je ž. plačal in koliko šu dolgujc na čla» narini. Tak izpisck je bil poslan vsaik^mu članu s prilcženo položnico. Kcr je blagajs ni&ka ikTijiga najvernejiša sli'Aa stanovskc (Zavesti čhmstva, prosi odbor, da sc člans stvo 'posluži 'položnic in s tem omogoči dnu= štvu da laihko redno vrši svojp dolžnost -mipram povcrjeništvu. — Odbor. — Dne 26. jamuarja je iprem3m!l v Vi= tan.ju upokojeni nadučitclj g. Ivan Rup* nilk, ki jc skižboval po raznih krajih ma= fiborskc oblasti, nazr.dnjj do iptcvrata v Vi* tanju. Kct upiokojincc je izvrstno vodil go^ stino svnjc šc žacgj soproge in bil kot po^ strežljiv gostilničar in prij.ctcn družabnik na š;,ro<o znan. Zapušču že doraslega sina in omcženo hčcr. Naj počiva v miru! — Iz šolske službe. Milko Jeglič, absol« vcnt višje pedagoške šolc, je imenovan za profcsorja na moškcm učiteljišču v jLjub^ Ijani. — Josip Babš^k, dosedaj profesor na m.oškcm ijčitcljišču v ;Ljubljani. ji,- prcme« ščon na učitc1 jišče v Mariboru. Oblcke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Mcderna ir.edicina sc izogibljc zdravil. Tcmboi.j pa upoštcva pravilno prehrano. Od= lični zdravni^i priporočajo zato rcdno uživanje ZIKE. Žika je na posebon način iz» delana kava iz rži. Učinkuje ugodna na živ* čevjc in prcbavila. Zato bi jo morali vsi ncrvozni, slabokrvni, posebno pa ctroci uži> vati vsak dan.